Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 263 6740811 6106933 2026-08-22T12:08:34Z Erardo Galbi 166658 6740811 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[sleng]]a [[računalnikar]]jev'''. == Seznam == === A === * [[avatar (računalništvo)|avatar]], [[avatarka]] === Č === * [[črv (računalništvo)|črv]] === D === * [[downloadanje]] * [[dvoklik]] === F === * [[freeware]] * [[freeze]] === H === * [[heker]] * [[Hrošč (računalništvo)|hrošč]] ali bug === L === * [[Linux]] === M === * [[miš]] * [[miška]] === N === * [[namizje]] * [[DVD|natlačenka]] * [[noob]] === O === * [[Okna]] === P === * [[patch]] * [[Osebni računalnik|PC]] * [[plotanje]] * [[printanje]] === Q === * [[Quaker]] === R === * [[računalniški guru]] === S === * [[sesutje]] === T === * [[tipkovnica]] * [[tlačenka]] === U === * [[uploadanje]] === V === * [[virus]] === Z === * [[zgoščenka]] == Glej tudi == * [[leet]], [[žargonska datoteka]]. {{stublist}} [[Kategorija:Sleng]] [[Kategorija:Računalniški poklici]] [[Kategorija:Računalniški humor]] 804ci9s2dm5rkf4dv8e5vejrjp7evgo 0 590 6741076 6676796 2026-08-22T22:16:15Z ~2026-46135-58 264733 Armenij 6741076 wikitext text/x-wiki argon{{Infopolje vodik}} '''Vodík''' ({{jezik-la|hydrogenium}}) je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] H, [[Vrstno število|atomskim številom]] 1 in [[Atomska masa|atomsko maso]] 1,00794 [[Enota atomske mase|u]]. Je najlažji element v [[Periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]]. V enoatomnem stanju (H) je najpogostejša kemična snov v [[Vesolje|vesolju]] in tvori približno 75 % vse [[Barion|barionske mase]].<ref>D. Palmer (13. september 1997). [http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/ask_astro/answers/971113i.html ''Hydrogen in the Universe'']. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> [[zvezda|Zvezde]] iz [[zvezda glavnega niza|glavnega niza]] so v začetnem obdobju svojega razvoja sestavljene pretežno iz vodika v stanju [[Plazma (fizika)|plazme]]. Najpogostejši [[izotop]] vodika je protij s simbolom {{chem2|^{1}H}}, ki ima en sam [[proton]] in nobenega [[Nevtron|nevtrona]]. Njegovo ime se uporablja zelo redko. Vesoljski enoatomni vodik se je prvič pojavil v obdobju [[rekombinacija (kozmologija)|rekombinacije]]. Pri [[Standardna temperatura|standardni temperaturi]] in [[Standardni tlak|tlaku]] je brezbarven lahko vnetljiv in nestrupen [[plin]] brez vonja in okusa s formulo {{chem2|H2}}. Ker z večino [[Nekovina|nekovinskih]] elementov zlahka tvori [[Kovalentna vez|kovalentne]] spojine, je na [[Zemlja|Zemlji]] večina vodika vezanega v [[Voda|vodi]] in [[Organska spojina|organskih spojinah]]. Vodik igra posebej pomembno vlogo v kislo-bazičnih reakcijah. V [[Ionska vez|ionskih]] spojinah ima lahko negativen naboj ([[anion]] z imenom ahidrid) ali pozitiven naboj, ki se običajno zapisuje s simbolom {{chem2|H+}}, čeprav je v resnici gol proton. V ionskih spojinah ima vedno veliko bolj kompleksno sestavo od napisane. Vodikov atom ima kot najenostavnejši znani atom pomembno teoretično uporabnost. Vodikov atom je na primer edini nevtralni atom z analitsko rešitvijo [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjeve enačbe]]. Plinasti vodik so prvič umetno pridobili v zgodnjem 16. stoletju z mešanjem [[Kovina|kovin]] in [[Kislina|kislin]]. V letih 1766-1781 je [[Henry Cavendish]] prvi prepoznal vodikov plin kot diskretno snov<ref>J. Al-Khalili (21. januar 2010). [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00q2mk5 ''Discovering the Elements'']. Chemistry: A Volatile History. BBC. BBC Four.</ref> in ugotovil, da z zgorevanjem tvori vodo. Ta lastnost mu je kasneje dala tudi ime: hidrogen v [[Grščina|grščini]] pomeni vodotvoren. Večina vodika se proizvede s parnim reformingom [[Metan|naravnega plina]]. Manj pogosta in energijsko mnogo bolj potratna metoda je [[elektroliza]] vode.<ref>[http://www.fsec.ucf.edu/en/consumer/hydrogen/basics/production.htm ''Hydrogen Basics — Production''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080218210526/http://www.fsec.ucf.edu/en/consumer/hydrogen/basics/production.htm |date=2008-02-18 }}. Florida Solar Energy Center. 2007. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Večina vodika se porabi na mestu proizvodnje, največ za obdelavo [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]], na primer hidrokrekiranje, proizvodnjo [[Amonijak|amonijaka]] za umetna gnojila, polnjenje balonov in v zadnjem času kot vir energije v [[Gorivna celica|gorivnih celicah]]. V [[Metalurgija|metalurgiji]] ni zaželen, ker povzroča krhkost mnogo kovin<ref name=Rogers /> in otežuje gradnjo cevovodov in cistern za njegovo shranjevanje.<ref name=Christensen /> == Lastnosti == === Gorenje === [[Slika:Shuttle Main Engine Test Firing cropped edited and reduced.jpg|thumb|upright|left| V glavnem motorju [[raketoplan]]a zgoreva vodik s kisikom in daje pri polni obremenitvi skoraj neviden plamen.]] Plinasti vodik (divodik ali molekularni vodik) <ref>[http://usm.maine.edu/~newton/chy251_253/lectures/lewisstructures/dihydrogen.html ''Dihydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090213174645/http://usm.maine.edu/~newton/Chy251_253/Lectures/LewisStructures/Dihydrogen.html |date=2009-02-13 }}. University of Southern Maine. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> je zelo vnetljiv in v zraku gori v zelo širokem intervalu koncentracij od 4 do 75 vol %.<ref>M.N. Carcassi, F. Fineschi (2005). ''Deflagrations of H₂–air and CH₄–air lean mixtures in a vented multi-compartment environment''. Energy '''30''' (8): 1439–1451. doi: 10.1016/j.energy.2004.02.012.</ref> [[Sežigna entalpija]] je vodika -286 kJ/mol.<ref>Committee on Alternatives and Strategies for Future Hydrogen Production and Use, US National Research Council, US National Academy of Engineering (2004). [http://books.google.si/books?id=ugniowznToAC&pg=PA240&hl=sl#v=onepage&q&f=false ''The Hydrogen Economy: Opportunities, Costs, Barriers, and R&D Needs'']. National Academies Press. str. 240. ISBN 0-309-09163-2.</ref> :{{chem2|2 H2 _{(g)} + O2 _{(g)} → 2 H2O _{(l)} + 572 kJ 286 kJ/mol}} 4-74 vol % zmesi vodika z zrakom in 5-95 vol % zmesi vodika s [[Klor|klorom]] so eksplozivne. Eksplozijo sprožijo iskra, toplota ali sončna svetloba. Temperatura samovžiga vodika v zraku je 500 °C.<ref>P. Patnaik (2007). [http://books.google.si/books?id=-CRRJBVv5d0C&pg=PA402&hl=sl#v=onepage&q&f=false ''A comprehensive guide to the hazardous properties of chemical substances'']. Wiley-Interscience. str. 402. ISBN 0-471-71458-5.</ref> Plamen zmesi čistega vodika in čistega kisika in zmesi z visoko vsebnostjo kisika sevajo [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično]] [[Svetloba|svetlobo]], ki je s prostim očesom skoraj nevidna. Za odkrivanje gorenja uhajajočega vodika je potreben detektor plamena. Gorenje iztekajočega vodika je zato lahko izredno nevarno. Vodikov plamen v drugih pogojih je moder in podoben plamenu naravnega plina.<ref>[http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0010218009000170 ''Hydrogen flame visibility''].</ref> Najbolj katastrofalen primer nekontroliranega gorenja vodika je bil požar na cepelinu [[Hindenburg (cepelin)|Hindenburg]]. Vzrok zanj je še vedno predmet razprav, vidni oranžni plameni pa so bili posledica gorenja bogate zmesi vodik-kisik v kombinaciji z ogljikovi spojinami v cepelinovem plašču. {{chem2|H2}} reagira z vsemi [[Redoks reakcija|oksidanti]]. S [[Fluor|fluorom]] in klorom reagira že pri sobni temperaturi in tvori ustrezna vodikova halogenida, ki sta tudi potencialno nevarni kislini:<ref>D.D. Clayton (2003). ''Handbook of Isotopes in the Cosmos: Hydrogen to Gallium''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-82381-1.</ref> :{{chem2|H2_{(g)} + F2_{(g)} → 2 HF_{(g)}|}} :{{chem2|H2_{(g)} + Cl2_{(g)} → 2 HCl_{(g)}|}} === Energijski nivoji elektronov === [[Slika:hydrogen atom.svg|thumb|upright|left|Prikaz vodikovega atoma in njegovega centralnega protona. Premer atoma je približno dvakrat večji od Bohrovega modela. Slika ni v merilu.]] [[Energijski nivo]] osnovnega stanja [[Elektron|elektrona]] v vodikovem atomu je -13,6 [[Elektron volt|eV]], ki je ekvivalenten ultravijoličnemu [[Foton|fotonu]] z valovno dolžino približno 92 nm.<ref>T. Millar (10. december 2003). ''Lecture 7: Emission Lines — Examples''. PH-3009 (P507/P706/M324) Interstellar Physics. University of Manchester. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Energijski nivoji vodika se lahko precej natančno izračunajo z [[Bohrov model atoma|Bohrovim modelom atoma]], ki predpostavlja, da elektroni krožijo okoli protona na orbitalah, podobno kot okrog Sonca krožijo planeti. Pojava sta v resnici povsem različna, ker protone in elektrone privlači [[Elektromagnetizem|elektromagnetna]] sila, planete in Sonce pa [[gravitacija]]. Zaradi diskretizacije [[Vrtilna količina|vrtilne količine]], ki jo je predpostavil Bohr v zgodnji kvantni mehaniki, lahko elektroni v Bohrovem modelu zasedejo samo določene razdalje od protona in imajo zato samo določene mogoče energije.<ref>D.P. Stern (16. maj 2005).[http://www.iki.rssi.ru/mirrors/stern/stargaze/Q5.htm ''The Atomic Nucleus and Bohr's Early Model of the Atom'']. NASA Goddard Space Flight Center (mirror). Pridobljeno 20. decembra 2007.</ref> Natančnejši opis vodikovega atoma izhaja iz čisto [[Kvantna mehanika|kvantno mehanskega]] pristopa, ki za izračun verjetnosti gostote elektrona okoli protona uporablja [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjevo enačbo]] in Feynmanovo formulacijo potnega integrala.<ref>D.P. Stern 13. februar 2005). [http://www-spof.gsfc.nasa.gov/stargaze/Q7.htm ''Wave Mechanics''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130221212340/http://www-spof.gsfc.nasa.gov/stargaze/Q7.htm |date=2013-02-21 }}. NASA Goddard Space Flight Center. Pridobljeno 16. aprila 2008.</ref> V kvantno mehanskih postopkih elektron v osnovnem stanju vodikovega atoma nima nobene vrtilne količine, kar dokazuje, da se koncept planetarnih krožnic za gibanje elektronov bistveno razlikuje od realnosti. === Molekula vodika === Dvoatomne molekule vodika imajo dva [[spin]]ska [[Izometrija|izomera]], ki se razlikujeta po relativnem spinu njihovih jeder.<ref>Staff (2003). [http://www.uigi.com/hydrogen.html ''Hydrogen (H₂) Properties, Uses, Applications: Hydrogen Gas and Liquid Hydrogen'']. Universal Industrial Gases, Inc. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> V orto vodiku sta spina obeh protonov paralelna in tvorita tripletno stanje z molekulskim spinskim kvantnim številom 1 (½+½). V para vodiku sta spina antiparalelna in tvorita singlet z molekulskim spinskim kvantnim številom 0 (½–½). Pri standardnem tlaku in temperaturi vsebuje plinasti vodik približno 25 % para oblike in 75 % orto oblike, ki se imenuje tudi »normalna oblika«.<ref>V.I. Tikhonov, A.A. Volkov (2002). ''Separation of Water into Its Ortho and Para Isomers''. Science '''296''' (5577): 2363. doi: 10.1126/science.1069513. PMID 12089435.</ref> Ravnotežno razmerje med njima je odvisno od temperature. Ker je orto oblika vzbujeno stanje para oblike in ima več energije kot para oblika, je nestabilna in se je ne da izolirati v čistem stanju. Pri zelo nizkih temperaturah je v ravnotežnem stanju skoraj izključno para oblika. V tekoči in plinski fazi se termične lastnosti paravodika zaradi razlik v rotacijskih toplotnih kapacitetah značilno razlikujejo od lastnosti normalnega vodika.<ref>J. Hritz (marec 2006). ''CH. 6 – Hydrogen''. NASA Glenn Research Center Glenn Safety Manual, Document GRC-MQSA.001. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Razlike med orto in para obliko so opazne tudi v drugih molekulah in [[Funkcionalna skupina|funkcionalnih skupinah]], ki vsebujejo vodik, na primer v vodi in metilni skupini, vendar ne vplivajo značilno na njihove termične lastnosti.<ref>M. Shinitzky, A.C. Meir (2006). ''Ortho-para spin isomers of the protons in the methylene group''. Chirality '''18''' (9): 754–756. doi: 10.1002/chir.20319. PMID 16856167.</ref> Ravnotežje nekatalizirane povratne reakcije pretvarjanja para oblike v orto obliko se z naraščajočo temperaturo pomika proti orto obliki. Na hitro kondenzirani {{chem2|H2}} zato vsebuje veliko količino energijsko mnogo bogatejše orto oblike, ki se zelo počasi pretvarja v para obliko.<ref>Y.Y. Milenko, R.M. Sibileva, M.A. Strzhemechny (1997). ''Natural ortho-para conversion rate in liquid and gaseous hydrogen''. Journal of Low Temperature Physics '''107''' (1–2): 77–92. Bibcode: 1997JLTP..107...77M. doi: 10.1007/BF02396837.</ref> Razmerje med obema oblikama v kondenziranem {{chem2|H2}} je zato pomembno za pripravo in skladiščenje tekočega vodika. Pretvorba orto oblike v para obliko je eksotermna in tvori dovolj toplote, da del tekočega vodika izpari in povzroči izgubo utekočinjenega vodika. Pretvorbo katalizirajo na primer železov(III) oksid, aktivirano oglje, platiniran azbest, redke zemeljske kovine, uranove spojine, kromov(III) oksid in nekatere nikljeve spojine.<ref>E. Svadlenak, A.B. Scott (1957). ''The Conversion of Ortho- to Parahydrogen on Iron Oxide-Zinc Oxide Catalysts''. Journal of the American Chemical Society '''79''' (20): 5385–5388. doi: 10.1021/ja01577a013.</ref> === Faze === * komprimirani vodik * tekoči vodik * kašasti vodik * trdni vodik * kovinski vodik === Spojine === ==== Kovalentne in organske spojine ==== Četudi {{chem2|H2}} pri standardnih pogojih ni zelo reaktiven, tvori spojine z večino elementov. V spojinah z bolj [[Elektronegativnost|elektronegativnimi]] elementi, na primer [[fluor]]om, [[klor]]om, [[brom]]om, [[jod]]om ali [[kisik]]om, ima delno pozitiven naboj.<ref>J. Clark (2002). [http://www.chemguide.co.uk/inorganic/group7/acidityhx.html#top ''The Acidity of the Hydrogen Halides'']. Chemguide. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> V spojinah s fluorom, kisikom ali [[dušik]]om je lahko udeležen tudi v srednje močni nekovalentni vezi, imenovani [[vodikova vez]], ki je odločilna za stabilnost mnogo bioloških molekul.<ref>J.W. Kimball (7. avgust 2003). ''Hydrogen''. Kimball's Biology Pages. Pridobljeno 4. marca 2008.</ref><ref>IUPAC Compendium of Chemical Terminology, Electronic version, [http://goldbook.iupac.org/H02899.html ''Hydrogen Bond''].</ref> Vodik tvori spojine tudi z manj elektronegativnimi elementi, na primer s [[Kovina|kovinami]] in [[Polkovina|polkovinami]], v katerih ima delno negativen naboj. Spojine se običajno imenujejo hidridi.<ref>G. Sandrock (2. maj 2002). ''Metal-Hydrogen Systems''. Sandia National Laboratories. Pridobljeno 20. marca 2008.</ref> Z [[Ogljik|ogljikom]] in hetero atomi tvori ogromno spojin, ki so večinoma povezane z živimi bitji in se zato imenujejo [[Organska spojina|organske spojine]].<ref name=Hydrocarbons> [http://chemed.chem.purdue.edu/genchem/topicreview/bp/1organic/organic.html ''Structure and Nomenclature of Hydrocarbons'']. Purdue University. Pridobljeno 23. marca 2008.</ref> Preučevanje njihovih lastnosti se imenuje [[organska kemija]],<ref> [http://dictionary.reference.com/browse/organic%20chemistry Organic Chemistry]. Dictionary.com. Lexico Publishing Group. 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.</ref> preučevanje v živih organizmih pa [[biokemija]].<ref> [http://dictionary.reference.com/browse/biochemistry ''Biochemistry'']. Dictionary.com. Lexico Publishing Group. 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.</ref> Po nekaterih definicijah je organska spojina vsaka spojina, ki vsebuje ogljik. Ker večina organskih spojin poleg ogljika vsebuje tudi vodik in je večina njihovih kemijskih lastnosti posledica vezi ogljik-vodik, je v nekaterih definicijah organska spojina pogojena ravno s prisotnostjo te vezi.<ref name=Hydrocarbons/> Poznanih je nekaj milijonov organskih spojin, ki običajno nastajajo po zapletenih poteh, v katerih je pogosto udeležen tudi elementarni vodik. ==== Hidridi ==== Vodikove spojine s kovinami in polkovinami se pogosto imenujejo hidridi, vendar je raba izraza precej ohlapna. Izraz hidrid namiguje, da ima vodikov atom v spojinah z bolj elektropozitivnimi elementi negativne oziroma anionske značilnosti, zapisane s {{chem2|H-}}. Obstoj hidridnega aniona, ki ga je predlagal [[Gilbert Newton Lewis]] leta 1916 za skupino solém podobnih spojin kovin iz I. in II. skupine [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]], je leta 1920 dokazal Kurt Moers z [[Elektroliza|elektrolizo]] taline litijevega hidrida (LiH), v kateri se je na anodi sprostila stehiometrična količina vodika.<ref>K. Moers (1920). ''Investigations on the Salt Character of Lithium Hydride''. Zeitschrift für Anorganische und Allgemeine Chemie '''113''' (191): 179–228. doi: 10.1002/zaac.19201130116.</ref> Za hidride elementov izven I. in II. skupine periodnega sistema elementov je izraz precej zavajajoč, ker predpostavlja nizko elektronegativnost vodika. Izjema v hidridih II. skupine elementov je [[berilij]]ev hidrid ({{chem2|BeH2}}), ki je [[Polimer|polimeren]]. V litijevem aluminijevem hidridu nosi anion Al{{chem|H||4+}} hidridna središča, trdno pripojena k Al(III). Četudi lahko hidride tvori večina elementov iz glavnih skupin periodnega sistema elementov, je njihovo število in število kombinacij po skupinah zelo različno. Znanih je na primer več kot sto binarnih [[bor (element)|borovih]] hidridov (borani) in samo en [[aluminij]]ev hidrid.<ref>A.J. Downs, C.R. Pulham (1994). ''The hydrides of aluminium, gallium, indium, and thallium: a re-evaluation''. Chemical Society Reviews '''23''' (3): 175–184. doi: 10.1039/CS9942300175.</ref> Binarni [[Indij|indijev]] hidrid še ni bil odkrit, čeprav v večjih kompleksih obstojen.<ref>D.F. Hibbs, C. Jones, N.A. Smithies (1999). ''A remarkably stable indium trihydride complex: synthesis and characterisation of [InH₃P(C₆H₁₁)₃]''. Chemical Communications '''2''': 185–186. doi: 10.1039/a809279f.</ref> V kemiji anorganskih [[Kompleksna spojina|kompleksnih spojin]] lahko hidridi služijo kot premostitveni ligandi, ki povezujejo kovinska središča in koordinirani kompleks. Ta funkcija je še posebej pogosta v 13. skupini elementov, posebno v boranih (borovi hidridi), aluminijevih kompleksih in grozdičastih karboranih.<ref name="Miessler">G.L. Miessler, D.A. Tarr (2003). ''Inorganic Chemistry'' (3. izdaja). Prentice Hall. ISBN 0-13-035471-6.</ref> ==== Protoni in kisline ==== Oksidacija vodika odstrani njegov elektron in tvori kation {{chem|H||+}}, ki je v bistvu gol proton. Ravno zato se ga pogosto imenuje kar proton in je bistven sestavni del kislin. Po [[Brønsted-Lowryjeva teorija kislin in baz|Brønsted-Lowryjevi teoriji kislin in baz]] so kisline donorji protonov, medtem ko so baze njihovi akceptorji. Prost proton {{chem2|H+}} v raztopinah in ionskih kristalih ni obstojen zaradi njegove izjemne afinitete do drugih atomov ali molekul z elektroni. Izjema so izredno visoke temperature, povezane s [[Plazma (fizika)|plazmo]], vendar se protona ne da odstraniti iz elektronskega oblaka atomov ali molekul. Izraz proton se včasih uporablja tudi bolj ohlapno in metaforično za označevanje pozitivnega naboja ali kationskega vodika, ki je vezan na druge kemijske vrste in se kot tak zapiše s {{chem2|H+}}, čeprav v prostem stanju sploh ni obstojen. Da bi se izognili implikaciji prostega solvatiranega protona v raztopini, se za kisle vodne raztopine včasih zapiše, da je vezan v tudi malo verjetnem hidronijevem ionu {{chem2|H3O+}}, čeprav so vodikovi kationi bolj verjetno vezani v skupino s približno formulo {{chem2|H9O4+}}.<ref>A.M. Okumura, L.I. Yeh, J.F. Myers (1990). ''Infrared spectra of the solvated hydronium ion: vibrational predissociation spectroscopy of mass-selected H₃O⁺•(H₂O)_n•(H₂)_m''. Journal of Physical Chemistry '''94''' (9): 3416–3427. doi: 10.1021/j100372a014.</ref> Če je voda v kislih raztopinah z drugimi topili, so v njih prisotni drugi oksonijevi ioni.<ref>G. Perdoncin, G. Scorrano (1977). ''Protonation Equilibria in Water at Several Temperatures of Alcohols, Ethers, Acetone, Dimethyl Sulfide, and Dimethyl Sulfoxide''. Journal of the American Chemical Society '''99''' (21): 6983–6986. doi: 10.1021/ja00463a035.</ref> V nasprotju z Zemljo, na kateri je zelo redek, je v vesolju najbolj pogost ion {{chem2|H3+}}, znan tudi kot protonirani molekularni vodik ali trivodikov kation.<ref>A. Carrington, R.I. McNab (1989). ''The infrared predissociation spectrum of triatomic hydrogen cation {{chem2|H3+}}''. Accounts of Chemical Research '''22''' (6): 218–222. doi: 10.1021/ar00162a004.</ref> == Izotopi == {{Več slik | align = rigt | direction = vertical | width = 250 | image1 = Hydrogen discharge tube.jpg | alt1 = Vodik v plazmatskem stanju | caption1 = Škrlaten sij vodika v [[Plazma (fizika)|plazmatskem]] stanju. | image2 = Hydrogen Spectra.jpg | alt2 = Spekter vodika | caption2 = Spekter vodika. | image3 = Deuterium discharge tube.jpg | alt3 = Devterij v plazmatskem stanju | caption3 = Škrlaten sij devterija v plazmatskem stanju. }} [[Slika:Protium.svg|upright|left|thumb|Najbolj pogost izotop vodika je protij z enim protonom in enim elektronom. Med vsemi stabilnimi izotopi je izjema, ker nima nobenega nevtrona.]] Vodik ima 7 [[Izotop|izotopov]]. V naravi so obstojni {{chem2|^{1}H}}, {{chem2|^{2}H}} in {{chem2|^{3}H}}. Izotopi od {{chem2|^{4}H}} do {{chem2|^{7}H}} imajo zelo nestabilna jedra in so jih pridobili samo v laboratoriju.<ref>Y.B. Gurov, D.V. Aleshkin, M.N. Behr, S.V. Lapushkin, P.V. Morokhov, V. A. Pechkurov, N. O. Poroshin, V. G. Sandukovsky, M. V. Tel'kushev, B. A. Chernyshev, T. D Tschurenkova (2004). ''Spectroscopy of superheavy hydrogen isotopes in stopped-pion absorption by nuclei''. Physics of Atomic Nuclei '''68''' (3): 491–497. Bibcode: 2005PAN....68..491G.doi: 10.1134/1.1891200.</ref><ref>A. Korsheninnikov, E. Nikolskii, E. Kuzmin, A. Ozawa, K. Morimoto, F. Tokanai, R. Kanungo, I. Tanihata in drugi (2003). ''Experimental Evidence for the Existence of ⁷H and for a Specific Structure of ⁸He''. Physical Review Letters 90 (8): 082501. Bibcode: 2003PhRvL..90h2501K. doi: 10.1103/PhysRevLett.90.082501.</ref> '''{{chem2|^{1}H}}''' je z več kot 99,985 % deležem najpogostejši izotop vodika. Sestavljen je iz enega samega protona, zato se včasih, vendar zelo redko, imenuje tudi protij.<ref>H.C. Urey, F. G. Brickwedde, G. M. Murphy (1933). ''Names for the Hydrogen Isotopes''. Science '''78''' (2035): 602–603. Bibcode: 1933Sci....78..602U. doi: 10.1126/science.78.2035.602. PMID 17797765.</ref> '''{{chem2|^{2}H}}''' ali '''D''' (devterij) je izotop vodika, ki ima v jedru poleg protona tudi nevtron. Ves devterij v vesolju je nastal med [[Veliki pok|velikim pokom]]. Na Zemlji ga je samo 0,015 %. Devterij ni radioaktiven. Verjetnost zastrupitve z njim je majhna. Voda, obogatena z molekulami, ki namesto vodika vsebujejo devterij, se imenuje [[težka voda]]. Devterij in njegove spojine se uporabljajo kot neradioaktiven sledilec v kemijskih poskusih in topilih za {{chem2|^{1}H}} jedrsko magnetno resonančno spektroskopijo.<ref>Y. Oda, H. Nakamura, T. Yamazaki, K. Nagayama, M. Yoshida, S. Kanaya, M. Ikehara (1992). ¹H NMR studies of deuterated ribonuclease HI selectively labeled with protonated amino acids. Journal of Biomolecular NMR '''2''' (2): 137–147. doi: 10.1007/BF01875525. PMID 1330130.</ref> Težka voda se uporablja kot moderator nevtronov in hladilno sredstvo v [[Atomski reaktor|atomskih reaktorjih]]. Devterij je potencialno gorivo za komercialno jedrsko fuzijo.<ref>W.J. Broad (11. november 1991). [http://www.nytimes.com/1991/11/11/us/breakthrough-in-nuclear-fusion-offers-hope-for-power-of-future.html ''Breakthrough in Nuclear Fusion Offers Hope for Power of Future'']. The New York Times. Pridobljeno 12. februarja 2008.</ref> '''{{chem2|^{3}H}}''' ali '''T''' (tricij) vsebuje proton in dva nevtrona. Na Zemlji ga v naravi ni. Je [[Radioaktivnost|radioaktiven]] in razpada na {{chem2|^{3}He}} in β sevanje. Njegov razpolovni čas je 12,32 let.<ref name=Miessler/> Tricij je tako slabo radioaktiven, da se uporablja za svetleča barvila, na primer v urah, v katerih je že steklo dovolj močan filter, da zadrži sevanje.<ref>T. Gray (2009). ''The Elements''. Black Dog & Leventhal Publishers Inc.</ref> Majhne količine tricija nastajajo v naravi zaradi interakcij kozmičnih žarkov z atmosferskimi plini. Nastaja tudi v eksplozijah [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. <ref>Staff (15. november 2007). [http://www.epa.gov/rpdweb00/radionuclides/tritium.html ''Tritium'']. U.S. Environmental Protection Agency. Pridobljeno 12. februarja 2008.</ref> Uporablja se v fuzijskih jedrskih reaktorjih,<ref>C. R. Nave (2006). [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/nucene/fusion.html ''Deuterium-Tritium Fusion'']. HyperPhysics. Georgia State University. Pridobljeno 8. marca 2008.</ref> kot označevalec v izotopski geokemiji,<ref>C.E. Kendall (1998). [http://wwwrcamnl.wr.usgs.gov/isoig/isopubs/itchch2.html#2.5.1 ''Fundamentals of Isotope Geochemistry''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080314192517/http://wwwrcamnl.wr.usgs.gov/isoig/isopubs/itchch2.html#2.5.1 |date=2008-03-14 }}. US Geological Survey. Pridobljeno 8. marca 2008.</ref> v samostojno napajajočih se svetilih<ref>[http://www.rsmas.miami.edu/groups/tritium/ ''The Tritium Laboratory''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080228061358/http://www.rsmas.miami.edu/groups/tritium/ |date=2008-02-28 }}. University of Miami. 2008. Pridobljeno 8. marca 2008.</ref> in kemični in biološki radioaktivni sledilec.<ref name=Holte>A.E. Holte, M.A. Houck, N.L. Collie (2004). ''Potential Role of Parasitism in the Evolution of Mutualism in Astigmatid Mites''. Experimental and Applied Acarology (Lubbock: Texas Tech University) '''25''' (2): 97–107. doi: 10.1023/A:1010655610575.</ref> '''{{chem2|^{4}H}}''', '''{{chem2|^{5}H}}''', '''{{chem2|^{6}H}}''' in '''{{chem2|^{7}H}}''' so umetno proizvedeni izotopi, ki imajo v jedru poleg protona še tri do šest nevtronov. Vsi so radioaktivni z [[Razpolovni čas|razpolovnimi časi]] 139, 910, 300 oziroma 23 let. Produkt radioaktivnega razpada je tricij. [[Slika:Emissions Spectra.webm|sličica|Preskus vodikovega spektra]] Vodik je edini element, katerega izotopi imajo svoja imena. V začetnem obdobju preučevanja radioaktivnosti so imeli posebna imena tudi izotopi drugih elementov. Takšno prakso so zaradi boljše preglednosti kmalu opustili. Devterij in tricij se včasih označujeta tudi z D oziroma T, simbola za protij (P) pa se ne sme uporabiti, ker je rezerviran za [[fosfor]].<ref>P. van der Krogt (5. maj 2005). [http://elements.vanderkrogt.net/element.php?sym=H ''Hydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100123001440/http://elements.vanderkrogt.net/element.php?sym=H |date=2010-01-23 }}. Elementymology & Elements Multidict. Pridobljeno 20. decembra 2010.</ref> Smernice [[IUPAC]] za poimenovanje kemikalij dopuščajo uporabo simbolov D in T, vendar priporočajo simbola {{chem2|^{2}H}} in {{chem2|^{3}H}}.<ref>§ IR-3.3.2. Provisional Recommendations. Nomenclature of Inorganic Chemistry. Chemical Nomenclature and Structure Representation Division, IUPAC. Pridobljeno 3. oktobra 2007.</ref> == Zgodovina == === Odkritje in uporaba === Leta 1671 je [[Robert Boyle]] odkril in opisal reakcijo med železovimi opilki in razredčenimi kislinami, v kateri se sprošča vodik.<ref>R. Boyle (1672). ''Tracts written by the Honourable Robert Boyle containing new experiments, touching the relation betwixt flame and air''. London.</ref><ref>M. Winter (2007). [http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html ''Hydrogen: historical information''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080410102154/http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html |date=2008-04-10 }}. WebElements Ltd. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Leta 1766 je [[Henry Cavendish]] prvi prepoznal vodikov plin kot diskretno snov. Imenoval jo je »vnetljivi zrak« in domneval, da je istoveten s hipotetično snovjo, imenovano »flogiston«.<ref>''Why did oxygen supplant phlogiston?'' Research programmes in the Chemical Revolution. Cambridge Books Online. Cambridge University Press. Pridobljeno 22. oktobra 2011.</ref><ref>''Just the Facts—Inventions & Discoveries''. School Specialty Publishing. 2005.</ref> Plin je še naprej raziskoval in leta 1781 odkril, da med njegovim zgorevanjem nastaja voda. Zaradi teh odkritij se prav njemu pripisuje odkritje vodika.<ref name="Hydrogen">''Hydrogen''. Van Nostrand's Encyclopedia of Chemistry. Wylie-Interscience. 2005. str. 797–799. ISBN 0-471-61525-0.</ref><ref name="Emsley">J. Emsley (2001). ''Nature's Building Blocks''. Oxford: Oxford University Press. str. 183–191. ISBN 0-19-850341-5.</ref> Ko je [[Pierre-Simon Laplace]] s poskusi potrdil Cavendishovo odkritje, da med zgorevanjem vodika nastaja voda,<ref name=Emsley/> je [[Antoine Lavoisier]] leta 1783 element imenoval ''hidrogen'' (iz [[Grščina|grškega]] {{jezik-el2|ὑδρο}} [hydro] – ''voda'' in {{jezik-el2|γενής}} [genes] – ''tvorec'', dobesedno ''roditelj'').<ref name="Stwertka"/> [[Slika:Antoine-Laurent Lavoisier (by Louis Jean Desire Delaistre)RENEW.jpg|thumb|upright|left|Antoine-Laurent de Lavoisier]] Lavoisier je vodik za svoje eksperimente proizvajal s prepihavanjem vodne pare skozi razžarjeno železno cev. Med anaerobno oksidacijo železa s protoni vode pri visoki temperaturi potekajo naslednje kemijske reakcije: :{{chem2|Fe_{(s)} + H2O_{(g)} → FeO_{(s)} + H2_{(g)}|}} :{{chem2|2 Fe_{(s)} + 3 H2O_{(g)} → Fe2O3_{(s)} + 3 H2_{(g)}|}} :{{chem2|3 Fe_{(s)} + 4 H2O_{(g)} → Fe3O4_{(s)} + 4 H2_{(g)}|}} Podobno reagira tudi mnogo drugih elementov, na primer [[cirkonij]]. Vodik je prvi utekočinil [[James Dewar]] leta 1898 s cikličnim komprimiranjem, ohlajanjem in ekspandiranjem vodika in s pomočjo [[Dewarjeva posoda|vakuumske posode]], ki jo je sam izumil.<ref name=Emsley/> Naslednje leto je proizvedel tudi trdni vodik.<ref name=Emsley/> [[Devterij]] je decembra 1931 odkril [[Harold Clayton Urey]], tricij pa leta 1934 [[Ernest Rutherford]], [[Mark Oliphant]] in [[Paul Harteck]].<ref name=Hydrogen/> [[Težka voda|Težko vodo]], v kateri je namesto vodika vezan devterij, je odkrila Ureyeva skupina znanstvenikov leta 1932.<ref name=Emsley/> [[François Isaac de Rivaz]] je leta 1807 patentiral de Rivazov motor z notranjim zgorevanjem, ki ga je poganjala zmes vodika in zraka. Leta 1819 je [[Edward Daniel Clarke]] izumil vodikov pihalnik, leta 1823 pa so izumili še tako imenovano [[Johann Wolfgang Döbereiner|Döbereinerjevo]] svetilko in Drumondov (apneni) reflektor.<ref name=Emsley/> Prvi z vodikom napolnjen balon je izdelal Jacques Charles leta 1783.<ref name=Emsley/> Po letu 1852 so z vodikom napolnjene zračne ladje, ki jih je zasnoval Henri Giffard,<ref name=Emsley/> postale prvo zanesljivo prevozno sredstvo za potovanje po zraku. Potovanje s trdno grajenimi zračnimi ladjami s pogonom je še posebej promoviral nemški grof [[Ferdinand von Zeppelin]]. Prvi cepelin je poletel leta 1900,<ref name=Emsley/> prve redne proge pa so odprli leta 1910. Do avgusta 1914, ko je polete prekinila prva svetovna vojna, so cepelini brez večjih težav prepeljali 35.000 potnikov. Cepelini so se med vojno uporabljali tudi kot opazovalnice in sredstvo za bombardiranje nasprotnika. Prvo neprekinjeno potovanje preko Atlantika je opravila britanska zračna ladja R34 leta 1919. Odkritje rezerv nevnetljivega [[helij]]a v Združenih državah Amerike v 1920. letih bi lahko znatno izboljšalo varnost poletov, vendar je ameriška vlada prepovedala njegovo prodajo nemškemu nacističnemu režimu. Vodik se je zato še naprej uporabljal, tudi v zračni ladji [[Hindenburg (cepelin)|LZ 129 Hindenburg]], ki se je 6. maja 1937 vnela po pristanku v New Jerseyju.<ref name=Emsley/> Nesrečo so v živo prenašale radijske postaje in so jo posneli na filmski trak. Kasnejše raziskave so pokazale, da je vžig iztekajočega vodika povzročila statična elektrika, ki je vžgala z [[Aluminij|aluminijem]] prevlečeno tkanino plašča zračne ladje. Po nesreči so z vodikom polnjene zračne ladje odšle v zgodovino. Leta 1937 so v Dayton Power & Light Co. v Daytonu, Ohio, izumili prvi z vodikom hlajen turbogenerator.<ref>[http://www.archive.org/stream/chronologicalhis00natirich/chronologicalhis00natirich_djvu.txt ''A chronological history of electrical development from 600 B.C.'']. Archive.org. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> Zaradi velike toplotne prevodnosti vodika so tovrstni generatorji še vedno najbolj pogosta vrsta generatorjev. Leta 1977 so v navigacijskem satelitu ameriškega vojnega ladjevja NTS-2 prvič uporabili [[nikelj-vodikova baterija|nikelj-vodikovo baterijo]].<ref>[http://www.aiaa.org/ NTS-2 ''Nickel-Hydrogen Battery Performance 31'']. Aiaa.org. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> S takšnimi baterijami so kasneje opremili tudi [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]]<ref>A.G. Jannette, J.S. Hojnicki, D.B. McKissock, J. Fincannon, T.W. Kerslake, C.D. Rodriguez (2004 (2002)). ''Validation of international space station electrical performance model via on-orbit telemetry''. IECEC '02. 2002 37th Intersociety Energy Conversion Engineering Conference, 2002. str. 45–50. doi: 10.1109/IECEC.2002.1391972. ISBN 0-7803-7296-4. Pridobljeno 11. novembra 2011.</ref> ter vesoljski sondi Mars Odyssey<ref>P.M. Anderson, J.W. Coyne, (2002). ''A lightweight, high reliability, single battery power system for interplanetary spacecraft'' '''5'''. str. 5–2433. doi: 10.1109/AERO.2002.1035418. ISBN 0-7803-7231-X.</ref> in Mars Global Surveyor.<ref>[http://www.astronautix.com/craft/marveyor.htm ''Mars Global Surveyor'']. Astronautix.com. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> V temnem delu svoje orbite se z nikelj-vodikovimi baterijami napaja tudi [[vesoljski teleskop Hubble]]. Baterije na njem so prvič zamenjali maja 2009,<ref>[http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/SM4/main/SM4_Essentials.html ''Hubble servicing mission 4 essentials''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110603010531/http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/SM4/main/SM4_Essentials.html |date=2011-06-03 }}.</ref> se pravi več kot 19 let po njihovi vgradnji in 13 let po izteku njihove pričakovane življenjske dobe.<ref>[http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/series/battery_story.html ''Extending Hubble's mission life with new batteries''].</ref> ==== Vloga vodika v kvantni teoriji ==== [[Slika:Emission spectrum-H.svg|500px|thumb|Štiri črte vodikovega emisijskega spektra iz Balmerjeve serije v vidnem delu spektra.]] Vodikov atom H je bil zaradi svoje relativno enostavne atomske zgradbe, sestavljene iz enega samega protona in elektrona, ter enostavnega emisijskega in absorpcijskega spektra osnova razvoja teorije atomske zgradbe.<ref>B. Crepeau (1. januar 2006). ''Niels Bohr: The Atomic Model''. Great Scientific Minds (Great Neck Publishing). ISBN 1-4298-0723-7.</ref> Poleg tega je zaradi enostavnosti vodikove molekule H₂ in pripadajočega kationa {{chem|H||2+}} omogočil popolnejše razumevanje lastnosti [[Kemijska vez|kemijske vezi]]. Prve kvantne pojave, ki jih takrat še niso znali razložiti, je opazil [[James Clerk Maxwell]] pol stoletja pred nastankom kvantno mehanske teorije. Maxwell je ugotovil, da se [[specifična toplota]] vodika {{chem2|H2}} pri temperaturah pod sobno temperaturo nerazložljivo razlikuje od specifične toplote dvoatomnega plina in postaja pri kriogenih temperaturah vedno bolj podobna specifični toploti enoatomnega plina. Po kvantni teoriji je takšno obnašanje posledica razmika med kvantiziranimi rotacijskimi energijskimi nivoji, ki so pri vodiku zaradi njegove majhne mase še posebej veliki. Ti široki razmiki med nivoji pri nizkih temperaturah zahtevajo veliko toplote za rotacijsko gibanje. Dvoatomne molekule s težjimi atomi nimajo tako razmaknjenih energijskih nivojev, zato ta pojav ni tako izrazit.<ref> R. Berman, A. H. Cooke, R. W. Hill (1956). ''Cryogenics''. Annual Review of Physical Chemistry '''7''': 1–20. Bibcode: 1956ARPC....7....1B. doi: 10.1146/annurev.pc.07.100156.000245.</ref> == Nahajališča == [[Slika:Nursery of New Stars - GPN-2000-000972.jpg|left|thumb|NGC 604 je ogromno področje ioniziranega vodika v ozvezdju Trikotnik.]] Enoatomni vodik H je najbolj pogost kemijski element v vesolju, saj tvori 75 % njegove mase in 90 % števila njegovih atomov. Večine mase vesolja seveda ne tvorijo kemijski elementi, ampak še neodkrite oblike mase, kot sta [[temna snov]] in [[temna energija]].<ref>S. Gagnon. [http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html ''Hydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080410102154/http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html |date=2008-04-10 }}. Jefferson Lab. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Elementarni vodik je v velikih količinah prisoten v [[Zvezda|zvezdah]] in plinskih velikanih. Oblaki molekularnega vodika H₂ so povezani z nastajanjem zvezd. Kot udeleženec v reakcijah proton-proton in ciklu ogljik-dušik-kisik (CNO) jedrskega zlivanja ima ključno vlogo tudi kot pogonsko gorivo zvezd.<ref>H. Haubold, A. M. Mathai (15. november 2007). ''Solar Thermonuclear Energy Generation''. Columbia University. Pridobljeno 12, februarja 2008.</ref> Večina vodika v vesolju je v enoatomni in plazmatski obliki, ki imata zelo drugačne lastnosti kot molekularni vodik. Ker v plazmi vodikov proton in elektron nista povezana, ima plazma zelo dobro električno prevodnost in emisivnost ter proizvaja svetlobo Sonca in drugih zvezd. Nabiti delci močno vplivajo na magnetno in električno polje. Sončni veter v stiku z Zemljino magnetosfero na primer povzroči Birkelandove tokove in [[polarni sij]]. Vodik v nevtralnem enoatomnem stanju se nahaja v medzvezdni snovi.<ref>L.J. Storrie-Lombardi, A.M. Wolfe (2000). ''Surveys for z>3 Damped Lyman-alpha Absorption Systems: the Evolution of Neutral Gas''. Astrophysical Journal '''543''' (2): 552–576. arXiv:astro-ph/0006044. Bibcode: 2000ApJ...543..552S. doi: 10.1086/317138.</ref> Elementarni vodik na Zemlji je pri normalnih pogojih v obliki dvoatomnih molekul H₂. V Zemljinem ozračju ga je zelo malo (1 ppm volumna), ker zaradi majhne gostote mnogo laže uide Zemljini [[Gravitacija|gravitaciji]] kot gostejši plini. Vodik je kljub temu tretji najpogostejši element na Zemljini površini.<ref>M. Dresselhaus in drugi (15. maj 2003). ''Basic Research Needs for the Hydrogen Economy''. Argonne National Laboratory, U.S. Department of Energy, Office of Science Laboratory. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Največ ga je vezanega v [[Voda|vodi]] in [[Ogljikovodik|ogljikovodikih]].<ref name=Miessler/> V plinastem stanju ga proizvajajo nekatere [[Alge|alge]] in [[Bakterije|bakterije]]. <ref>W.H. Berger (15. november 2007). ''The Future of Methane''. University of California, San Diego. Pridobljeno 12. februarja 2008.</ref> Molekularna oblika vodika, imenovana protonirani molekularni vodik {{chem|H|3|+}}, se nahaja v [[Medzvezdna snov|medzvezdni snovi]], kjer nastaja z ionizacijo molekularnega vodika s kozmičnimi žarki, in gornjih delih atmosfere planeta Jupitra. Ion je pri teh pogojih relativno stabilen zaradi nizke temperature okolja in majhne gostote. {{chem|H|3|+}} je eden od najbolj pogostih ionov v Vesolju in igra pomembno vlogo v kemiji medzvezdne snovi.<ref>McCall Group, Oka Group (22. april 2005). [http://h3plus.uiuc.edu/ ''{{chem|H||3+}} Resource Center''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011211244/http://h3plus.uiuc.edu/ |date=2007-10-11 }}. Universities of Illinois and Chicago. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Nevtralni triatomni vodik H₃ obstaja samo v vzbujenem stanju in je nestabilen.<ref>H. Helm in drugi. [http://frhewww.physik.uni-freiburg.de/H3/guber4.pdf ''Coupling of Bound States to Continuum States in Neutral Triatomic Hydrogen'']. Department of Molecular and Optical Physics, University of Freiburg, Germany. Pridobljeno 25. novembra 2008.</ref> V nasprotju s pozitivnim vodikovim molekularnim ionom {{chem|H|2|+}} je v Vesolju redek. == Proizvodnja == === Laboratorijske metode === V laboratorijih se vodik običajno pripravlja z reakcijami razredčenih neoksidativnih [[Kislina|kislin]] z nekaterimi [[Kovina|kovinami]], na primer [[Cink|cinkom]], v [[Kippov aparat|Kippovem aparatu]]: :{{chem2|Zn + 2H+ → Zn(2+) + H2}} Vodik nastaja tudi med raztapljanjem [[Aluminij|aluminija]] v [[baza (kemija)|baza]]h: :{{chem2|2Al + 6H2O + 2OH(-) → 2Al(OH)4(-) + 3H2}} Enostavna metoda za pridobivanje vodika je [[elektroliza]] vode, v kateri se na anodi sprošča kisik, na katodi pa vodik. Katoda je običajno iz [[Platina|platine]] ali kakšne druge inertne kovine. Anodni in katodni prostor morata biti ločena, da se plina ne mešata. Teoretični izkoristek elektrolize je 80-90 %:<ref>B. Kruse, S. Grinna,C. Buch (2002). ''Hydrogen Status og Muligheter''. Bellona. Pridobljeno 12 februar 2008.</ref> :{{chem2|2H2O → 2H2 + O2}} Leta 2007 so odkrili, da se za generator vodika lahko uporabi [[zlitina]] aluminija in [[Galij|galija]] v peletah, ki se ji doda voda: :{{chem2|2Al + 3H2O → Al2O3 + 3H2}} Iz aluminija nastaja neuporabna glinica, dragoceni galij, ki preprečuje nastajanje pasivnega sloja na površini pelet, pa se lahko ponovno uporabi.<ref>E. Venere (15. maj 2007). ''New process generates hydrogen from aluminum alloy to run engines, fuel cells''. Purdue University. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> === Parni reforming === Vodik se v industrijskem merilu proizvaja po več postopkih, večinoma z odcepljanjem vodika iz ogljikovodikov. Najpomembnejši je [[parni reforming]] [[Metan|metana]] v naravnem plinu.<ref name="Oxtoby">D. W. Oxtoby (2002). ''Principles of Modern Chemistry'' (5. izdaja ). Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-03-035373-4.</ref> Pri visokih temperaturah (1000–1400 K, 700–1100 °C) vodna para reagira z metanom, pri čemer nastajata vodik in ogljikov monoksid ({{chem2|CO}}): :{{chem2|CH4 + H2O → CO + 3H2}} Reakcija bi bolje potekala pri nizkih tlakih, vendar se izvaja pri visokih tlakih (2 Mpa, 20 atm), ker je visokotlačni {{chem2|H2}} tržno bolj zanimiv in ker sistemi za ločevanje nastalih plinov bolje delujejo pri višjih tlakih. Zmes plinov se imenuje sintetski plin, ker se pogosto uporablja kot tak za proizvodnjo metanola in sorodnih spojin. Namesto metana se lahko uporabijo tudi drugi ogljikovodiki. Ena od mnogih težav, ki spremljajo to visoko dodelano tehnologijo, je nastajanje ogljika oziroma koksa: :{{chem2|CH4 → C + 2H2}} V parnem reformingu se zato običajno uporablja prebitek vode. Dodatni vodik se proizvede iz prebitne vodne pare z [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]], predvsem na [[katalizator]]ju iz železovega oksida. Reakcija je uporabna tudi za industrijsko proizvodnjo [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] ({{chem2|CO2}}): :{{chem2|CO + H2O → CO2 + H2}} === Delna oksidacija ogljikovodikov in premoga === Naslednja pomembna postopka pridobivanje vodika sta delna [[Redoks reakcija|oksidacija]] ogljikovodikov:<ref>''Hydrogen Properties, Uses, Applications''. Universal Industrial Gases, Inc. 2007. Pridobljeno 11. marca 2008.</ref> :{{chem2|2CH4 + O2 → 2CO + 4H2}} in [[Premog|premoga]]:<ref name=Oxtoby/> :{{chem2|C + H2O → CO + H2}} Vodik se pogosto industrijsko proizvaja na mestu njegove porabe brez predhodnega ločevanja nastalih plinov. Takšen primer je [[Haber-Boschov postopek]] za sintezo [[amonijak]]a, v katerem se vodik pridobiva iz naravnega plina.<ref>E. Funderburg (2008). ''Why Are Nitrogen Prices So High?''. The Samuel Roberts Noble Foundation. Pridobljeno 11. marca 2008.</ref> === Elektroliza slanice === Vodik je stranski proizvod pri proizvodnji [[klor]]a z elektrolizo raztopine [[Kuhinjska sol|kuhinjske soli]]:<ref>A. Lees (2007). ''Chemicals from salt''. BBC, 26. oktober 2007. Pridobljeno 11. marca 2008.</ref> :{{chem2|2NaCl + 2H2O → Cl2 + H2 + 2NaOH}} === Termokemični postopki === Znanih je več kot dvesto termokemičnih cikličnih procesov, uporabnih za razgrajevanje vode. Nekaj več kot deset procesov, ki za pridobivanje vodika namesto električne energije uporabljajo toploto, se še raziskuje in preskuša.<ref>[http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/review05/pd28_weimer.pdf ''Development of solar-powered thermochemical production of hydrogen from water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121027080909/http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/review05/pd28_weimer.pdf |date=2012-10-27 }}.</ref> Med slednje spadajo cikli železovega oksida, cerovega(IV)-cerovega(III) oksida, cinka-cinkovega oksida, žvepla-joda, bakra-joda in hibridni žveplov cikel. Številni laboratoriji v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Japonski, ZDA in drugod razvijajo termokemične metode za proizvodnjo vodika iz sončne energije in vode.<ref>R. Perret, [http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/progress07/ii_f_1_perret.pdf ''Development of Solar-Powered Thermochemical Production of Hydrogen from Water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121027080922/http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/progress07/ii_f_1_perret.pdf |date=2012-10-27 }}. DOE Hydrogen Program. 2007 Pridobljeno 17. maja 2008.</ref> === Anaerobna korozija === V anaerobnih pogojih se železo in jeklo počasi oksidirata s protoni iz vode in jo hkrati reducirata v molekularni vodik {{chem2|H2}}. Med anaerobno korozijo železa nastane najprej železov(II) hidroksid (zelena rja): :{{chem2|Fe + 2 H2O → Fe(OH)2 + H2}} V nadaljevanju procesa se {{chem2|Fe(OH)2}} pod anaerobnimi pogoji lahko oksidira s protoni iz vode in tvori [[magnetit]] in molekularni vodik (Schikorrjeva reakcija): :{{chem2|3 Fe(OH)2 → Fe3O4 + 2 H2O + H2}} Dobro kristaliziran magnetit ({{chem2|Fe3O4}}) je termodinamsko bolj stabilen od železovega(II) hidroksida ({{chem2|Fe(OH)2}}). Proces anaerobne korozije železa in jekla poteka v podtalnici, ki ne vsebuje kisika, in v reducirajočih zemljah pod vodno gladino. === Geološka najdišča: serpentinizacija === Globoko v Zemljini skorji brez prisotnosti atmosferskega kisika nastaja vodik v procesu serpentinizacije z anaerobno oksidacijo železovega(II) silikata, prisotnega v kristalni rešetki [[Fajalit|fajalita]], s protoni iz vode. V reakciji nastajajo magnetit ({{chem2|Fe3O4}}), [[kremen]] ({{chem2|SiO2}}) in vodik ({{chem2|H2}}): :{{chem2|3Fe2SiO4 + 2 H2O → 2 Fe3O4 + 3 SiO2 + 3 H2}} Reakcija je zelo podobna Schikorrjevi reakciji pri anaerobni oksidaciji železovega(II) oksida v stiku z vodo. === Električni transformatorji === Med plini, ki nastajajo v slabo izoliranih [[transformator]]jih, je najpogostejši vodik, ki nastaja v najbolj slabo izoliranih transformatorjih in je zato prvi indikator njihove iztrošenosti.<ref>M.M. Hirschler (2000). [http://books.google.si/books?id=bmxcV_TlsV8C&pg=PA89&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Electrical Insulating Materials: International Issues]. ASTM International. str. 89–. ISBN 978-0-8031-2613-8. Pridobljeno 13. julija 2012.</ref> === Ksiloza === Leta 2014 so odkrili, da lahko [[encim]]i pri 50 °C in atmosferskem tlaku razgradijo [[ksiloza|ksilozo]] v vodik. Izkoristek je skoraj 100 %. V proces je vključenih 13 encimov vključno s sicer neobičajno polifosfatno ksilulokinazo (XK).<ref>[http://www.greencarcongress.com/2013/04/vt-20130403.html ''Virginia Tech team develops process for high-yield production of hydrogen from xylose under mild conditions'']. Green Car Congress. 3. april 2013. doi: 10.1002/anie.201300766. Pridobljeno 22. januarja 2014.</ref><ref>J.S. Martín Del Campo, J. Rollin, S. Myung, Y. Chun, S. Chandrayan, R. Patiño, M. W. Adams, Y. -H. P. Zhang (2013). ''High-Yield Production of Dihydrogen from Xylose by Using a Synthetic Enzyme Cascade in a Cell-Free System''. Angewandte Chemie International Edition 52 (17): 4587. doi: 10.1002/anie.201300766.</ref> == Uporaba == === Kemijski in fizikalni procesi === [[Slika:Fertiliser application to Oil Seed Rape - geograph.org.uk - 1218472.jpg|thumb|right|250px|Vodik se v veliki meri porabi za proizvodnjo amonijaka, ki se nadalje porabi za proizvodnjo [[NPK|umetnih gnojil]].]] Velike količine vodika porabita petrokemijska in kemijska industrija, predvsem za obdelavo fosilnih goriv in proizvodnjo amonijaka. Med procese v petrokemijski industriji spadajo hidrodealkilacija, hidrodesulfurizacija in hidrokrekiranje. Vodik se uporablja tudi za hidrogeniranje nenasičenih spojin, na primer nenasičenih [[Maščobe|maščob]] in [[Olje|olj]] za proizvodnjo [[Margarina|margarine]], sintezo [[Metanol|metanola]] in [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] in redukcijo kovinskih rud.<ref>[http://periodic.lanl.gov/1.shtml ''Hydrogen Chemistry Operations'' (15. december 2003)]. Los Alamos National Laboratory. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Vodik je zelo dobro topen v mnogih [[Lantanoidi|lantanoidih]] in [[Prehodne kovine|prehodnih kovinah]]<ref>T. Takeshita, Wallace, R.S. Craig (1974). ''Hydrogen solubility in 1:5 compounds between yttrium or thorium and nickel or cobalt''. Inorganic Chemistry '''13''' (9): 2282–2283. doi: 10.1021/ic50139a050.</ref> in topen v nanokristaliničnih in amorfnih kovinah.<ref>R. Kirchheim, T. Mutschele, W. Kieninger, H. Gleiter, R. Birringer, T. Koble (1988). ''Hydrogen in amorphous and nanocrystalline metals''. Materials Science and Engineering '''99''': 457–462. doi: 10.1016/0025-5416(88)90377-1.</ref> Na njegovo topnost vplivajo nepravilnosti in nečistoče v kristalni strukturi.<ref>R. Kirchheim (1988). ''Hydrogen solubility and diffusivity in defective and amorphous metals''. Progress in Materials Science '''32''' (4): 262–325. doi:10.1016/0079-6425(88)90010-2.</ref> Te lastnosti so uporabne na primer za odstranjevanje sledov vodika s prepihovanjem preko vročih paladijevih diskov, v [[Metalurgija|metalurgiji]] pa so nezaželene, ker povzročajo krhkost mnogo kovin<ref name="Rogers">H.C. Rogers (1999). ''Hydrogen Embrittlement of Metals''. Science '''159'''(3819): 1057–1064. Bibcode: 1968Sci...159.1057R. doi: 10.1126/science.159.3819.1057. PMID 17775040.</ref> in zakomplicirajo načrtovanje cevovodov in rezervoarjev.<ref name=Christensen>C.H. Christensen, J.K. Nørskov, T. Johannessen (9. julij 2005). ''Making society independent of fossil fuels — Danish researchers reveal new technology''. Technical University of Denmark. Pridobljeno 28. marca 2008.</ref> Vodik se na veliko uporablja tudi v [[Fizika|fiziki]] in inženirstvu, na primer kot zaščitni plin pri atomskem vodikovem varjenju.<ref>A. Durgutlu (2003). ''Experimental investigation of the effect of hydrogen in argon as a shielding gas on TIG welding of austenitic stainless steel''. Materials & Design '''25''' (1): 19–23. doi:10.1016/j.matdes.2003.07.004.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110716114441/http://www.specialwelds.com/underwater-welding/atomic-hydrogen-welding.htm ''Atomic Hydrogen Welding'']. Specialty Welds. 2007. Pridobljeno 16. julija 2011</ref> Tekoči vodik se uporablja v kriogenih raziskavah, vključno z raziskavami [[Superprevodnost|superprevodnosti]].<ref>W,N. Hardy (2003). ''From H₂ to cryogenic H masers to HiTc superconductors: An unlikely but rewarding path''. Physica C: Superconductivity. 388–389: 1–6. Bibcode: 2003PhyC..388....1H. doi: 10.1016/S0921-4534(02)02591-1.</ref> Zaradi majhne gostote (1⁄14 gostote zraka) se uporablja za polnjenje balonov in zračnih ladij.<ref>M. Barnes (2004). [http://www.ciderpresspottery.com/ZLA/greatzeps/german/Hindenburg.html ''LZ-129, Hindenburg''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121227000121/http://www.ciderpresspottery.com/ZLA/greatzeps/german/Hindenburg.html |date=2012-12-27 }}. The Great Zeppelins. Pridobljeno 18. marca 2008</ref> V več nedavno vpeljanih aplikacijah se čisti vodik ali v zmesi z dušikom uporablja za ugotavljanje tesnosti. Metoda je uporabna v avtomobilski in kemični industriji, energetiki ter v letalski in telekomunikacijski industriji.<ref>M. Block (3. september 2004). [http://www.ndt.net/abstract/wcndt2004/523.htm ''Hydrogen as Tracer Gas for Leak Detection''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181121042020/https://www.ndt.net/abstract/wcndt2004/523.htm |date=2018-11-21 }}. 16th WCNDT 2004. Montreal, Canada: Sensistor Technologies. Pridobljeno 25. marca 2008.</ref> Vodik je zaradi svojih antioksidacijskih lastnosti odobren aditiv (E 949) za preskušanje tesnosti embalaže v prehrambni industriji.<ref> [http://ec.europa.eu/food/fs/sfp/addit_flavor/flav15_en.pdf ''Report from the Commission on Dietary Food Additive Intake''] (PDF). Evropska skupnost. Pridobljeno 5. februarja 2008</ref> Specifično uporabnost imajo tudi vodikovi izotopi. Devterij se uporablja v [[CANDU]] reaktorjih za upočasnjevanje nevtronov in reakcijah [[Zlivanje jeder|zlivanja jeder]].<ref name=Emsley/> Devterijeve spojine se uporabljajo v kemiji in biologiji za preučevanje izotopskega efekta v kemijskih reakcijah.<ref>J. Reinsch, A. Katz, J. Wean, G. Aprahamian, J.T. MacFarland (1980). ''The deuterium isotope effect upon the reaction of fatty acyl-CoA dehydrogenase and butyryl-CoA''. J. Biol. Chem. '''255''' (19): 9093–97. PMID 7410413.</ref> Tricij, ki nastaja v jedrskih reaktorjih, se uporablja za izdelavo [[Vodikova bomba|vodikovih bomb]],<ref>K.D. Bergeron (2004). ''The Death of no-dual-use''. Bulletin of the Atomic Scientists (Educational Foundation for Nuclear Science, Inc.) '''60''' (1): 15. doi: 10.2968/060001004.</ref> kot izotopski sledilec v bioloških znanostih<ref name=Holte/> in vir sevanja v svetlečih premazih.<ref>C.T. Quigg (marec 1984). ''Tritium Warning''. Bulletin of the Atomic Scientists '''40''' (3): 56–57.</ref> Temperatura [[Trojna točka|trojne točke]] vodikovega ravnotežja je na mednarodni temperaturni skali (ITS 1990) definirana kot 13,8033 kelvina.<ref>''International Temperature Scale of 1990'' (PDF). Procès-Verbaux du Comité International des Poids et Mesures. 1989. str. T23–T42. Pridobljeno 25. marca 2008.</ref> === Hladilno sredstvo === Vodik se zaradi majhne [[Gostota|gostote]] in [[Viskoznost|viskoznosti]] in najvišje [[Specifična toplota|specifične toplote]] in [[Toplotna prevodnost|toplotne prevodnosti]] med vsemi plini uporablja kot hladilno sredstvo za [[Generator|generatorje]] v električnih centralah. === Energent === Vodik se ne uporablja kot energent, ker se za njegovo pridobivanje porabi več energije, kot se je pri zgorevanju sprosti.<ref name=McCarthy>J. McCarthy (31. december 1995). [http://www-formal.stanford.edu/jmc/progress/hydrogen.html ''Hydrogen'']. Stanford University. Pridobljeno 14. marca 2008.</ref> Uporablja se samo v [[Gorivna celica|gorivnih celicah]]. Devterij in tricij bi lahko bila uporabna v hipotetičnih komercialnih fuzijskih jedrskih centralah, ki so še daleč od realnosti.<ref>[http://www.world-nuclear.org/info/Current-and-Future-Generation/Nuclear-Fusion-Power/ ''Nuclear Fusion Power''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126091802/http://www.world-nuclear.org/info/current-and-future-generation/nuclear-fusion-power/ |date=2016-01-26 }}. World Nuclear Association. Maj 2007. Pridobljeno 16. marca 2008.</ref> Procese zlivanja vodika, ki dajejo energijo Soncu, je na Zemlji težko doseči in obvladovati.<ref>[http://www.energyquest.ca.gov/story/chapter13.html ''Chapter 13: Nuclear Energy — Fission and Fusion. Energy Story''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130321214434/http://energyquest.ca.gov/story/chapter13.html |date=2013-03-21 }}. California Energy Commission. 2006. Pridobljeno 14. marca 2008.</ref> Vodik bi se lahko pridobival iz fosilnih virov, na primer metana, vendar so ti viri nevzdržni.<ref name=McCarthy/> Gostota energije na enoto volumna tako tekočega kot komprimiranega vodika pri vseh uporabnih tlakih je znatno manjša od gostote energije tradicionalnih goriv, čeprav je gostota energije na enoto mase večja.<ref name=McCarthy/> Elementarni vodik se kljub temu obravnava kot eden od možnih bodočih energentov.<ref>[https://web.archive.org/web/20110929012459/http://www.hydrogen.energy.gov/news_transition.html ''DOE Seeks Applicants for Solicitation on the Employment Effects of a Transition to a Hydrogen Economy'']. Hydrogen Program. US Department of Energy. 22. marec 2006. Pridobljeno 16. marca 2008.</ref> Vodik zgoreva relativno čisto. Pri tem sicer nastaja nekaj dušikovih oksidov (NO_x), vendar nobenega [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO₂).<ref name=CCS>''Carbon Capture Strategy Could Lead to Emission-Free Cars''. Georgia Tech. 11. februar 2008. Pridobljeno 16. marca 2008.</ref> Ključno vlogo za njegovo uporabnost imajo stroški pridobivanja.<ref>J.J. Romm (2004). ''The Hype About Hydrogen: Fact And Fiction In The Race To Save The Climate''. 1. izdaja. Island Press. ISBN 1-55963-703-X.</ref> === Industrija polprevodnikov === V industriji [[Polprevodnik|polprevodnikov]] se vodik uporablja za nasičevanje prekinjenih (visečih) vezi amorfnega [[Silicij|silicija]] in amorfnega [[Ogljik|ogljika]], ki izboljša stabilnost lastnosti materialov.<ref>P. G. Le Comber, D. I. Jones, W. E. Spear (1977). ''Hall effect and impurity conduction in substitutionally doped amorphous silicon''. Philosophical Magazine '''35''' (5): 1173–1187. Bibcode: 1977PMag...35.1173C. doi: 10.1080/14786437708232943.</ref> Vodik je tudi potencialni donor elektronov v različnih oksidih, na primer v {{chem2|ZnO|link=Cinkov oksid}},<ref>C.G. Van de Walle (2000). ''Hydrogen as a cause of doping in zinc oxide''. Physical Review Letters '''85''' (5): 1012–1015. Bibcode: 2000PhRvL..85.1012V. doi: 10.1103/PhysRevLett.85.1012. PMID 10991462.</ref><ref>A. Janotti, C.G. Van De Walle (2007). ''Hydrogen multicentre bonds''. Nature Materials '''6''' (1): 44–47. Bibcode: 2007NatMa...6...44J. doi: 10.1038/nmat1795. PMID 17143265.</ref> SnO₂, CdO, [[Magnezijev oksid|MgO]],<ref>C. Kilic, A. Zunger (2002). ''n-type doping of oxides by hydrogen''. Applied Physics Letters '''81''' (1): 73–75. Bibcode: 2002ApPhL..81...73K. doi: 10.1063/1.1482783.</ref> {{chem2|ZrO2}}, {{chem2|HfO2}}, {{chem2|La2O3}}, {{chem2|Y2O3}}, {{chem2|TiO2}}, {{chem2|SrTiO2}}, {{chem2|LaAlO3}}, {{chem2|SiO2|link=Silicijev dioksid}}, {{chem2|Al2O3}}, {{chem2|ZrSiO4}}, {{chem2|HfSiO4}} in {{chem2|SrZrO3}}.<ref>P. W. Peacock, J. Robertson (2003). ''Behavior of hydrogen in high dielectric constant oxide gate insulators''. Applied Physics Letters '''83''' (10): 2025–2027. Bibcode: 2003ApPhL..83.2025P. doi: 10.1063/1.1609245.</ref> == Biološke reakcije == Vodik je produkt nekaterih anaerobnih [[Metabolizem|metabolizmov]]. Proizvaja ga več mikroorganizmov, običajno v reakcijah, ki jih katalizirajo železo ali nikelj vsebujoči [[Encim|encimi]], imenovani hidrogenaze. Encimi katalizirajo reverzibilno [[Redoks reakcija|redoks reakcijo]] med {{chem2|H2}} in njegovima dvema protonoma in dvema elektronoma. Plinasti vodik nastaja pri prenosu reducirajočih ekvivalentov, ki nastajajo med fermentacijo pirovinske kisline ({{chem2|CH3COCOOH}}) v vodo.<ref>R. Cammack, R.L. Robson (2001). ''Hydrogen as a Fuel: Learning from Nature''. Taylor & Francis Ltd. str. 202–203. ISBN 0-415-24242-8.</ref> Razcepljanje vode, v katerem se voda razgradi v protone, elektrone in kisik, se pojavlja v reakcijah s svetlobo v vseh organizmih, v katerih poteka [[fotosinteza]]. Nekateri takšni mikroorganizmi, vključno z algo ''Chlamydomonas reinhardtii'' in [[Cianobakterije|cianobakterijami]], so razvili drugi korak v temotnih reakcijah, v katerih protone in elektrone reducirajo v plinasti vodik specializirane hidrogenaze v [[Kloroplast|kloroplastu]].<ref>O. Kruse, J. Rupprecht, K.-P. Bader, S. Thomas-Hall, P. M. S.; Schenk, G. Finazzi, B. Hankamer (2005). ''Improved photobiological H2 production in engineered green algal cells''. The Journal of Biological Chemistry '''280''' (40): 34170–7. doi: 10.1074/jbc.M503840200. PMID 16100118.</ref> V zadnjem času se poskuša gensko modificirati cianobakterijske hidrogenaze, da bi učinkovito sintetizirale vodik tudi v prisotnosti kisika.<ref>H.O. Smith, Q. Xu (2005). ''IV.E.6 Hydrogen from Water in a Novel Recombinant Oxygen-Tolerant Cyanobacteria System'' (PDF). FY2005 Progress Report. United States Department of Energy. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Poskusi potekajo tudi z gensko modificiranimi algami v bioreaktorju.<ref>C. Williams (24. februar 2006). [http://www.theregister.co.uk/2006/02/24/pond_scum_breakthrough/ ''Pond life: the future of energy'']. Science (The Register). Pridobljeno 24. marca 2008.</ref> == Varnost == {{Chembox | container_only = yes |Section7={{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSPictograms = {{GHS02}} | GHSSignalWord = Danger | HPhrases = {{H-phrases|220}} | PPhrases = {{P-phrases|202|210|271|403|377|381}}<ref>{{navedi splet | url=http://isolab.ess.washington.edu/isolab/images/documents/msds_sds/hydrogen.pdf | title=MyChem: Chemical | access-date=1 October 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181001070437/http://isolab.ess.washington.edu/isolab/images/documents/msds_sds/hydrogen.pdf | archive-date=1 October 2018 | url-status=dead }}</ref> | NFPA-H = 0 | NFPA-F = 4 | NFPA-R = 0 | NFPA-S = | NFPA_ref = }} }} Vodik ima številne nevarne lastnosti, od [[Eksplozivnost|eksplozivnosti]] in vnetljivosti v mešanicah z zrakom, do dušljivosti v odsotnosti kisika.<ref name=Brown2>W. J. Brown in drugi (1997). [http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf ''Safety Standard for Hydrogen and Hydrogen Systems (PDF)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130216150526/http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf |date=2013-02-16 }}. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Tekoč vodik je v kombinaciji z zelo hladnimi tekočinami kriogen in lahko povzroči ozebline.<ref>[http://www.hydrogenandfuelcellsafety.info/resources/mdss/Praxair-LH2.pdf ''Liquid Hydrogen MSDS (PDF)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527233910/http://www.hydrogenandfuelcellsafety.info/resources/mdss/Praxair-LH2.pdf |date=2008-05-27 }}. Praxair, Inc. September 2004. Pridobljeno 16. aprila 2008.</ref> Topen je v mnogih kovinah in povzroča vodikovo krhkost kovin,<ref>''Bugs and hydrogen embrittlement''. Science News (Washington, D.C.) '''128''' (3): 41. 20. julij 1985. doi: 10.2307/3970088. JSTOR 3970088.</ref> ki ima za posledico razpoke v cevovodih in rezervoarjih, iztekanje ter požare in eksplozije.<ref>B. Hayes. ''Union Oil Amine Absorber Tower''. TWI. Pridobljeno 29. januarja 2010.</ref> Iztekajoči vodik se v zraku lahko spontano vžge. Plamen je izredno vroč in skoraj neviden, zato ga je s prostim očesom težko opaziti.<ref>[http://www.schatzlab.org/education/h2safety.html ''Hydrogen Safety''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110326001949/http://www.schatzlab.org/education/h2safety.html |date=2011-03-26 }}. Humboldt State University. Pridobljeno 14. aprila 2010.</ref> Interpretiranje podatkov o vodiku, vključno s podatki v [[varnostni list|varnostnih listih]], motijo številni pojavi. Veliko fizikalnih in kemijskih lastnosti je namreč odvisnih od razmerja med para in orto vodikom. Vzpostavljanje ravnotežja med obema oblikama, za katero veljajo podatki v varnostnih listih, lahko pri dani temperaturi traja tudi več dni ali tednov. Podatki o njegovi eksplozivnosti, na primer kritični eksplozijski tlak in temperatura, so zelo odvisni tudi od geometrije rezervoarjev.<ref>W.J. Brown (1997). [http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf ''Safety Standard for Hydrogen and Hydrogen Systems''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130216150526/http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf |date=2013-02-16 }}. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Devterij]] * [[Antivodik]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|vodik|Vodik}} {{Zbirka|Hydrogen|vodik}} * [http://www.physics.drexel.edu/~tim/open/hydrofin/ Osnovni kvantno mehanski izračuni za vodik] * [http://militzer.berkeley.edu/diss/node5.html Vodikov fazni diagram] * [http://www.periodicvideos.com/videos/001.htm Vodik (video)], University of Nottingham * [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/quantum/hydwf.html#c3 Vodikova valovna funkcija] {{Navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:1766 v znanosti]] [[Kategorija:Vodik| ]] [[Kategorija:Reaktivne nekovine]] [[Kategorija:Diatomične nekovine]] {{normativna kontrola}} 4f8tre3qha4cv206m5gpmv015xupy43 6741077 6741076 2026-08-22T22:16:55Z Quinlan83 192915 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-46135-58|~2026-46135-58]] ([[User talk:~2026-46135-58|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6676796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vodik}} '''Vodík''' ({{jezik-la|hydrogenium}}) je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] H, [[Vrstno število|atomskim številom]] 1 in [[Atomska masa|atomsko maso]] 1,00794 [[Enota atomske mase|u]]. Je najlažji element v [[Periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]]. V enoatomnem stanju (H) je najpogostejša kemična snov v [[Vesolje|vesolju]] in tvori približno 75 % vse [[Barion|barionske mase]].<ref>D. Palmer (13. september 1997). [http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/ask_astro/answers/971113i.html ''Hydrogen in the Universe'']. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> [[zvezda|Zvezde]] iz [[zvezda glavnega niza|glavnega niza]] so v začetnem obdobju svojega razvoja sestavljene pretežno iz vodika v stanju [[Plazma (fizika)|plazme]]. Najpogostejši [[izotop]] vodika je protij s simbolom {{chem2|^{1}H}}, ki ima en sam [[proton]] in nobenega [[Nevtron|nevtrona]]. Njegovo ime se uporablja zelo redko. Vesoljski enoatomni vodik se je prvič pojavil v obdobju [[rekombinacija (kozmologija)|rekombinacije]]. Pri [[Standardna temperatura|standardni temperaturi]] in [[Standardni tlak|tlaku]] je brezbarven lahko vnetljiv in nestrupen [[plin]] brez vonja in okusa s formulo {{chem2|H2}}. Ker z večino [[Nekovina|nekovinskih]] elementov zlahka tvori [[Kovalentna vez|kovalentne]] spojine, je na [[Zemlja|Zemlji]] večina vodika vezanega v [[Voda|vodi]] in [[Organska spojina|organskih spojinah]]. Vodik igra posebej pomembno vlogo v kislo-bazičnih reakcijah. V [[Ionska vez|ionskih]] spojinah ima lahko negativen naboj ([[anion]] z imenom ahidrid) ali pozitiven naboj, ki se običajno zapisuje s simbolom {{chem2|H+}}, čeprav je v resnici gol proton. V ionskih spojinah ima vedno veliko bolj kompleksno sestavo od napisane. Vodikov atom ima kot najenostavnejši znani atom pomembno teoretično uporabnost. Vodikov atom je na primer edini nevtralni atom z analitsko rešitvijo [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjeve enačbe]]. Plinasti vodik so prvič umetno pridobili v zgodnjem 16. stoletju z mešanjem [[Kovina|kovin]] in [[Kislina|kislin]]. V letih 1766-1781 je [[Henry Cavendish]] prvi prepoznal vodikov plin kot diskretno snov<ref>J. Al-Khalili (21. januar 2010). [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00q2mk5 ''Discovering the Elements'']. Chemistry: A Volatile History. BBC. BBC Four.</ref> in ugotovil, da z zgorevanjem tvori vodo. Ta lastnost mu je kasneje dala tudi ime: hidrogen v [[Grščina|grščini]] pomeni vodotvoren. Večina vodika se proizvede s parnim reformingom [[Metan|naravnega plina]]. Manj pogosta in energijsko mnogo bolj potratna metoda je [[elektroliza]] vode.<ref>[http://www.fsec.ucf.edu/en/consumer/hydrogen/basics/production.htm ''Hydrogen Basics — Production''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080218210526/http://www.fsec.ucf.edu/en/consumer/hydrogen/basics/production.htm |date=2008-02-18 }}. Florida Solar Energy Center. 2007. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Večina vodika se porabi na mestu proizvodnje, največ za obdelavo [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]], na primer hidrokrekiranje, proizvodnjo [[Amonijak|amonijaka]] za umetna gnojila, polnjenje balonov in v zadnjem času kot vir energije v [[Gorivna celica|gorivnih celicah]]. V [[Metalurgija|metalurgiji]] ni zaželen, ker povzroča krhkost mnogo kovin<ref name=Rogers /> in otežuje gradnjo cevovodov in cistern za njegovo shranjevanje.<ref name=Christensen /> == Lastnosti == === Gorenje === [[Slika:Shuttle Main Engine Test Firing cropped edited and reduced.jpg|thumb|upright|left| V glavnem motorju [[raketoplan]]a zgoreva vodik s kisikom in daje pri polni obremenitvi skoraj neviden plamen.]] Plinasti vodik (divodik ali molekularni vodik) <ref>[http://usm.maine.edu/~newton/chy251_253/lectures/lewisstructures/dihydrogen.html ''Dihydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090213174645/http://usm.maine.edu/~newton/Chy251_253/Lectures/LewisStructures/Dihydrogen.html |date=2009-02-13 }}. University of Southern Maine. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> je zelo vnetljiv in v zraku gori v zelo širokem intervalu koncentracij od 4 do 75 vol %.<ref>M.N. Carcassi, F. Fineschi (2005). ''Deflagrations of H₂–air and CH₄–air lean mixtures in a vented multi-compartment environment''. Energy '''30''' (8): 1439–1451. doi: 10.1016/j.energy.2004.02.012.</ref> [[Sežigna entalpija]] je vodika -286 kJ/mol.<ref>Committee on Alternatives and Strategies for Future Hydrogen Production and Use, US National Research Council, US National Academy of Engineering (2004). [http://books.google.si/books?id=ugniowznToAC&pg=PA240&hl=sl#v=onepage&q&f=false ''The Hydrogen Economy: Opportunities, Costs, Barriers, and R&D Needs'']. National Academies Press. str. 240. ISBN 0-309-09163-2.</ref> :{{chem2|2 H2 _{(g)} + O2 _{(g)} → 2 H2O _{(l)} + 572 kJ 286 kJ/mol}} 4-74 vol % zmesi vodika z zrakom in 5-95 vol % zmesi vodika s [[Klor|klorom]] so eksplozivne. Eksplozijo sprožijo iskra, toplota ali sončna svetloba. Temperatura samovžiga vodika v zraku je 500 °C.<ref>P. Patnaik (2007). [http://books.google.si/books?id=-CRRJBVv5d0C&pg=PA402&hl=sl#v=onepage&q&f=false ''A comprehensive guide to the hazardous properties of chemical substances'']. Wiley-Interscience. str. 402. ISBN 0-471-71458-5.</ref> Plamen zmesi čistega vodika in čistega kisika in zmesi z visoko vsebnostjo kisika sevajo [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično]] [[Svetloba|svetlobo]], ki je s prostim očesom skoraj nevidna. Za odkrivanje gorenja uhajajočega vodika je potreben detektor plamena. Gorenje iztekajočega vodika je zato lahko izredno nevarno. Vodikov plamen v drugih pogojih je moder in podoben plamenu naravnega plina.<ref>[http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0010218009000170 ''Hydrogen flame visibility''].</ref> Najbolj katastrofalen primer nekontroliranega gorenja vodika je bil požar na cepelinu [[Hindenburg (cepelin)|Hindenburg]]. Vzrok zanj je še vedno predmet razprav, vidni oranžni plameni pa so bili posledica gorenja bogate zmesi vodik-kisik v kombinaciji z ogljikovi spojinami v cepelinovem plašču. {{chem2|H2}} reagira z vsemi [[Redoks reakcija|oksidanti]]. S [[Fluor|fluorom]] in klorom reagira že pri sobni temperaturi in tvori ustrezna vodikova halogenida, ki sta tudi potencialno nevarni kislini:<ref>D.D. Clayton (2003). ''Handbook of Isotopes in the Cosmos: Hydrogen to Gallium''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-82381-1.</ref> :{{chem2|H2_{(g)} + F2_{(g)} → 2 HF_{(g)}|}} :{{chem2|H2_{(g)} + Cl2_{(g)} → 2 HCl_{(g)}|}} === Energijski nivoji elektronov === [[Slika:hydrogen atom.svg|thumb|upright|left|Prikaz vodikovega atoma in njegovega centralnega protona. Premer atoma je približno dvakrat večji od Bohrovega modela. Slika ni v merilu.]] [[Energijski nivo]] osnovnega stanja [[Elektron|elektrona]] v vodikovem atomu je -13,6 [[Elektron volt|eV]], ki je ekvivalenten ultravijoličnemu [[Foton|fotonu]] z valovno dolžino približno 92 nm.<ref>T. Millar (10. december 2003). ''Lecture 7: Emission Lines — Examples''. PH-3009 (P507/P706/M324) Interstellar Physics. University of Manchester. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Energijski nivoji vodika se lahko precej natančno izračunajo z [[Bohrov model atoma|Bohrovim modelom atoma]], ki predpostavlja, da elektroni krožijo okoli protona na orbitalah, podobno kot okrog Sonca krožijo planeti. Pojava sta v resnici povsem različna, ker protone in elektrone privlači [[Elektromagnetizem|elektromagnetna]] sila, planete in Sonce pa [[gravitacija]]. Zaradi diskretizacije [[Vrtilna količina|vrtilne količine]], ki jo je predpostavil Bohr v zgodnji kvantni mehaniki, lahko elektroni v Bohrovem modelu zasedejo samo določene razdalje od protona in imajo zato samo določene mogoče energije.<ref>D.P. Stern (16. maj 2005).[http://www.iki.rssi.ru/mirrors/stern/stargaze/Q5.htm ''The Atomic Nucleus and Bohr's Early Model of the Atom'']. NASA Goddard Space Flight Center (mirror). Pridobljeno 20. decembra 2007.</ref> Natančnejši opis vodikovega atoma izhaja iz čisto [[Kvantna mehanika|kvantno mehanskega]] pristopa, ki za izračun verjetnosti gostote elektrona okoli protona uporablja [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjevo enačbo]] in Feynmanovo formulacijo potnega integrala.<ref>D.P. Stern 13. februar 2005). [http://www-spof.gsfc.nasa.gov/stargaze/Q7.htm ''Wave Mechanics''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130221212340/http://www-spof.gsfc.nasa.gov/stargaze/Q7.htm |date=2013-02-21 }}. NASA Goddard Space Flight Center. Pridobljeno 16. aprila 2008.</ref> V kvantno mehanskih postopkih elektron v osnovnem stanju vodikovega atoma nima nobene vrtilne količine, kar dokazuje, da se koncept planetarnih krožnic za gibanje elektronov bistveno razlikuje od realnosti. === Molekula vodika === Dvoatomne molekule vodika imajo dva [[spin]]ska [[Izometrija|izomera]], ki se razlikujeta po relativnem spinu njihovih jeder.<ref>Staff (2003). [http://www.uigi.com/hydrogen.html ''Hydrogen (H₂) Properties, Uses, Applications: Hydrogen Gas and Liquid Hydrogen'']. Universal Industrial Gases, Inc. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> V orto vodiku sta spina obeh protonov paralelna in tvorita tripletno stanje z molekulskim spinskim kvantnim številom 1 (½+½). V para vodiku sta spina antiparalelna in tvorita singlet z molekulskim spinskim kvantnim številom 0 (½–½). Pri standardnem tlaku in temperaturi vsebuje plinasti vodik približno 25 % para oblike in 75 % orto oblike, ki se imenuje tudi »normalna oblika«.<ref>V.I. Tikhonov, A.A. Volkov (2002). ''Separation of Water into Its Ortho and Para Isomers''. Science '''296''' (5577): 2363. doi: 10.1126/science.1069513. PMID 12089435.</ref> Ravnotežno razmerje med njima je odvisno od temperature. Ker je orto oblika vzbujeno stanje para oblike in ima več energije kot para oblika, je nestabilna in se je ne da izolirati v čistem stanju. Pri zelo nizkih temperaturah je v ravnotežnem stanju skoraj izključno para oblika. V tekoči in plinski fazi se termične lastnosti paravodika zaradi razlik v rotacijskih toplotnih kapacitetah značilno razlikujejo od lastnosti normalnega vodika.<ref>J. Hritz (marec 2006). ''CH. 6 – Hydrogen''. NASA Glenn Research Center Glenn Safety Manual, Document GRC-MQSA.001. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Razlike med orto in para obliko so opazne tudi v drugih molekulah in [[Funkcionalna skupina|funkcionalnih skupinah]], ki vsebujejo vodik, na primer v vodi in metilni skupini, vendar ne vplivajo značilno na njihove termične lastnosti.<ref>M. Shinitzky, A.C. Meir (2006). ''Ortho-para spin isomers of the protons in the methylene group''. Chirality '''18''' (9): 754–756. doi: 10.1002/chir.20319. PMID 16856167.</ref> Ravnotežje nekatalizirane povratne reakcije pretvarjanja para oblike v orto obliko se z naraščajočo temperaturo pomika proti orto obliki. Na hitro kondenzirani {{chem2|H2}} zato vsebuje veliko količino energijsko mnogo bogatejše orto oblike, ki se zelo počasi pretvarja v para obliko.<ref>Y.Y. Milenko, R.M. Sibileva, M.A. Strzhemechny (1997). ''Natural ortho-para conversion rate in liquid and gaseous hydrogen''. Journal of Low Temperature Physics '''107''' (1–2): 77–92. Bibcode: 1997JLTP..107...77M. doi: 10.1007/BF02396837.</ref> Razmerje med obema oblikama v kondenziranem {{chem2|H2}} je zato pomembno za pripravo in skladiščenje tekočega vodika. Pretvorba orto oblike v para obliko je eksotermna in tvori dovolj toplote, da del tekočega vodika izpari in povzroči izgubo utekočinjenega vodika. Pretvorbo katalizirajo na primer železov(III) oksid, aktivirano oglje, platiniran azbest, redke zemeljske kovine, uranove spojine, kromov(III) oksid in nekatere nikljeve spojine.<ref>E. Svadlenak, A.B. Scott (1957). ''The Conversion of Ortho- to Parahydrogen on Iron Oxide-Zinc Oxide Catalysts''. Journal of the American Chemical Society '''79''' (20): 5385–5388. doi: 10.1021/ja01577a013.</ref> === Faze === * komprimirani vodik * tekoči vodik * kašasti vodik * trdni vodik * kovinski vodik === Spojine === ==== Kovalentne in organske spojine ==== Četudi {{chem2|H2}} pri standardnih pogojih ni zelo reaktiven, tvori spojine z večino elementov. V spojinah z bolj [[Elektronegativnost|elektronegativnimi]] elementi, na primer [[fluor]]om, [[klor]]om, [[brom]]om, [[jod]]om ali [[kisik]]om, ima delno pozitiven naboj.<ref>J. Clark (2002). [http://www.chemguide.co.uk/inorganic/group7/acidityhx.html#top ''The Acidity of the Hydrogen Halides'']. Chemguide. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> V spojinah s fluorom, kisikom ali [[dušik]]om je lahko udeležen tudi v srednje močni nekovalentni vezi, imenovani [[vodikova vez]], ki je odločilna za stabilnost mnogo bioloških molekul.<ref>J.W. Kimball (7. avgust 2003). ''Hydrogen''. Kimball's Biology Pages. Pridobljeno 4. marca 2008.</ref><ref>IUPAC Compendium of Chemical Terminology, Electronic version, [http://goldbook.iupac.org/H02899.html ''Hydrogen Bond''].</ref> Vodik tvori spojine tudi z manj elektronegativnimi elementi, na primer s [[Kovina|kovinami]] in [[Polkovina|polkovinami]], v katerih ima delno negativen naboj. Spojine se običajno imenujejo hidridi.<ref>G. Sandrock (2. maj 2002). ''Metal-Hydrogen Systems''. Sandia National Laboratories. Pridobljeno 20. marca 2008.</ref> Z [[Ogljik|ogljikom]] in hetero atomi tvori ogromno spojin, ki so večinoma povezane z živimi bitji in se zato imenujejo [[Organska spojina|organske spojine]].<ref name=Hydrocarbons> [http://chemed.chem.purdue.edu/genchem/topicreview/bp/1organic/organic.html ''Structure and Nomenclature of Hydrocarbons'']. Purdue University. Pridobljeno 23. marca 2008.</ref> Preučevanje njihovih lastnosti se imenuje [[organska kemija]],<ref> [http://dictionary.reference.com/browse/organic%20chemistry Organic Chemistry]. Dictionary.com. Lexico Publishing Group. 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.</ref> preučevanje v živih organizmih pa [[biokemija]].<ref> [http://dictionary.reference.com/browse/biochemistry ''Biochemistry'']. Dictionary.com. Lexico Publishing Group. 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.</ref> Po nekaterih definicijah je organska spojina vsaka spojina, ki vsebuje ogljik. Ker večina organskih spojin poleg ogljika vsebuje tudi vodik in je večina njihovih kemijskih lastnosti posledica vezi ogljik-vodik, je v nekaterih definicijah organska spojina pogojena ravno s prisotnostjo te vezi.<ref name=Hydrocarbons/> Poznanih je nekaj milijonov organskih spojin, ki običajno nastajajo po zapletenih poteh, v katerih je pogosto udeležen tudi elementarni vodik. ==== Hidridi ==== Vodikove spojine s kovinami in polkovinami se pogosto imenujejo hidridi, vendar je raba izraza precej ohlapna. Izraz hidrid namiguje, da ima vodikov atom v spojinah z bolj elektropozitivnimi elementi negativne oziroma anionske značilnosti, zapisane s {{chem2|H-}}. Obstoj hidridnega aniona, ki ga je predlagal [[Gilbert Newton Lewis]] leta 1916 za skupino solém podobnih spojin kovin iz I. in II. skupine [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]], je leta 1920 dokazal Kurt Moers z [[Elektroliza|elektrolizo]] taline litijevega hidrida (LiH), v kateri se je na anodi sprostila stehiometrična količina vodika.<ref>K. Moers (1920). ''Investigations on the Salt Character of Lithium Hydride''. Zeitschrift für Anorganische und Allgemeine Chemie '''113''' (191): 179–228. doi: 10.1002/zaac.19201130116.</ref> Za hidride elementov izven I. in II. skupine periodnega sistema elementov je izraz precej zavajajoč, ker predpostavlja nizko elektronegativnost vodika. Izjema v hidridih II. skupine elementov je [[berilij]]ev hidrid ({{chem2|BeH2}}), ki je [[Polimer|polimeren]]. V litijevem aluminijevem hidridu nosi anion Al{{chem|H||4+}} hidridna središča, trdno pripojena k Al(III). Četudi lahko hidride tvori večina elementov iz glavnih skupin periodnega sistema elementov, je njihovo število in število kombinacij po skupinah zelo različno. Znanih je na primer več kot sto binarnih [[bor (element)|borovih]] hidridov (borani) in samo en [[aluminij]]ev hidrid.<ref>A.J. Downs, C.R. Pulham (1994). ''The hydrides of aluminium, gallium, indium, and thallium: a re-evaluation''. Chemical Society Reviews '''23''' (3): 175–184. doi: 10.1039/CS9942300175.</ref> Binarni [[Indij|indijev]] hidrid še ni bil odkrit, čeprav v večjih kompleksih obstojen.<ref>D.F. Hibbs, C. Jones, N.A. Smithies (1999). ''A remarkably stable indium trihydride complex: synthesis and characterisation of [InH₃P(C₆H₁₁)₃]''. Chemical Communications '''2''': 185–186. doi: 10.1039/a809279f.</ref> V kemiji anorganskih [[Kompleksna spojina|kompleksnih spojin]] lahko hidridi služijo kot premostitveni ligandi, ki povezujejo kovinska središča in koordinirani kompleks. Ta funkcija je še posebej pogosta v 13. skupini elementov, posebno v boranih (borovi hidridi), aluminijevih kompleksih in grozdičastih karboranih.<ref name="Miessler">G.L. Miessler, D.A. Tarr (2003). ''Inorganic Chemistry'' (3. izdaja). Prentice Hall. ISBN 0-13-035471-6.</ref> ==== Protoni in kisline ==== Oksidacija vodika odstrani njegov elektron in tvori kation {{chem|H||+}}, ki je v bistvu gol proton. Ravno zato se ga pogosto imenuje kar proton in je bistven sestavni del kislin. Po [[Brønsted-Lowryjeva teorija kislin in baz|Brønsted-Lowryjevi teoriji kislin in baz]] so kisline donorji protonov, medtem ko so baze njihovi akceptorji. Prost proton {{chem2|H+}} v raztopinah in ionskih kristalih ni obstojen zaradi njegove izjemne afinitete do drugih atomov ali molekul z elektroni. Izjema so izredno visoke temperature, povezane s [[Plazma (fizika)|plazmo]], vendar se protona ne da odstraniti iz elektronskega oblaka atomov ali molekul. Izraz proton se včasih uporablja tudi bolj ohlapno in metaforično za označevanje pozitivnega naboja ali kationskega vodika, ki je vezan na druge kemijske vrste in se kot tak zapiše s {{chem2|H+}}, čeprav v prostem stanju sploh ni obstojen. Da bi se izognili implikaciji prostega solvatiranega protona v raztopini, se za kisle vodne raztopine včasih zapiše, da je vezan v tudi malo verjetnem hidronijevem ionu {{chem2|H3O+}}, čeprav so vodikovi kationi bolj verjetno vezani v skupino s približno formulo {{chem2|H9O4+}}.<ref>A.M. Okumura, L.I. Yeh, J.F. Myers (1990). ''Infrared spectra of the solvated hydronium ion: vibrational predissociation spectroscopy of mass-selected H₃O⁺•(H₂O)_n•(H₂)_m''. Journal of Physical Chemistry '''94''' (9): 3416–3427. doi: 10.1021/j100372a014.</ref> Če je voda v kislih raztopinah z drugimi topili, so v njih prisotni drugi oksonijevi ioni.<ref>G. Perdoncin, G. Scorrano (1977). ''Protonation Equilibria in Water at Several Temperatures of Alcohols, Ethers, Acetone, Dimethyl Sulfide, and Dimethyl Sulfoxide''. Journal of the American Chemical Society '''99''' (21): 6983–6986. doi: 10.1021/ja00463a035.</ref> V nasprotju z Zemljo, na kateri je zelo redek, je v vesolju najbolj pogost ion {{chem2|H3+}}, znan tudi kot protonirani molekularni vodik ali trivodikov kation.<ref>A. Carrington, R.I. McNab (1989). ''The infrared predissociation spectrum of triatomic hydrogen cation {{chem2|H3+}}''. Accounts of Chemical Research '''22''' (6): 218–222. doi: 10.1021/ar00162a004.</ref> == Izotopi == {{Več slik | align = rigt | direction = vertical | width = 250 | image1 = Hydrogen discharge tube.jpg | alt1 = Vodik v plazmatskem stanju | caption1 = Škrlaten sij vodika v [[Plazma (fizika)|plazmatskem]] stanju. | image2 = Hydrogen Spectra.jpg | alt2 = Spekter vodika | caption2 = Spekter vodika. | image3 = Deuterium discharge tube.jpg | alt3 = Devterij v plazmatskem stanju | caption3 = Škrlaten sij devterija v plazmatskem stanju. }} [[Slika:Protium.svg|upright|left|thumb|Najbolj pogost izotop vodika je protij z enim protonom in enim elektronom. Med vsemi stabilnimi izotopi je izjema, ker nima nobenega nevtrona.]] Vodik ima 7 [[Izotop|izotopov]]. V naravi so obstojni {{chem2|^{1}H}}, {{chem2|^{2}H}} in {{chem2|^{3}H}}. Izotopi od {{chem2|^{4}H}} do {{chem2|^{7}H}} imajo zelo nestabilna jedra in so jih pridobili samo v laboratoriju.<ref>Y.B. Gurov, D.V. Aleshkin, M.N. Behr, S.V. Lapushkin, P.V. Morokhov, V. A. Pechkurov, N. O. Poroshin, V. G. Sandukovsky, M. V. Tel'kushev, B. A. Chernyshev, T. D Tschurenkova (2004). ''Spectroscopy of superheavy hydrogen isotopes in stopped-pion absorption by nuclei''. Physics of Atomic Nuclei '''68''' (3): 491–497. Bibcode: 2005PAN....68..491G.doi: 10.1134/1.1891200.</ref><ref>A. Korsheninnikov, E. Nikolskii, E. Kuzmin, A. Ozawa, K. Morimoto, F. Tokanai, R. Kanungo, I. Tanihata in drugi (2003). ''Experimental Evidence for the Existence of ⁷H and for a Specific Structure of ⁸He''. Physical Review Letters 90 (8): 082501. Bibcode: 2003PhRvL..90h2501K. doi: 10.1103/PhysRevLett.90.082501.</ref> '''{{chem2|^{1}H}}''' je z več kot 99,985 % deležem najpogostejši izotop vodika. Sestavljen je iz enega samega protona, zato se včasih, vendar zelo redko, imenuje tudi protij.<ref>H.C. Urey, F. G. Brickwedde, G. M. Murphy (1933). ''Names for the Hydrogen Isotopes''. Science '''78''' (2035): 602–603. Bibcode: 1933Sci....78..602U. doi: 10.1126/science.78.2035.602. PMID 17797765.</ref> '''{{chem2|^{2}H}}''' ali '''D''' (devterij) je izotop vodika, ki ima v jedru poleg protona tudi nevtron. Ves devterij v vesolju je nastal med [[Veliki pok|velikim pokom]]. Na Zemlji ga je samo 0,015 %. Devterij ni radioaktiven. Verjetnost zastrupitve z njim je majhna. Voda, obogatena z molekulami, ki namesto vodika vsebujejo devterij, se imenuje [[težka voda]]. Devterij in njegove spojine se uporabljajo kot neradioaktiven sledilec v kemijskih poskusih in topilih za {{chem2|^{1}H}} jedrsko magnetno resonančno spektroskopijo.<ref>Y. Oda, H. Nakamura, T. Yamazaki, K. Nagayama, M. Yoshida, S. Kanaya, M. Ikehara (1992). ¹H NMR studies of deuterated ribonuclease HI selectively labeled with protonated amino acids. Journal of Biomolecular NMR '''2''' (2): 137–147. doi: 10.1007/BF01875525. PMID 1330130.</ref> Težka voda se uporablja kot moderator nevtronov in hladilno sredstvo v [[Atomski reaktor|atomskih reaktorjih]]. Devterij je potencialno gorivo za komercialno jedrsko fuzijo.<ref>W.J. Broad (11. november 1991). [http://www.nytimes.com/1991/11/11/us/breakthrough-in-nuclear-fusion-offers-hope-for-power-of-future.html ''Breakthrough in Nuclear Fusion Offers Hope for Power of Future'']. The New York Times. Pridobljeno 12. februarja 2008.</ref> '''{{chem2|^{3}H}}''' ali '''T''' (tricij) vsebuje proton in dva nevtrona. Na Zemlji ga v naravi ni. Je [[Radioaktivnost|radioaktiven]] in razpada na {{chem2|^{3}He}} in β sevanje. Njegov razpolovni čas je 12,32 let.<ref name=Miessler/> Tricij je tako slabo radioaktiven, da se uporablja za svetleča barvila, na primer v urah, v katerih je že steklo dovolj močan filter, da zadrži sevanje.<ref>T. Gray (2009). ''The Elements''. Black Dog & Leventhal Publishers Inc.</ref> Majhne količine tricija nastajajo v naravi zaradi interakcij kozmičnih žarkov z atmosferskimi plini. Nastaja tudi v eksplozijah [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. <ref>Staff (15. november 2007). [http://www.epa.gov/rpdweb00/radionuclides/tritium.html ''Tritium'']. U.S. Environmental Protection Agency. Pridobljeno 12. februarja 2008.</ref> Uporablja se v fuzijskih jedrskih reaktorjih,<ref>C. R. Nave (2006). [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/nucene/fusion.html ''Deuterium-Tritium Fusion'']. HyperPhysics. Georgia State University. Pridobljeno 8. marca 2008.</ref> kot označevalec v izotopski geokemiji,<ref>C.E. Kendall (1998). [http://wwwrcamnl.wr.usgs.gov/isoig/isopubs/itchch2.html#2.5.1 ''Fundamentals of Isotope Geochemistry''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080314192517/http://wwwrcamnl.wr.usgs.gov/isoig/isopubs/itchch2.html#2.5.1 |date=2008-03-14 }}. US Geological Survey. Pridobljeno 8. marca 2008.</ref> v samostojno napajajočih se svetilih<ref>[http://www.rsmas.miami.edu/groups/tritium/ ''The Tritium Laboratory''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080228061358/http://www.rsmas.miami.edu/groups/tritium/ |date=2008-02-28 }}. University of Miami. 2008. Pridobljeno 8. marca 2008.</ref> in kemični in biološki radioaktivni sledilec.<ref name=Holte>A.E. Holte, M.A. Houck, N.L. Collie (2004). ''Potential Role of Parasitism in the Evolution of Mutualism in Astigmatid Mites''. Experimental and Applied Acarology (Lubbock: Texas Tech University) '''25''' (2): 97–107. doi: 10.1023/A:1010655610575.</ref> '''{{chem2|^{4}H}}''', '''{{chem2|^{5}H}}''', '''{{chem2|^{6}H}}''' in '''{{chem2|^{7}H}}''' so umetno proizvedeni izotopi, ki imajo v jedru poleg protona še tri do šest nevtronov. Vsi so radioaktivni z [[Razpolovni čas|razpolovnimi časi]] 139, 910, 300 oziroma 23 let. Produkt radioaktivnega razpada je tricij. [[Slika:Emissions Spectra.webm|sličica|Preskus vodikovega spektra]] Vodik je edini element, katerega izotopi imajo svoja imena. V začetnem obdobju preučevanja radioaktivnosti so imeli posebna imena tudi izotopi drugih elementov. Takšno prakso so zaradi boljše preglednosti kmalu opustili. Devterij in tricij se včasih označujeta tudi z D oziroma T, simbola za protij (P) pa se ne sme uporabiti, ker je rezerviran za [[fosfor]].<ref>P. van der Krogt (5. maj 2005). [http://elements.vanderkrogt.net/element.php?sym=H ''Hydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100123001440/http://elements.vanderkrogt.net/element.php?sym=H |date=2010-01-23 }}. Elementymology & Elements Multidict. Pridobljeno 20. decembra 2010.</ref> Smernice [[IUPAC]] za poimenovanje kemikalij dopuščajo uporabo simbolov D in T, vendar priporočajo simbola {{chem2|^{2}H}} in {{chem2|^{3}H}}.<ref>§ IR-3.3.2. Provisional Recommendations. Nomenclature of Inorganic Chemistry. Chemical Nomenclature and Structure Representation Division, IUPAC. Pridobljeno 3. oktobra 2007.</ref> == Zgodovina == === Odkritje in uporaba === Leta 1671 je [[Robert Boyle]] odkril in opisal reakcijo med železovimi opilki in razredčenimi kislinami, v kateri se sprošča vodik.<ref>R. Boyle (1672). ''Tracts written by the Honourable Robert Boyle containing new experiments, touching the relation betwixt flame and air''. London.</ref><ref>M. Winter (2007). [http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html ''Hydrogen: historical information''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080410102154/http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html |date=2008-04-10 }}. WebElements Ltd. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Leta 1766 je [[Henry Cavendish]] prvi prepoznal vodikov plin kot diskretno snov. Imenoval jo je »vnetljivi zrak« in domneval, da je istoveten s hipotetično snovjo, imenovano »flogiston«.<ref>''Why did oxygen supplant phlogiston?'' Research programmes in the Chemical Revolution. Cambridge Books Online. Cambridge University Press. Pridobljeno 22. oktobra 2011.</ref><ref>''Just the Facts—Inventions & Discoveries''. School Specialty Publishing. 2005.</ref> Plin je še naprej raziskoval in leta 1781 odkril, da med njegovim zgorevanjem nastaja voda. Zaradi teh odkritij se prav njemu pripisuje odkritje vodika.<ref name="Hydrogen">''Hydrogen''. Van Nostrand's Encyclopedia of Chemistry. Wylie-Interscience. 2005. str. 797–799. ISBN 0-471-61525-0.</ref><ref name="Emsley">J. Emsley (2001). ''Nature's Building Blocks''. Oxford: Oxford University Press. str. 183–191. ISBN 0-19-850341-5.</ref> Ko je [[Pierre-Simon Laplace]] s poskusi potrdil Cavendishovo odkritje, da med zgorevanjem vodika nastaja voda,<ref name=Emsley/> je [[Antoine Lavoisier]] leta 1783 element imenoval ''hidrogen'' (iz [[Grščina|grškega]] {{jezik-el2|ὑδρο}} [hydro] – ''voda'' in {{jezik-el2|γενής}} [genes] – ''tvorec'', dobesedno ''roditelj'').<ref name="Stwertka"/> [[Slika:Antoine-Laurent Lavoisier (by Louis Jean Desire Delaistre)RENEW.jpg|thumb|upright|left|Antoine-Laurent de Lavoisier]] Lavoisier je vodik za svoje eksperimente proizvajal s prepihavanjem vodne pare skozi razžarjeno železno cev. Med anaerobno oksidacijo železa s protoni vode pri visoki temperaturi potekajo naslednje kemijske reakcije: :{{chem2|Fe_{(s)} + H2O_{(g)} → FeO_{(s)} + H2_{(g)}|}} :{{chem2|2 Fe_{(s)} + 3 H2O_{(g)} → Fe2O3_{(s)} + 3 H2_{(g)}|}} :{{chem2|3 Fe_{(s)} + 4 H2O_{(g)} → Fe3O4_{(s)} + 4 H2_{(g)}|}} Podobno reagira tudi mnogo drugih elementov, na primer [[cirkonij]]. Vodik je prvi utekočinil [[James Dewar]] leta 1898 s cikličnim komprimiranjem, ohlajanjem in ekspandiranjem vodika in s pomočjo [[Dewarjeva posoda|vakuumske posode]], ki jo je sam izumil.<ref name=Emsley/> Naslednje leto je proizvedel tudi trdni vodik.<ref name=Emsley/> [[Devterij]] je decembra 1931 odkril [[Harold Clayton Urey]], tricij pa leta 1934 [[Ernest Rutherford]], [[Mark Oliphant]] in [[Paul Harteck]].<ref name=Hydrogen/> [[Težka voda|Težko vodo]], v kateri je namesto vodika vezan devterij, je odkrila Ureyeva skupina znanstvenikov leta 1932.<ref name=Emsley/> [[François Isaac de Rivaz]] je leta 1807 patentiral de Rivazov motor z notranjim zgorevanjem, ki ga je poganjala zmes vodika in zraka. Leta 1819 je [[Edward Daniel Clarke]] izumil vodikov pihalnik, leta 1823 pa so izumili še tako imenovano [[Johann Wolfgang Döbereiner|Döbereinerjevo]] svetilko in Drumondov (apneni) reflektor.<ref name=Emsley/> Prvi z vodikom napolnjen balon je izdelal Jacques Charles leta 1783.<ref name=Emsley/> Po letu 1852 so z vodikom napolnjene zračne ladje, ki jih je zasnoval Henri Giffard,<ref name=Emsley/> postale prvo zanesljivo prevozno sredstvo za potovanje po zraku. Potovanje s trdno grajenimi zračnimi ladjami s pogonom je še posebej promoviral nemški grof [[Ferdinand von Zeppelin]]. Prvi cepelin je poletel leta 1900,<ref name=Emsley/> prve redne proge pa so odprli leta 1910. Do avgusta 1914, ko je polete prekinila prva svetovna vojna, so cepelini brez večjih težav prepeljali 35.000 potnikov. Cepelini so se med vojno uporabljali tudi kot opazovalnice in sredstvo za bombardiranje nasprotnika. Prvo neprekinjeno potovanje preko Atlantika je opravila britanska zračna ladja R34 leta 1919. Odkritje rezerv nevnetljivega [[helij]]a v Združenih državah Amerike v 1920. letih bi lahko znatno izboljšalo varnost poletov, vendar je ameriška vlada prepovedala njegovo prodajo nemškemu nacističnemu režimu. Vodik se je zato še naprej uporabljal, tudi v zračni ladji [[Hindenburg (cepelin)|LZ 129 Hindenburg]], ki se je 6. maja 1937 vnela po pristanku v New Jerseyju.<ref name=Emsley/> Nesrečo so v živo prenašale radijske postaje in so jo posneli na filmski trak. Kasnejše raziskave so pokazale, da je vžig iztekajočega vodika povzročila statična elektrika, ki je vžgala z [[Aluminij|aluminijem]] prevlečeno tkanino plašča zračne ladje. Po nesreči so z vodikom polnjene zračne ladje odšle v zgodovino. Leta 1937 so v Dayton Power & Light Co. v Daytonu, Ohio, izumili prvi z vodikom hlajen turbogenerator.<ref>[http://www.archive.org/stream/chronologicalhis00natirich/chronologicalhis00natirich_djvu.txt ''A chronological history of electrical development from 600 B.C.'']. Archive.org. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> Zaradi velike toplotne prevodnosti vodika so tovrstni generatorji še vedno najbolj pogosta vrsta generatorjev. Leta 1977 so v navigacijskem satelitu ameriškega vojnega ladjevja NTS-2 prvič uporabili [[nikelj-vodikova baterija|nikelj-vodikovo baterijo]].<ref>[http://www.aiaa.org/ NTS-2 ''Nickel-Hydrogen Battery Performance 31'']. Aiaa.org. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> S takšnimi baterijami so kasneje opremili tudi [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]]<ref>A.G. Jannette, J.S. Hojnicki, D.B. McKissock, J. Fincannon, T.W. Kerslake, C.D. Rodriguez (2004 (2002)). ''Validation of international space station electrical performance model via on-orbit telemetry''. IECEC '02. 2002 37th Intersociety Energy Conversion Engineering Conference, 2002. str. 45–50. doi: 10.1109/IECEC.2002.1391972. ISBN 0-7803-7296-4. Pridobljeno 11. novembra 2011.</ref> ter vesoljski sondi Mars Odyssey<ref>P.M. Anderson, J.W. Coyne, (2002). ''A lightweight, high reliability, single battery power system for interplanetary spacecraft'' '''5'''. str. 5–2433. doi: 10.1109/AERO.2002.1035418. ISBN 0-7803-7231-X.</ref> in Mars Global Surveyor.<ref>[http://www.astronautix.com/craft/marveyor.htm ''Mars Global Surveyor'']. Astronautix.com. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> V temnem delu svoje orbite se z nikelj-vodikovimi baterijami napaja tudi [[vesoljski teleskop Hubble]]. Baterije na njem so prvič zamenjali maja 2009,<ref>[http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/SM4/main/SM4_Essentials.html ''Hubble servicing mission 4 essentials''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110603010531/http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/SM4/main/SM4_Essentials.html |date=2011-06-03 }}.</ref> se pravi več kot 19 let po njihovi vgradnji in 13 let po izteku njihove pričakovane življenjske dobe.<ref>[http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/series/battery_story.html ''Extending Hubble's mission life with new batteries''].</ref> ==== Vloga vodika v kvantni teoriji ==== [[Slika:Emission spectrum-H.svg|500px|thumb|Štiri črte vodikovega emisijskega spektra iz Balmerjeve serije v vidnem delu spektra.]] Vodikov atom H je bil zaradi svoje relativno enostavne atomske zgradbe, sestavljene iz enega samega protona in elektrona, ter enostavnega emisijskega in absorpcijskega spektra osnova razvoja teorije atomske zgradbe.<ref>B. Crepeau (1. januar 2006). ''Niels Bohr: The Atomic Model''. Great Scientific Minds (Great Neck Publishing). ISBN 1-4298-0723-7.</ref> Poleg tega je zaradi enostavnosti vodikove molekule H₂ in pripadajočega kationa {{chem|H||2+}} omogočil popolnejše razumevanje lastnosti [[Kemijska vez|kemijske vezi]]. Prve kvantne pojave, ki jih takrat še niso znali razložiti, je opazil [[James Clerk Maxwell]] pol stoletja pred nastankom kvantno mehanske teorije. Maxwell je ugotovil, da se [[specifična toplota]] vodika {{chem2|H2}} pri temperaturah pod sobno temperaturo nerazložljivo razlikuje od specifične toplote dvoatomnega plina in postaja pri kriogenih temperaturah vedno bolj podobna specifični toploti enoatomnega plina. Po kvantni teoriji je takšno obnašanje posledica razmika med kvantiziranimi rotacijskimi energijskimi nivoji, ki so pri vodiku zaradi njegove majhne mase še posebej veliki. Ti široki razmiki med nivoji pri nizkih temperaturah zahtevajo veliko toplote za rotacijsko gibanje. Dvoatomne molekule s težjimi atomi nimajo tako razmaknjenih energijskih nivojev, zato ta pojav ni tako izrazit.<ref> R. Berman, A. H. Cooke, R. W. Hill (1956). ''Cryogenics''. Annual Review of Physical Chemistry '''7''': 1–20. Bibcode: 1956ARPC....7....1B. doi: 10.1146/annurev.pc.07.100156.000245.</ref> == Nahajališča == [[Slika:Nursery of New Stars - GPN-2000-000972.jpg|left|thumb|NGC 604 je ogromno področje ioniziranega vodika v ozvezdju Trikotnik.]] Enoatomni vodik H je najbolj pogost kemijski element v vesolju, saj tvori 75 % njegove mase in 90 % števila njegovih atomov. Večine mase vesolja seveda ne tvorijo kemijski elementi, ampak še neodkrite oblike mase, kot sta [[temna snov]] in [[temna energija]].<ref>S. Gagnon. [http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html ''Hydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080410102154/http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html |date=2008-04-10 }}. Jefferson Lab. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Elementarni vodik je v velikih količinah prisoten v [[Zvezda|zvezdah]] in plinskih velikanih. Oblaki molekularnega vodika H₂ so povezani z nastajanjem zvezd. Kot udeleženec v reakcijah proton-proton in ciklu ogljik-dušik-kisik (CNO) jedrskega zlivanja ima ključno vlogo tudi kot pogonsko gorivo zvezd.<ref>H. Haubold, A. M. Mathai (15. november 2007). ''Solar Thermonuclear Energy Generation''. Columbia University. Pridobljeno 12, februarja 2008.</ref> Večina vodika v vesolju je v enoatomni in plazmatski obliki, ki imata zelo drugačne lastnosti kot molekularni vodik. Ker v plazmi vodikov proton in elektron nista povezana, ima plazma zelo dobro električno prevodnost in emisivnost ter proizvaja svetlobo Sonca in drugih zvezd. Nabiti delci močno vplivajo na magnetno in električno polje. Sončni veter v stiku z Zemljino magnetosfero na primer povzroči Birkelandove tokove in [[polarni sij]]. Vodik v nevtralnem enoatomnem stanju se nahaja v medzvezdni snovi.<ref>L.J. Storrie-Lombardi, A.M. Wolfe (2000). ''Surveys for z>3 Damped Lyman-alpha Absorption Systems: the Evolution of Neutral Gas''. Astrophysical Journal '''543''' (2): 552–576. arXiv:astro-ph/0006044. Bibcode: 2000ApJ...543..552S. doi: 10.1086/317138.</ref> Elementarni vodik na Zemlji je pri normalnih pogojih v obliki dvoatomnih molekul H₂. V Zemljinem ozračju ga je zelo malo (1 ppm volumna), ker zaradi majhne gostote mnogo laže uide Zemljini [[Gravitacija|gravitaciji]] kot gostejši plini. Vodik je kljub temu tretji najpogostejši element na Zemljini površini.<ref>M. Dresselhaus in drugi (15. maj 2003). ''Basic Research Needs for the Hydrogen Economy''. Argonne National Laboratory, U.S. Department of Energy, Office of Science Laboratory. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Največ ga je vezanega v [[Voda|vodi]] in [[Ogljikovodik|ogljikovodikih]].<ref name=Miessler/> V plinastem stanju ga proizvajajo nekatere [[Alge|alge]] in [[Bakterije|bakterije]]. <ref>W.H. Berger (15. november 2007). ''The Future of Methane''. University of California, San Diego. Pridobljeno 12. februarja 2008.</ref> Molekularna oblika vodika, imenovana protonirani molekularni vodik {{chem|H|3|+}}, se nahaja v [[Medzvezdna snov|medzvezdni snovi]], kjer nastaja z ionizacijo molekularnega vodika s kozmičnimi žarki, in gornjih delih atmosfere planeta Jupitra. Ion je pri teh pogojih relativno stabilen zaradi nizke temperature okolja in majhne gostote. {{chem|H|3|+}} je eden od najbolj pogostih ionov v Vesolju in igra pomembno vlogo v kemiji medzvezdne snovi.<ref>McCall Group, Oka Group (22. april 2005). [http://h3plus.uiuc.edu/ ''{{chem|H||3+}} Resource Center''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011211244/http://h3plus.uiuc.edu/ |date=2007-10-11 }}. Universities of Illinois and Chicago. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Nevtralni triatomni vodik H₃ obstaja samo v vzbujenem stanju in je nestabilen.<ref>H. Helm in drugi. [http://frhewww.physik.uni-freiburg.de/H3/guber4.pdf ''Coupling of Bound States to Continuum States in Neutral Triatomic Hydrogen'']. Department of Molecular and Optical Physics, University of Freiburg, Germany. Pridobljeno 25. novembra 2008.</ref> V nasprotju s pozitivnim vodikovim molekularnim ionom {{chem|H|2|+}} je v Vesolju redek. == Proizvodnja == === Laboratorijske metode === V laboratorijih se vodik običajno pripravlja z reakcijami razredčenih neoksidativnih [[Kislina|kislin]] z nekaterimi [[Kovina|kovinami]], na primer [[Cink|cinkom]], v [[Kippov aparat|Kippovem aparatu]]: :{{chem2|Zn + 2H+ → Zn(2+) + H2}} Vodik nastaja tudi med raztapljanjem [[Aluminij|aluminija]] v [[baza (kemija)|baza]]h: :{{chem2|2Al + 6H2O + 2OH(-) → 2Al(OH)4(-) + 3H2}} Enostavna metoda za pridobivanje vodika je [[elektroliza]] vode, v kateri se na anodi sprošča kisik, na katodi pa vodik. Katoda je običajno iz [[Platina|platine]] ali kakšne druge inertne kovine. Anodni in katodni prostor morata biti ločena, da se plina ne mešata. Teoretični izkoristek elektrolize je 80-90 %:<ref>B. Kruse, S. Grinna,C. Buch (2002). ''Hydrogen Status og Muligheter''. Bellona. Pridobljeno 12 februar 2008.</ref> :{{chem2|2H2O → 2H2 + O2}} Leta 2007 so odkrili, da se za generator vodika lahko uporabi [[zlitina]] aluminija in [[Galij|galija]] v peletah, ki se ji doda voda: :{{chem2|2Al + 3H2O → Al2O3 + 3H2}} Iz aluminija nastaja neuporabna glinica, dragoceni galij, ki preprečuje nastajanje pasivnega sloja na površini pelet, pa se lahko ponovno uporabi.<ref>E. Venere (15. maj 2007). ''New process generates hydrogen from aluminum alloy to run engines, fuel cells''. Purdue University. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> === Parni reforming === Vodik se v industrijskem merilu proizvaja po več postopkih, večinoma z odcepljanjem vodika iz ogljikovodikov. Najpomembnejši je [[parni reforming]] [[Metan|metana]] v naravnem plinu.<ref name="Oxtoby">D. W. Oxtoby (2002). ''Principles of Modern Chemistry'' (5. izdaja ). Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-03-035373-4.</ref> Pri visokih temperaturah (1000–1400 K, 700–1100 °C) vodna para reagira z metanom, pri čemer nastajata vodik in ogljikov monoksid ({{chem2|CO}}): :{{chem2|CH4 + H2O → CO + 3H2}} Reakcija bi bolje potekala pri nizkih tlakih, vendar se izvaja pri visokih tlakih (2 Mpa, 20 atm), ker je visokotlačni {{chem2|H2}} tržno bolj zanimiv in ker sistemi za ločevanje nastalih plinov bolje delujejo pri višjih tlakih. Zmes plinov se imenuje sintetski plin, ker se pogosto uporablja kot tak za proizvodnjo metanola in sorodnih spojin. Namesto metana se lahko uporabijo tudi drugi ogljikovodiki. Ena od mnogih težav, ki spremljajo to visoko dodelano tehnologijo, je nastajanje ogljika oziroma koksa: :{{chem2|CH4 → C + 2H2}} V parnem reformingu se zato običajno uporablja prebitek vode. Dodatni vodik se proizvede iz prebitne vodne pare z [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]], predvsem na [[katalizator]]ju iz železovega oksida. Reakcija je uporabna tudi za industrijsko proizvodnjo [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] ({{chem2|CO2}}): :{{chem2|CO + H2O → CO2 + H2}} === Delna oksidacija ogljikovodikov in premoga === Naslednja pomembna postopka pridobivanje vodika sta delna [[Redoks reakcija|oksidacija]] ogljikovodikov:<ref>''Hydrogen Properties, Uses, Applications''. Universal Industrial Gases, Inc. 2007. Pridobljeno 11. marca 2008.</ref> :{{chem2|2CH4 + O2 → 2CO + 4H2}} in [[Premog|premoga]]:<ref name=Oxtoby/> :{{chem2|C + H2O → CO + H2}} Vodik se pogosto industrijsko proizvaja na mestu njegove porabe brez predhodnega ločevanja nastalih plinov. Takšen primer je [[Haber-Boschov postopek]] za sintezo [[amonijak]]a, v katerem se vodik pridobiva iz naravnega plina.<ref>E. Funderburg (2008). ''Why Are Nitrogen Prices So High?''. The Samuel Roberts Noble Foundation. Pridobljeno 11. marca 2008.</ref> === Elektroliza slanice === Vodik je stranski proizvod pri proizvodnji [[klor]]a z elektrolizo raztopine [[Kuhinjska sol|kuhinjske soli]]:<ref>A. Lees (2007). ''Chemicals from salt''. BBC, 26. oktober 2007. Pridobljeno 11. marca 2008.</ref> :{{chem2|2NaCl + 2H2O → Cl2 + H2 + 2NaOH}} === Termokemični postopki === Znanih je več kot dvesto termokemičnih cikličnih procesov, uporabnih za razgrajevanje vode. Nekaj več kot deset procesov, ki za pridobivanje vodika namesto električne energije uporabljajo toploto, se še raziskuje in preskuša.<ref>[http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/review05/pd28_weimer.pdf ''Development of solar-powered thermochemical production of hydrogen from water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121027080909/http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/review05/pd28_weimer.pdf |date=2012-10-27 }}.</ref> Med slednje spadajo cikli železovega oksida, cerovega(IV)-cerovega(III) oksida, cinka-cinkovega oksida, žvepla-joda, bakra-joda in hibridni žveplov cikel. Številni laboratoriji v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Japonski, ZDA in drugod razvijajo termokemične metode za proizvodnjo vodika iz sončne energije in vode.<ref>R. Perret, [http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/progress07/ii_f_1_perret.pdf ''Development of Solar-Powered Thermochemical Production of Hydrogen from Water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121027080922/http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/progress07/ii_f_1_perret.pdf |date=2012-10-27 }}. DOE Hydrogen Program. 2007 Pridobljeno 17. maja 2008.</ref> === Anaerobna korozija === V anaerobnih pogojih se železo in jeklo počasi oksidirata s protoni iz vode in jo hkrati reducirata v molekularni vodik {{chem2|H2}}. Med anaerobno korozijo železa nastane najprej železov(II) hidroksid (zelena rja): :{{chem2|Fe + 2 H2O → Fe(OH)2 + H2}} V nadaljevanju procesa se {{chem2|Fe(OH)2}} pod anaerobnimi pogoji lahko oksidira s protoni iz vode in tvori [[magnetit]] in molekularni vodik (Schikorrjeva reakcija): :{{chem2|3 Fe(OH)2 → Fe3O4 + 2 H2O + H2}} Dobro kristaliziran magnetit ({{chem2|Fe3O4}}) je termodinamsko bolj stabilen od železovega(II) hidroksida ({{chem2|Fe(OH)2}}). Proces anaerobne korozije železa in jekla poteka v podtalnici, ki ne vsebuje kisika, in v reducirajočih zemljah pod vodno gladino. === Geološka najdišča: serpentinizacija === Globoko v Zemljini skorji brez prisotnosti atmosferskega kisika nastaja vodik v procesu serpentinizacije z anaerobno oksidacijo železovega(II) silikata, prisotnega v kristalni rešetki [[Fajalit|fajalita]], s protoni iz vode. V reakciji nastajajo magnetit ({{chem2|Fe3O4}}), [[kremen]] ({{chem2|SiO2}}) in vodik ({{chem2|H2}}): :{{chem2|3Fe2SiO4 + 2 H2O → 2 Fe3O4 + 3 SiO2 + 3 H2}} Reakcija je zelo podobna Schikorrjevi reakciji pri anaerobni oksidaciji železovega(II) oksida v stiku z vodo. === Električni transformatorji === Med plini, ki nastajajo v slabo izoliranih [[transformator]]jih, je najpogostejši vodik, ki nastaja v najbolj slabo izoliranih transformatorjih in je zato prvi indikator njihove iztrošenosti.<ref>M.M. Hirschler (2000). [http://books.google.si/books?id=bmxcV_TlsV8C&pg=PA89&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Electrical Insulating Materials: International Issues]. ASTM International. str. 89–. ISBN 978-0-8031-2613-8. Pridobljeno 13. julija 2012.</ref> === Ksiloza === Leta 2014 so odkrili, da lahko [[encim]]i pri 50 °C in atmosferskem tlaku razgradijo [[ksiloza|ksilozo]] v vodik. Izkoristek je skoraj 100 %. V proces je vključenih 13 encimov vključno s sicer neobičajno polifosfatno ksilulokinazo (XK).<ref>[http://www.greencarcongress.com/2013/04/vt-20130403.html ''Virginia Tech team develops process for high-yield production of hydrogen from xylose under mild conditions'']. Green Car Congress. 3. april 2013. doi: 10.1002/anie.201300766. Pridobljeno 22. januarja 2014.</ref><ref>J.S. Martín Del Campo, J. Rollin, S. Myung, Y. Chun, S. Chandrayan, R. Patiño, M. W. Adams, Y. -H. P. Zhang (2013). ''High-Yield Production of Dihydrogen from Xylose by Using a Synthetic Enzyme Cascade in a Cell-Free System''. Angewandte Chemie International Edition 52 (17): 4587. doi: 10.1002/anie.201300766.</ref> == Uporaba == === Kemijski in fizikalni procesi === [[Slika:Fertiliser application to Oil Seed Rape - geograph.org.uk - 1218472.jpg|thumb|right|250px|Vodik se v veliki meri porabi za proizvodnjo amonijaka, ki se nadalje porabi za proizvodnjo [[NPK|umetnih gnojil]].]] Velike količine vodika porabita petrokemijska in kemijska industrija, predvsem za obdelavo fosilnih goriv in proizvodnjo amonijaka. Med procese v petrokemijski industriji spadajo hidrodealkilacija, hidrodesulfurizacija in hidrokrekiranje. Vodik se uporablja tudi za hidrogeniranje nenasičenih spojin, na primer nenasičenih [[Maščobe|maščob]] in [[Olje|olj]] za proizvodnjo [[Margarina|margarine]], sintezo [[Metanol|metanola]] in [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] in redukcijo kovinskih rud.<ref>[http://periodic.lanl.gov/1.shtml ''Hydrogen Chemistry Operations'' (15. december 2003)]. Los Alamos National Laboratory. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Vodik je zelo dobro topen v mnogih [[Lantanoidi|lantanoidih]] in [[Prehodne kovine|prehodnih kovinah]]<ref>T. Takeshita, Wallace, R.S. Craig (1974). ''Hydrogen solubility in 1:5 compounds between yttrium or thorium and nickel or cobalt''. Inorganic Chemistry '''13''' (9): 2282–2283. doi: 10.1021/ic50139a050.</ref> in topen v nanokristaliničnih in amorfnih kovinah.<ref>R. Kirchheim, T. Mutschele, W. Kieninger, H. Gleiter, R. Birringer, T. Koble (1988). ''Hydrogen in amorphous and nanocrystalline metals''. Materials Science and Engineering '''99''': 457–462. doi: 10.1016/0025-5416(88)90377-1.</ref> Na njegovo topnost vplivajo nepravilnosti in nečistoče v kristalni strukturi.<ref>R. Kirchheim (1988). ''Hydrogen solubility and diffusivity in defective and amorphous metals''. Progress in Materials Science '''32''' (4): 262–325. doi:10.1016/0079-6425(88)90010-2.</ref> Te lastnosti so uporabne na primer za odstranjevanje sledov vodika s prepihovanjem preko vročih paladijevih diskov, v [[Metalurgija|metalurgiji]] pa so nezaželene, ker povzročajo krhkost mnogo kovin<ref name="Rogers">H.C. Rogers (1999). ''Hydrogen Embrittlement of Metals''. Science '''159'''(3819): 1057–1064. Bibcode: 1968Sci...159.1057R. doi: 10.1126/science.159.3819.1057. PMID 17775040.</ref> in zakomplicirajo načrtovanje cevovodov in rezervoarjev.<ref name=Christensen>C.H. Christensen, J.K. Nørskov, T. Johannessen (9. julij 2005). ''Making society independent of fossil fuels — Danish researchers reveal new technology''. Technical University of Denmark. Pridobljeno 28. marca 2008.</ref> Vodik se na veliko uporablja tudi v [[Fizika|fiziki]] in inženirstvu, na primer kot zaščitni plin pri atomskem vodikovem varjenju.<ref>A. Durgutlu (2003). ''Experimental investigation of the effect of hydrogen in argon as a shielding gas on TIG welding of austenitic stainless steel''. Materials & Design '''25''' (1): 19–23. doi:10.1016/j.matdes.2003.07.004.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110716114441/http://www.specialwelds.com/underwater-welding/atomic-hydrogen-welding.htm ''Atomic Hydrogen Welding'']. Specialty Welds. 2007. Pridobljeno 16. julija 2011</ref> Tekoči vodik se uporablja v kriogenih raziskavah, vključno z raziskavami [[Superprevodnost|superprevodnosti]].<ref>W,N. Hardy (2003). ''From H₂ to cryogenic H masers to HiTc superconductors: An unlikely but rewarding path''. Physica C: Superconductivity. 388–389: 1–6. Bibcode: 2003PhyC..388....1H. doi: 10.1016/S0921-4534(02)02591-1.</ref> Zaradi majhne gostote (1⁄14 gostote zraka) se uporablja za polnjenje balonov in zračnih ladij.<ref>M. Barnes (2004). [http://www.ciderpresspottery.com/ZLA/greatzeps/german/Hindenburg.html ''LZ-129, Hindenburg''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121227000121/http://www.ciderpresspottery.com/ZLA/greatzeps/german/Hindenburg.html |date=2012-12-27 }}. The Great Zeppelins. Pridobljeno 18. marca 2008</ref> V več nedavno vpeljanih aplikacijah se čisti vodik ali v zmesi z dušikom uporablja za ugotavljanje tesnosti. Metoda je uporabna v avtomobilski in kemični industriji, energetiki ter v letalski in telekomunikacijski industriji.<ref>M. Block (3. september 2004). [http://www.ndt.net/abstract/wcndt2004/523.htm ''Hydrogen as Tracer Gas for Leak Detection''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181121042020/https://www.ndt.net/abstract/wcndt2004/523.htm |date=2018-11-21 }}. 16th WCNDT 2004. Montreal, Canada: Sensistor Technologies. Pridobljeno 25. marca 2008.</ref> Vodik je zaradi svojih antioksidacijskih lastnosti odobren aditiv (E 949) za preskušanje tesnosti embalaže v prehrambni industriji.<ref> [http://ec.europa.eu/food/fs/sfp/addit_flavor/flav15_en.pdf ''Report from the Commission on Dietary Food Additive Intake''] (PDF). Evropska skupnost. Pridobljeno 5. februarja 2008</ref> Specifično uporabnost imajo tudi vodikovi izotopi. Devterij se uporablja v [[CANDU]] reaktorjih za upočasnjevanje nevtronov in reakcijah [[Zlivanje jeder|zlivanja jeder]].<ref name=Emsley/> Devterijeve spojine se uporabljajo v kemiji in biologiji za preučevanje izotopskega efekta v kemijskih reakcijah.<ref>J. Reinsch, A. Katz, J. Wean, G. Aprahamian, J.T. MacFarland (1980). ''The deuterium isotope effect upon the reaction of fatty acyl-CoA dehydrogenase and butyryl-CoA''. J. Biol. Chem. '''255''' (19): 9093–97. PMID 7410413.</ref> Tricij, ki nastaja v jedrskih reaktorjih, se uporablja za izdelavo [[Vodikova bomba|vodikovih bomb]],<ref>K.D. Bergeron (2004). ''The Death of no-dual-use''. Bulletin of the Atomic Scientists (Educational Foundation for Nuclear Science, Inc.) '''60''' (1): 15. doi: 10.2968/060001004.</ref> kot izotopski sledilec v bioloških znanostih<ref name=Holte/> in vir sevanja v svetlečih premazih.<ref>C.T. Quigg (marec 1984). ''Tritium Warning''. Bulletin of the Atomic Scientists '''40''' (3): 56–57.</ref> Temperatura [[Trojna točka|trojne točke]] vodikovega ravnotežja je na mednarodni temperaturni skali (ITS 1990) definirana kot 13,8033 kelvina.<ref>''International Temperature Scale of 1990'' (PDF). Procès-Verbaux du Comité International des Poids et Mesures. 1989. str. T23–T42. Pridobljeno 25. marca 2008.</ref> === Hladilno sredstvo === Vodik se zaradi majhne [[Gostota|gostote]] in [[Viskoznost|viskoznosti]] in najvišje [[Specifična toplota|specifične toplote]] in [[Toplotna prevodnost|toplotne prevodnosti]] med vsemi plini uporablja kot hladilno sredstvo za [[Generator|generatorje]] v električnih centralah. === Energent === Vodik se ne uporablja kot energent, ker se za njegovo pridobivanje porabi več energije, kot se je pri zgorevanju sprosti.<ref name=McCarthy>J. McCarthy (31. december 1995). [http://www-formal.stanford.edu/jmc/progress/hydrogen.html ''Hydrogen'']. Stanford University. Pridobljeno 14. marca 2008.</ref> Uporablja se samo v [[Gorivna celica|gorivnih celicah]]. Devterij in tricij bi lahko bila uporabna v hipotetičnih komercialnih fuzijskih jedrskih centralah, ki so še daleč od realnosti.<ref>[http://www.world-nuclear.org/info/Current-and-Future-Generation/Nuclear-Fusion-Power/ ''Nuclear Fusion Power''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126091802/http://www.world-nuclear.org/info/current-and-future-generation/nuclear-fusion-power/ |date=2016-01-26 }}. World Nuclear Association. Maj 2007. Pridobljeno 16. marca 2008.</ref> Procese zlivanja vodika, ki dajejo energijo Soncu, je na Zemlji težko doseči in obvladovati.<ref>[http://www.energyquest.ca.gov/story/chapter13.html ''Chapter 13: Nuclear Energy — Fission and Fusion. Energy Story''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130321214434/http://energyquest.ca.gov/story/chapter13.html |date=2013-03-21 }}. California Energy Commission. 2006. Pridobljeno 14. marca 2008.</ref> Vodik bi se lahko pridobival iz fosilnih virov, na primer metana, vendar so ti viri nevzdržni.<ref name=McCarthy/> Gostota energije na enoto volumna tako tekočega kot komprimiranega vodika pri vseh uporabnih tlakih je znatno manjša od gostote energije tradicionalnih goriv, čeprav je gostota energije na enoto mase večja.<ref name=McCarthy/> Elementarni vodik se kljub temu obravnava kot eden od možnih bodočih energentov.<ref>[https://web.archive.org/web/20110929012459/http://www.hydrogen.energy.gov/news_transition.html ''DOE Seeks Applicants for Solicitation on the Employment Effects of a Transition to a Hydrogen Economy'']. Hydrogen Program. US Department of Energy. 22. marec 2006. Pridobljeno 16. marca 2008.</ref> Vodik zgoreva relativno čisto. Pri tem sicer nastaja nekaj dušikovih oksidov (NO_x), vendar nobenega [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO₂).<ref name=CCS>''Carbon Capture Strategy Could Lead to Emission-Free Cars''. Georgia Tech. 11. februar 2008. Pridobljeno 16. marca 2008.</ref> Ključno vlogo za njegovo uporabnost imajo stroški pridobivanja.<ref>J.J. Romm (2004). ''The Hype About Hydrogen: Fact And Fiction In The Race To Save The Climate''. 1. izdaja. Island Press. ISBN 1-55963-703-X.</ref> === Industrija polprevodnikov === V industriji [[Polprevodnik|polprevodnikov]] se vodik uporablja za nasičevanje prekinjenih (visečih) vezi amorfnega [[Silicij|silicija]] in amorfnega [[Ogljik|ogljika]], ki izboljša stabilnost lastnosti materialov.<ref>P. G. Le Comber, D. I. Jones, W. E. Spear (1977). ''Hall effect and impurity conduction in substitutionally doped amorphous silicon''. Philosophical Magazine '''35''' (5): 1173–1187. Bibcode: 1977PMag...35.1173C. doi: 10.1080/14786437708232943.</ref> Vodik je tudi potencialni donor elektronov v različnih oksidih, na primer v {{chem2|ZnO|link=Cinkov oksid}},<ref>C.G. Van de Walle (2000). ''Hydrogen as a cause of doping in zinc oxide''. Physical Review Letters '''85''' (5): 1012–1015. Bibcode: 2000PhRvL..85.1012V. doi: 10.1103/PhysRevLett.85.1012. PMID 10991462.</ref><ref>A. Janotti, C.G. Van De Walle (2007). ''Hydrogen multicentre bonds''. Nature Materials '''6''' (1): 44–47. Bibcode: 2007NatMa...6...44J. doi: 10.1038/nmat1795. PMID 17143265.</ref> SnO₂, CdO, [[Magnezijev oksid|MgO]],<ref>C. Kilic, A. Zunger (2002). ''n-type doping of oxides by hydrogen''. Applied Physics Letters '''81''' (1): 73–75. Bibcode: 2002ApPhL..81...73K. doi: 10.1063/1.1482783.</ref> {{chem2|ZrO2}}, {{chem2|HfO2}}, {{chem2|La2O3}}, {{chem2|Y2O3}}, {{chem2|TiO2}}, {{chem2|SrTiO2}}, {{chem2|LaAlO3}}, {{chem2|SiO2|link=Silicijev dioksid}}, {{chem2|Al2O3}}, {{chem2|ZrSiO4}}, {{chem2|HfSiO4}} in {{chem2|SrZrO3}}.<ref>P. W. Peacock, J. Robertson (2003). ''Behavior of hydrogen in high dielectric constant oxide gate insulators''. Applied Physics Letters '''83''' (10): 2025–2027. Bibcode: 2003ApPhL..83.2025P. doi: 10.1063/1.1609245.</ref> == Biološke reakcije == Vodik je produkt nekaterih anaerobnih [[Metabolizem|metabolizmov]]. Proizvaja ga več mikroorganizmov, običajno v reakcijah, ki jih katalizirajo železo ali nikelj vsebujoči [[Encim|encimi]], imenovani hidrogenaze. Encimi katalizirajo reverzibilno [[Redoks reakcija|redoks reakcijo]] med {{chem2|H2}} in njegovima dvema protonoma in dvema elektronoma. Plinasti vodik nastaja pri prenosu reducirajočih ekvivalentov, ki nastajajo med fermentacijo pirovinske kisline ({{chem2|CH3COCOOH}}) v vodo.<ref>R. Cammack, R.L. Robson (2001). ''Hydrogen as a Fuel: Learning from Nature''. Taylor & Francis Ltd. str. 202–203. ISBN 0-415-24242-8.</ref> Razcepljanje vode, v katerem se voda razgradi v protone, elektrone in kisik, se pojavlja v reakcijah s svetlobo v vseh organizmih, v katerih poteka [[fotosinteza]]. Nekateri takšni mikroorganizmi, vključno z algo ''Chlamydomonas reinhardtii'' in [[Cianobakterije|cianobakterijami]], so razvili drugi korak v temotnih reakcijah, v katerih protone in elektrone reducirajo v plinasti vodik specializirane hidrogenaze v [[Kloroplast|kloroplastu]].<ref>O. Kruse, J. Rupprecht, K.-P. Bader, S. Thomas-Hall, P. M. S.; Schenk, G. Finazzi, B. Hankamer (2005). ''Improved photobiological H2 production in engineered green algal cells''. The Journal of Biological Chemistry '''280''' (40): 34170–7. doi: 10.1074/jbc.M503840200. PMID 16100118.</ref> V zadnjem času se poskuša gensko modificirati cianobakterijske hidrogenaze, da bi učinkovito sintetizirale vodik tudi v prisotnosti kisika.<ref>H.O. Smith, Q. Xu (2005). ''IV.E.6 Hydrogen from Water in a Novel Recombinant Oxygen-Tolerant Cyanobacteria System'' (PDF). FY2005 Progress Report. United States Department of Energy. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Poskusi potekajo tudi z gensko modificiranimi algami v bioreaktorju.<ref>C. Williams (24. februar 2006). [http://www.theregister.co.uk/2006/02/24/pond_scum_breakthrough/ ''Pond life: the future of energy'']. Science (The Register). Pridobljeno 24. marca 2008.</ref> == Varnost == {{Chembox | container_only = yes |Section7={{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSPictograms = {{GHS02}} | GHSSignalWord = Danger | HPhrases = {{H-phrases|220}} | PPhrases = {{P-phrases|202|210|271|403|377|381}}<ref>{{navedi splet | url=http://isolab.ess.washington.edu/isolab/images/documents/msds_sds/hydrogen.pdf | title=MyChem: Chemical | access-date=1 October 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181001070437/http://isolab.ess.washington.edu/isolab/images/documents/msds_sds/hydrogen.pdf | archive-date=1 October 2018 | url-status=dead }}</ref> | NFPA-H = 0 | NFPA-F = 4 | NFPA-R = 0 | NFPA-S = | NFPA_ref = }} }} Vodik ima številne nevarne lastnosti, od [[Eksplozivnost|eksplozivnosti]] in vnetljivosti v mešanicah z zrakom, do dušljivosti v odsotnosti kisika.<ref name=Brown2>W. J. Brown in drugi (1997). [http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf ''Safety Standard for Hydrogen and Hydrogen Systems (PDF)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130216150526/http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf |date=2013-02-16 }}. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Tekoč vodik je v kombinaciji z zelo hladnimi tekočinami kriogen in lahko povzroči ozebline.<ref>[http://www.hydrogenandfuelcellsafety.info/resources/mdss/Praxair-LH2.pdf ''Liquid Hydrogen MSDS (PDF)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527233910/http://www.hydrogenandfuelcellsafety.info/resources/mdss/Praxair-LH2.pdf |date=2008-05-27 }}. Praxair, Inc. September 2004. Pridobljeno 16. aprila 2008.</ref> Topen je v mnogih kovinah in povzroča vodikovo krhkost kovin,<ref>''Bugs and hydrogen embrittlement''. Science News (Washington, D.C.) '''128''' (3): 41. 20. julij 1985. doi: 10.2307/3970088. JSTOR 3970088.</ref> ki ima za posledico razpoke v cevovodih in rezervoarjih, iztekanje ter požare in eksplozije.<ref>B. Hayes. ''Union Oil Amine Absorber Tower''. TWI. Pridobljeno 29. januarja 2010.</ref> Iztekajoči vodik se v zraku lahko spontano vžge. Plamen je izredno vroč in skoraj neviden, zato ga je s prostim očesom težko opaziti.<ref>[http://www.schatzlab.org/education/h2safety.html ''Hydrogen Safety''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110326001949/http://www.schatzlab.org/education/h2safety.html |date=2011-03-26 }}. Humboldt State University. Pridobljeno 14. aprila 2010.</ref> Interpretiranje podatkov o vodiku, vključno s podatki v [[varnostni list|varnostnih listih]], motijo številni pojavi. Veliko fizikalnih in kemijskih lastnosti je namreč odvisnih od razmerja med para in orto vodikom. Vzpostavljanje ravnotežja med obema oblikama, za katero veljajo podatki v varnostnih listih, lahko pri dani temperaturi traja tudi več dni ali tednov. Podatki o njegovi eksplozivnosti, na primer kritični eksplozijski tlak in temperatura, so zelo odvisni tudi od geometrije rezervoarjev.<ref>W.J. Brown (1997). [http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf ''Safety Standard for Hydrogen and Hydrogen Systems''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130216150526/http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf |date=2013-02-16 }}. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Devterij]] * [[Antivodik]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|vodik|Vodik}} {{Zbirka|Hydrogen|vodik}} * [http://www.physics.drexel.edu/~tim/open/hydrofin/ Osnovni kvantno mehanski izračuni za vodik] * [http://militzer.berkeley.edu/diss/node5.html Vodikov fazni diagram] * [http://www.periodicvideos.com/videos/001.htm Vodik (video)], University of Nottingham * [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/quantum/hydwf.html#c3 Vodikova valovna funkcija] {{Navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:1766 v znanosti]] [[Kategorija:Vodik| ]] [[Kategorija:Reaktivne nekovine]] [[Kategorija:Diatomične nekovine]] {{normativna kontrola}} 4v84bctek1fsvjs1eydhnjc934kx2sg 0 592 6740914 6702667 2026-08-22T15:05:37Z Roksi1 26075 /* Zgodnja mladost */ 6740914 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vladar | name = Haile Selassie I. | title = cesar Etiopije | image = <!-- WD --> | caption = | religion = etiopsko tevahedsko pravoslavno kristjanstvo | reign = 2. november 1930 – 12. september 1974 ({{age|1930|11|2|1974|9|12}} let) | coronation = | othertitles = | full name = | predecessor = [[Zavditu|Zavditu I.]] | successor = ''[[de jure]]'' [[Amha Selassie of Ethiopia|Amha Selassie I]] (kronan v izgnanstvu)<br /> ''[[de facto]]'' [[Aman Mikael Andom]] (predsednik [[Derg]] predsednik države) | queen = [[Menen Asfav|cesarica Menen]] | issue = princesa Romanevork<br /> princesa Tanagnevork<br /> prestolonaslednik meridasmača Asfava Vosena<br /> princesa Zenebevork<br /> princesa Tsehajvork<br /> princ Makonen vojvoda Hararski<br /> princ Sahle Selassie<br /> | royal house = [[Salomonova dinastija|Salomonova hiša]] | father = [[ras]] [[Makonen Voldemikael|Makonen Vodlemikael Gudesa]] | mother =[[Vojzero Jesi Emebet Ali]] | date of birth = <!-- WD --> | place of birth =<!-- WD --> | date of death =<!-- WD --> }} '''Haile Selassie I.''' [hájle selási] ({{jezik-am|ቀዳማዊ፡ኃይለ፡ሥላሴ|lit=[[sveta Trojica]], moč Trojice}}), [[Etiopci|etiopski]] [[neguš negasti]] (amharsko ''[[kralj kraljev]]'', ''[[cesar]]'') (od [[1930]] do [[1936]]; od [[1941]] do [[1974]]), * [[22. julij]], [[1892]], mestna [[vas]] [[Ejersa Goro]], [[Etiopija]], † [[27. avgust]] [[1975]], [[Adis Abeba]], Etiopija. == Življenje in delo == === Zgodnja mladost === Haile Selassie I. se je rodil kot '''Lidž Tafari Makonen''' ([[Lidž]] – dobesedno otrok, naziv običajno podeljen med plemstvom) očetu [[Ras (naziv)|Rasu]] [[Makonen Voldemikael|Makonenu Voldemikaelu Gudesi]], [[guverner]]ju [[Harar]]ja in materi princesi [[Vojzero Jesi Emebet Ali|Vojzero (''gospa'') Jesi Emebet (Ješimabet) Ali Abadžifar]]. Matere ni poznal, saj je umrla dve leti po njegovem rojstvu 14. marca 1894. Oče je umrl, ko je bil Haile star štirinajst let, 21. marca 1906. Ras Tafari je bil pravnuk [[šoa]]nskega kralja [[Saheka Selassie|Saheke Selassieja]]. Svojo imperialno kri je nasledil prek očetove stare matere, princese Tenagnevork Sahle Salasije, ki je bila teta neguša negastija [[Menelik II.|Menelika II.]] Naj bi bil neposredni potomec [[Kraljica iz Sabe|Makede]] in kralja [[Salomon]]a. Haile Selassie je imel starejšega [[polbrat]]a [[dedžasmač]]a Jilma Makonena, ki je bil guverner Hararja pred njim, vendar je kmalu po nastopu umrl. Haile Selassie I. je imel v Etiopiji več različnih imen: '''Džanhoj''', '''Talaku Meri''', '''Aba Tekel''' in druga. Tafari je postal '''dedžasmač''' leta 1905 v trinajstem letu starosti. Kmalu zatem je umrl njegov oče na [[Kulibi]]ju. Čeprav je oče želel, da bi ga kot guverner Hararja nasledil, je neguš Menelik to smatral za nepremišljeno dejanje, saj kot tako mlad deček ne bi bil kos tako pomembnemu položaju. Zato je postal guverner njegov polbrat Jilma. Tafari je bil že od rane mladosti prisoten na Menelikovem dvoru in je hodil Menelikovo plemiško šolo (danes Gimnazija Menelika II.). === Guverner Hararja in poroka === Tafariju so podelili častno guvernerstvo Selale, čeprav ni upravljal okrožju neposredno. V letu 1907 so ga imenovali za guvernerja dela [[Sidamo|Sidama]]. Po polbratovi smrti je guvernerstvo na Hararjem prevzel Meneliku zvesti general dedžasmač [[Balča Safo]]. Med dedžasmčevim guvernerstvom prilike niso bile ugodne, tako da je po zadnji Menelikovi bolezni in kratkotrajnemu vladanju [[Taitu Betul]] postal guverner Hararja Tafari 11. aprila 1911. Tega leta se je poročil z Vojzero Etega [[Menen Asfav]] z [[Ambasel]]a, hčerko Jantirarja Asfava, vnukinjo kralja Mihaila Vološkega ter nečakinjo prestolonaslednika [[Jasu V.|Lidža Jasuja]]. Imela sta šest otrok: * princeso [[Tanagnevork]] (30. januar 1913 – 6. april 2003), * prestolonaslednika [[meridasmač]]a [[Asfav Vosen|Asfava Vosena]] (27. julij 1916 – 17. januar 1997) * princeso [[Zenebevork]] (25. julij 1918 – 25. marec 1933), * princeso [[Tsehajvork]] (13. oktober 1919 – 17. avgust 1942), * princa [[Makonen vojvoda Hararski|Makonena vojvodo Hararskega]] (16. oktober 1923 – 13. maj 1957) * princa [[Sahle Selassie|Sahleja Selassieja]] (27. februar 1931 – 23. april 1962). Selassie je iz prejšnjega zakona imel hčer, princeso [[Romanevork]]. Njegov drugi otrok, princesa Tenagnevork je kot zadnja umrla v starosti 90. let leta 2003. === Regent === Kot '''Ras Tafari''' (amharsko ''princ miru'', ''strahoviti'') je vladal Etiopiji kot [[regent]] in [[prestolonaslednik]] (od 1916 do 1928) cesarice [[Zavditu]] z naslovom dedžasmač in kot kralj (''neguš'') (od 1928 do 1930), ter se okronal za cesarja ('''[[hatse]]''') po Zavditini smrti (april 1930). Kronanje je bilo 2. novembra 1930 v [[Katedrala svetega Jurija, Adis Abeba|Katedrali svetega Jurija]]. Razvil je politiko skrbne prenove, ki jo je začel že cesar [[Menelik II.]] Leta 1923 je zagotovil mesto Etiopije v [[Društvo narodov|Društvu narodov]]. Društvo ni uspelo ustaviti [[italija]]nskega [[druga italijansko-abesinska vojna|vpada v Etiopijo]] (oktober 1935) in Selassie I. je odšel za pet let v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in od tam vodil upor proti italijanski vojski. Leta 1941 se je po italijanskem porazu s pomočjo britanskega kraljestva in etiopskih domoljubnih sil vrnil v deželo. Novembra 1955 je vpeljal popravljeno ustavo, pod katero pa je ohranil svojo oblast. [[Slika:Addis_Ababa-8e00855u.jpg|thumb|right|200px|Haile Selassie I. v svoji delovni sobi v palači leta 1942]] V decembru 1960 so ga poskušali odstraniti in je sledil bolj nazadnjaški politiki. Njegova politika je prispevala k njegovi odstavitvi 12. septembra 1974, ki jo je izvedla skupina vojaških upornikov, znana pod imenom [[derg]]. Množična sredstva obveščanja so takrat poročala, da je Selassie I. umrl v zaporu 27. avgusta 1975 v baraki 4. divizije v Adis Abebi, uradno zaradi težav po operaciji na prostati. Prav gotovo pa so ga zadavili ali pa stradali do smrti. Njegove posmrtne ostanke so pokopali pod predsedniškim osebnim uradom. Kasneje so ga 5. novembra 2000 pokopali ob primernem pogrebu v družinski grobnici v katedrali svete Trojice v Adis Abebi. == Rastafarijanstvo == Privrženci [[rastafarijanstvo|rastafarijanstva]], [[religija|religijskega]] gibanja, nastalega v 30. letih 20. stoletja na [[Jamajka|Jamajki]] pod vplivom gibanja »Nazaj v Afriko« [[Marcus Mosiah Garvey|Marcusa Mosiaha Garveya]], smatrajo Haileja Selassieja I. kot [[reinkarnacija|reinkarnacijo]] [[bog]]a, [[črnec|črnskega]] [[mesija|mesijo]], ki bo vodil ljudi afriškega porekla in [[afriška diaspora|razseljene Afričane]] v osvoboditev. Za njegove uradne [[naziv]]e ''Kralj kraljev, Gospodar gospodarjev, Zavojevalni lev judovskega plemena'' in ''Davidov izvor'' verjamejo da so nazivi povrnjenega mesije iz [[Nova zaveza|novozavezne]] knjige ''[[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetja]]''. Njihova vera v inkarnirano [[božanstvo]] neguša negastija Haileja Selassieja I. se je začela kmalu po njegovem [[kronanje|kronanju]] v Adis Abebi. Večina rastafarijancev verjame, da je Selassie I. še vedno živ, in je bila objava njegove smrti le del [[teorija zarote|zarote]] proti njihovemu religijskemu gibanju. Obiskal je Jamajko in tamkajšnja množica ga je navdušeno pozdravila, to pa ga je zmedlo. Ko je 21. aprila 1966 pristal na kingstonskem [[Mednarodno letališče Normana Manleyja|Mednarodnem letališču Normana Manleyja]] (''Norman Manley International Airport''), se je zbralo sto do dvesto tisoč rastafarijancev s cele Jamajke, saj so slišali, da jih bo obiskal mož, katerega so imeli za boga. Ko je Selassiejevo letalo priletelo nad letališče, je eno uro zavračal pristanek, dokler ga [[Mortimer Planner,|Mortimer »Planno« Planner]] znani rasta starešina ni prepričal o varnosti pristanka. Od tedaj naprej je obisk uspel. [[Rita Marley]], žena [[Bob Marley|Boba Marleyja]], je sprejela rastafarijansko vero, ko je videla Haileja Selassieja. Njena gorečnost je prepričala tudi njenega moža. [[Slika:Haile Selassie 1963.jpg|thumb|right|Haile Selassie I. med državnim obiskom Washingtona 1. oktobra 1963]] === Odnos Haileja Selassieja I. do rastafarijancev in vere nasploh === Neguš sam, predan [[tevahedska cerkev|etiopski tevahedski pravoslavni kristjan]], ni nikoli priznaval rastafarijanstva, ni bil član gibanja in je ostal precej brezbrižen do njihovih verovanj, čeprav je podobno naziranje moči najti tudi v Etiopiji sami. Ni imel nobene vloge pri organizaciji ali razširjanju gibanja. Le včasih je pokazal vljudno zanimanje. Neguš osebno ni verjel v rastafarijanske trditve [[božanskost]]i. Ko ga je leta 1967 intervjuval [[Bill McNeill]] s [[Canadian Broadcasting Corporation]], je Haile Selassie zanikal, da je lahko [[človek]] božja [[emanacija]]. V intervjuju z [[Oriana Fallaci|Oriano Fallaci]] v ''Chicago Trubune'', 24. junija 1973 je dejal (zaradi vzgoje, je bil od mladih nog navajen govoriti v 1. osebi množine): »Bili smo otrok, deček, mladi mož, odrasel moški in končno starec. Kot vsakdo drug. Naš Gospod Stvarnik nas je naredil kot vse ostale.« Večkrat je pojasnil svoje verovanje, da je nekdo lahko pogubljen ne glede v vero v [[Jezus Kristus|Kristusa]], kar v tevahedski veri velja tako za človeka kot za boga: »Ladja brez krmila je prepuščena milosti valovom in vetru, nese jo sem in tja, in če pride vihar, se razbije na skalah in izgine, kot da nikoli ni obstajala. To je naša čvrsta vera, da dušo brez Kristusa, ne čaka nič kaj boljšega.« (''One Race, One Gospel, One Task'', nagovor Svetovnemu evangeličanskemu kongresu, Berlin, 28. oktober 1966) Spodbujal je tudi versko svobodo in strpnost na osnovi svoje krščanske vere: »Ker se nihče ne more vtikati v božje kraljestvo, moramo biti strpni in živeti skupaj s tistimi, ki drugače verujejo ... Radi bi priklicali duh strpnosti, ki jo je pokazal naš gospod Jezus Kristus, ko je odpustil vsem in tudi tistim, ki so ga križali.« Raste se niso nikoli utrujali s tem, da neguš ni nikoli trdil, da je bog, saj pravi bog po njihovem verovanju ne bi nikoli tega trdil, da bi si pridobil svetovno odobritev in moč. Med svojim obiskom na Jamajki je povedal vodjem rastafarijanskega občestva, da se naj ne [[emigracija|preselijo]] v Etiopijo, dokler ne bodo osvobodili jamajških ljudi. Po obisku je menda dejal tevahedskemu nadškofu Ješaku: »Na Jamajki je problem ... Prosim, pomagajte tem ljudem. Napačno razumejo, ne razumejo naše kulture ... Potrebujejo cerkev in vas smo izbrali za na pot.« V znak ljubeznivosti do rastafarijancev in njihovih prizadevanj k vrnitvi v Afriko je neguš podaril jamajškim rastam kos zemljišča 500 [[hektar]]ov pri [[Šašaman]]u (Šašemen) 250&nbsp;km južno od Adis Abebe v južnoetiopski upravni pokrajini [[Oromija|Oromiji]], nekdanji upravni pokrajini Šoa. Kasnejša etiopska vlada je do danes dejansko pobrala večino zemljišča in tako je sicer ostalo le še 11 hektarjev. Od tedaj do danes obstaja majhno naselje. === Odnos rast do Haileja Selassieja I. === Veliko rast pravi, da vedo da je Haile Selassie bog, in zaradi tega jim ni treba verjeti. [[Vera]] povzroča [[dvom]] in zato trdijo, da ne dvomijo v njegovo božanskost. V zgodnjem obdobju gibanja je bil [[simbol]] črnskega ponosa in smatran kot afriški kralj. Prvi rasta, ki se je pojavil pred [[sodišče]]m, je bil [[jamajčani|jamajški]] [[pridigar]] [[Leonard Percival Howell]], ki so ga [[obsodba|obsodili]] [[Upor (družba)|upora]] proti Jamajki kot [[država|državi]] in njenemu tedanjemu kralju [[Jurij V. Britanski|Juriju V.]] Howell se je izrekel za [[zvestoba|zvestobo]] Haileju Selassieju I. in ne [[Anglija|angleškemu]] kralju. Neguš Haile Selassie I. se je zagovarjal pred [[Društvo narodov|Društvom narodov]] in so ga zavrnili, kar je utrdilo njihovo vedenje o njegovi veličastnosti. Zanje so [[babilon]]ska ljudstva v navezi s [[stari vek|staroveškim]] [[Biblija|biblijskim]] krajem obrnila hrbet povrnjenemu mesiji. Mnogi so istovetili [[druga italijansko-abesinska vojna|2. italijansko-etiopsko vojno]] z bojem v ''Knjigi razodetij'' med povrnjenim mesijo in [[antikrist]]om. Ponovna vrnitev neguša na prestol leta 1941 je povečala vedenje rast v to, da je vsemogočni bog. Raste ga imenujejo tudi »[[dža]] Rastafari Selassie« (»[[Jah]] Rastafari Selassie«) in naklonjeno Jah Jah. So zelo ponosni na svoje vedenje in izjavljanje, da je ta mož njihov bog. Nekateri verjamejo da je [[marihuana]] sredstvo s katerim se mu približajo. Vedno bodo slavili pipe, ki jih skupinsko kadijo v imenu »Selassieja I.«. [[Roots rock reggae]] vsebuje mnogo besedil v katerih se kaže njihova zahvalnost in hvala do »Selassieja«. Vedno uporabljajo naziv Haile Selassie I., zapisan z [[rimske številke|rimsko številko]] I, ki označuje »prvi« in tudi angleško besedo »I«, ki pomeni prvoosebni [[zaimek]], čeprav angleščina za to uporablja besedo ''me'' (»jaz«), kar tudi poudarja njihov odnos do neguša Haileja Selassieja I. in njihovo [[samozavest]]. Verjamejo (in vedo), da bo Haile Selassie I. nekega dne sklical [[sodni dan]], poklical pravične in zveste, da bodo živeli z njim v Sveti deželi Sijon (''Holy Mount Zion''), ki je kraj v Afriki. Do tedaj bodo imeli tudi v mislih čas, ki se velikokrat pojavlja v pesmih kot Jah Jah Time. Mnogo rast je prepričanih, da svet ne vidi Haileja Selassieja I. v pozitivni luči. == Glej tudi == * [[Marcus Mosiah Garvey]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Haile Selassie I of Ethiopia}} {{wikinavedek}} * [[Danilo Jelenc]] (1994), ''Etiopija in Eritreja, Četrt stoletja v Afriki'', (Didakta, [[Radovljica]], pp 260), {{COBISS|ID=45201408}} * [[Janko Messner]] (2002), ''Včasih je molk laganje'', ([[Delo]], SP, XLIV, št. 21, sobota, 26. januarja, 14-15), {{COBISS|ID=2184563}}. * [[Ernest Petrič]] (1988), ''Od cesarja do voditelja'', (MK, Ljubljana, pp 297), {{COBISS|ID=3904256}} * [[Avgust Purgar]] (2000), (Delo, 7. novembra). == Zunanje povezave == * [http://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/selassie.htm Selassiejev nagovor Društvu narodov, junij 1936] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151022190043/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/selassie.htm |date=2015-10-22 }} (celotno besedilo - {{ikona en}}) {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Haile Selassie I.}} [[Kategorija:Etiopski cesarji]] [[Kategorija:Nosilci reda krizanteme]] [[Kategorija:Nosilci reda slona]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]] [[Kategorija:Prejemniki Častnega odlikovanja za zasluge Republike Avstrije]] [[Kategorija:Nosilci reda sonca Peruja]] [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] jva4pz3pvufnv50re0u0ybaermp1mek 0 1909 6740817 6310323 2026-08-22T12:20:49Z Ljuba24b 92351 6740817 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1069''' ('''[[rimske številke|MLXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == ===Normanska Anglija=== [[Slika:Edgar the Ætheling.jpg|thumb|right|170px|Edgar Etheling, nikoli kronani anglosaksonski kralj.]] * [[28. januar]]: Povod v [[Pustošenje Severa]] (ang. ''Harrying of the North''): angleški kralj [[Viljem Osvajalec|Viljem I.]] zaradi neredov intervenira na severu Anglije. Sprva poskuša pomiriti strasti med anglodanskimi plemiči, ki so bili razdeljeni glede normanske okupacije. Viljema razsrdi uboj normanskega grofa Northumbrije [[Robert de Comines|Roberta de Cominesa]], ki so ga uporniki v zasedi pobili hkrati z oddelkom njegove vojske. * [[11. september]] - Po smrti [[Ealdred, nadškof Yorka|Ealdreda]], nadškofa Yorka, ki je bil Viljemu glavna opora in pomirjevalni dejavnik na Severu, se odnos med anglodanskimi plemiči in Normani drastično poslabša. * Uporniki razglasijo za angleškega kralja [[Edgar Aetheling|Edgarja Aethelinga]], pravnuka [[Ethelreda Nepripravljeni|Ethelreda Nepripravljenega]]. Anglosaksonski pretendent za angleški prestol Edgar Aetheling, ki mu je Viljem v zameno za vazalno zvestobo podaril nekaj zemlje, prevzame pobudo upora v svoje roke in se za pomoč obrne na danskega kralja [[Sven II. Danski|Svena II.]].↓ * [[21. september]] → Danci organizirajo invazijo zoper Anglonormane in skupaj z uporniki zavzamejo mesto York. * december: Viljem se odpravi na pohod proti nemirnemu Severu. York se mu preda brez boja, saj se je anglo-danska posadka pred tem že umaknila. Viljem Dancem plača ''danegeld'', zato se vrnejo domov. Edgar Aetheling pa zbeži na Škotsko. Ker se uporniki zatekajo h gverilskemu načinu boja, Viljem uporabi [[taktika požgane zemlje|taktiko požgane zemlje]], požiga cele vasi, mori prebivalce, pobija živino, uničuje zaloge hrane in s soljo rodovitno zemljo. Glede na takratne kronike se preživeli zatečejo v [[kanibalizem]]. Najmanj 100.000 ljudi je pobitih ali pa kasneje pomre od lakote. * Med krvavim vojaškim pohodom Viljem načrtuje gradnjo novih samostanov na severu Anglije, ki jih do takrat pravzaprav ni bilo. Med drugim začno po Viljemovem ukazu graditi [[opatija Selby|opatijo Selby]], [[Severni Yorkshire]]. ===Ostalo=== * maj - Veliki kijevski knez [[Izjaslav I. Kijevski|Izjaslav I.]] se okrepljen vrne s Poljske in ponovno prevzame oblast v Kijevu, ki jo je skupaj z bratom izgubil po porazu proti Kumanom prejšnje leto. * [[26. oktober]] - Po umoru mejnega grofa Spodnjih Lužic [[Dedo II. Lužiški|Deda II.]] grofijo ponovno prevzame njegov oče [[Dedo I. Lužiški|Dedo I.]], ki je nameraval abdicirati v korist sina. * [[Bizantinsko cesarstvo]]: cesar [[Roman IV. Diogen]] izvede tri uspešne ekspedicije proti Seldžukom in jih potisne do reke [[Evfrat]]. * [[Taifa Sevilla]]: umrlega emirja [[Abbad II.|Abbada II.]] nasledi njegov sin [[Abbad III.]], ki je tudi zadnji predstavnik abbadidske dinastije pred zavzetjem afriških [[Almoravidi|Almoravidov]]. Med vsemi muslimanskimi taifami Iberskega polotoka je Sevilla še največja. * Po smrti norveškega kralja [[Magnus II. Norveški|Magnusa II.]] prevzame nadzor nad celotno norveško mlajši brat [[Olaf III. Norveški|Olaf III.]] * Umrlega lotarinškega vojvodo in toskanskega mejnega grofa [[Godfrej III. Lotarinški|Godfreja III.]] nasledi njegov sin [[Godfrej III. Lotarinški]]. Godfrej III. je poročen z bratranko [[Matilda Toskanska|Matildo Toskansko]], ki pa svojega soproga zaradi grbe prezira, prav tako pa sta se v naslednjih letih oba znašla v naspotnih političnih taborih: Matilda v papeškem, Godfrej v cesarskem. [[Slika:Wang Anshi.jpg|thumb|right|180px|Kitajski reformist Wang Anshi]] * [[Dinastija Song]]: cesar [[Shenzong (Song)|Shenzong]] postavi za vrhovnega kanclerja [[Wang Anshi|Wanga Anshija]], ki nemudoma začne z institucionalnimi reformami, ki bi povečale gospodarsko rast, zmanjšale korupcijo, razbremenile revnejše sloje, okrepile lokalno samoupravo in varnost na severnih mejah. * [[Vietnam]]: Začetek ekspanzije severnovietnamskega kraljestva pod dinastijo [[Ly (dinastija)|Ly]] proti jugu. Širjenje je usmerjeno na jug. Vietnam je na severu omejen s Kitajsko, na zahodu z neprehodnimi planinami, na vzhodu pa z morjem. Prodor proti jugu je trajal več stoletij in se je v mejah današnjega Vietnama zaključil z imperialistično kolonizacijo v 19. stol. == Rojstva == * [[Diego Gelmírez]], španski nadškof Santiaga de Compostele († [[1149]]) * [[Henrik Portugalski]], portugalski grof iz hiše Burgundijcev († [[1112]]) == Smrti == * [[28. februar]] - [[Abbad II. al-Mutadid]], drugi emir Sevillske taife (* [[1016]]) * [[28. april]] - [[Magnus II. Norveški|Magnus II.]], norveški kralj (* [[1048]]) * [[11. september]] - [[Ealdred, nadškof Yorka|Ealdred]], yorški nadškof * [[26. oktober]] - [[Dedo II. Lužiški]], mejni grof Spodnjih Lužic ; Neznan datum * [[Godfrej III. Lotarinški]], toskanski mejni grof (* [[997]]) * [[Robert de Comines]], normanski northumbrijski grof * [[Tilopa]], indijski (bengalski) budistični jogi in filozof (* [[988]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1069|*]] 3jl8srjuetmld8u26181jrn8crl8rud 0 1910 6741098 6561227 2026-08-23T04:09:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741098 wikitext text/x-wiki '''Diracov zapis''' je v [[fizika|fiziki]] in še posebej v [[kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] priročen zapis za označevanje [[kvantno stanje|kvantnomehanskih stanj]], ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik [[Paul Adrien Maurice Dirac]].<ref name="dira_1939" /><ref name="shan_1994" /><ref name="mcma_2006" /> V njem se [[skalarni produkt]] dveh kvantnomehanskih stanj označuje z oznako <math> \langle \phi | \psi \rangle \!\, </math>. Leva stran »<math> \langle \phi | \!\, </math>« se imenuje '''bra''' (''okle''), desna »<math> | \psi \rangle \!\, </math>« pa '''ket''' (''paj''), kar da skupaj ''bra(c)ket'' ({{jezik-en|[[oklepaj]]}}). Zapis za konstrukcijo »brajev« in »ketov« rabi [[lomljeni oklepaj|lomljena oklepaja]], uklepaj »<math> \langle \!\, </math>« in zaklepaj »<math> \rangle \!\, </math>«, ter [[navpičnica (tipografija)|navpičnico]] »<math> |\!\, </math>«: * ket ima obliko »<math> | \psi \rangle \!\, </math>«. Matematično označuje [[vektor (matematika)|vektor]] <math> \boldsymbol \psi \!\, </math> v abstraktnem (kompleksnem) [[vektorski prostor|vektorskem prostoru]] <math> \Psi \!\, </math>, fizično pa predstavlja poljubno kvantnomehansko stanje. * bra ima obliko »<math> \langle \phi | \!\, </math>« in matematično predstavlja [[linearna forma|linearni funkcional]] <math> \phi : \Psi \rightarrow \mathbb{\Complex} \!\, </math>, to je [[linearna preslikava|linearno preslikavo]], ki preslika vsak vektor v <math> \Psi \!\, </math> v [[število]] na [[kompleksna ravnina|kompleksni ravnini]] <math> \mathbb{\Complex} \!\, </math>. Če linearni funkcional <math> \langle \phi | \!\, </math> deluje na vektor <math> | \psi \rangle \!\, </math>, se to zapiše kot <math> \langle \phi | \psi \rangle \in \mathbb{\Complex} \!\, </math>. Na <math> \Psi \!\, </math> je definiran [[skalarni produkt]] <math> (\cdot,\cdot) \!\, </math> z [[antilinearna preslikava|antilinearnim]] prvim argumentom, zaradi česar je <math> \Psi \!\, </math> [[Hilbertov prostor]].{{efn|Strogo matematično gledano je v skalarnem produktu tudi drugi argument antilinearen. Definicija skalarnega produkta z antilinearnostjo le v prvem argumentu je v kvantni mehaniki priročnejša saj omogoča vpeljavo Diracovega zapisa.<ref name="milo_1997" />}} S tem skalarnim produktom se lahko vsak vektor <math> \boldsymbol \phi \equiv | \phi \rangle \!\, </math> poistoveti z odgovarjajočim linearnim funkcionalom, tako da se ga postavi v antilinearno prvo mesto [[notranji produkt|notranjega produkta]]: <math> (\boldsymbol \phi,\cdot) \equiv \langle \phi| \!\, </math>. Korespondenca med tema zapisoma je potem <math> (\boldsymbol \phi, \boldsymbol \psi) \equiv \langle \phi | \psi \rangle \!\, </math>. Linearni funkcional <math> \langle \phi| \!\, </math> je [[kovektor]] vektorja <math> | \phi\rangle \!\, </math>, množica vseh kovektorjev pa tvori [[dualni vektorski prostor]] <math> \Psi^{\vee} \!\, </math> k začetnemu vektorskemu prostoru <math> \Psi \!\, </math>. Smisel tega linearnega funkcionala <math> \langle \phi| \!\, </math> se lahko sedaj razume s pomočjo tvorjenja projekcij na stanje <math> \boldsymbol \phi \!\, </math>, s čimer se lahko najde kako sta dve stanji linearno odvisni ipd. Za vektorski prostor <math> \mathbb{\Complex}^{n} \!\, </math> lahko keti predstavljajo stolpične vektorje, braji pa vrstične vektorje. Kombinacije brajev, ketov in operatorjev se predstavi s pomočjo [[množenje matrik|matričnega množenja]]. Če ima <math> \mathbb{\Complex}^{n} \!\, </math> standardni hermitski notranji produkt <math>(\boldsymbol \phi, \boldsymbol \psi) = \phi^{\dagger} \psi \!\, </math>, ima pri takšnem poistovetenju poistovetenje ketov in brajev, ter obratno z notranjim produktom, hermitsko konjugirano obliko <math> \dagger \!\, </math>. V splošnem Diracov zapis omogoča lažjo vizualno predstavitev bolj zapletenih izrazov – <math> \langle \ldots \rangle \!\, </math> je skalar, <math> | \ldots | \!\, </math> je operator, <math> | \ \ \rangle \!\, </math> je vektor iz obravnavanega prostora, <math> \langle \ \ | \!\, </math> pa vektor (linearni fukcional) iz njegovega dualnega prostora. Pri tem se ustrezni medseboj dualni objekti označujejo z enako črko.<ref name="milo_1997_1" /> Velikokrat se vektor ali funkcional v Diracovem zapisu opuščata in se znotraj tipografije za braje in kete rabi le oznaka. Na primer operator spina <math> \hat \sigma_{z} \!\, </math> na dvorazsežnem prostoru [[spinor]]jev <math>\Delta \!\, </math> ima [[lastna vrednost|lastne vrednosti]] <math> \pm \!\, </math>½ z [[lastni spinor|lastnimi spinorji]] <math> \boldsymbol \psi_{+}, \boldsymbol \psi_{-} \in \Delta \!\, </math>. V Diracovem zapisu se to tipično označi kot <math> \boldsymbol \psi_{+} = |+ \rangle \!\, </math> in <math> \boldsymbol \psi_{-} = |-\rangle \!\, </math>. Kakor zgoraj se keti in braji z enako oznako obravnavajo kot keti in braji, ki odgovarjajo drug drugemu s pomočjo notranjega produkta. Še posebej kadar so poistoveteni z vrstičnimi in stolpičnimi vektorji, se keti in braji z enakimi oznakami poistovetijo s hermitsko transponiranimi (konjugiranimi) stolpičnimi in vrstičnimi vektorji. Predhodnika Diracovega zapisa predstavlja zapis <math> [\phi{\mid}\psi] \!\, </math> [[Hermann Günther Grassmann|Hermanna Güntherja Grassmanna]] skoraj 100 let pred tem.<ref name="gras_1862" /><ref name="suss_2006a" /> == Uvod == Diracov zapis je zapis za [[linearna algebra|linearno algebro]] in [[linearni operator|linearne operatorje]] na kompleksnih [[vektorski prostor|vektorskih prostorih]] skupaj z njihovim [[dualni prostor|dualnim prostorom]] tako v končnorazsežnem kot v neskončnorazsežnem primeru. Oblikovan je posebej za lažje računanje, ki se pogosto pojavlja v [[kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]. Njegova raba v kvantni mehaniki je zelo razširjena. Mnogo pojavov, ki jih pojasnjuje kvantna mehanika, je opisanih z Diracovim zapisom. == Vektorski prostori == === Vektorji proti ketom === Izraz »vektor« se v matematiki rabi za element poljubnega vektorskega prostora. V fiziki je izraz »vektor« veliko bolj določen – nanaša se skoraj izključno na količine, kot sta na primer [[premik (geometrija)|premik]] ali [[hitrost]], s komponentami, ki so neposredno povezane s [[trirazsežni prostor|tremi razsežnostmi prostora]] ali relativistično s [[štirirazsežni prostor|štirimi]] [[prostor-čas]]a. Takšni vektorji so tipično označeni z nadpisanimi puščicami (<math> \vec r \!\, </math>), krepko pokončno (<math> \mathbf{p} \!\, </math>) ali z indeksi (<math> v^{\mu} \!\, </math>). V kvantni mehaniki je [[kvantno stanje|kvantnomehansko stanje]] tipično predstavljeno kot element (kompleksnega) [[Hilbertov prostor|Hilbertovega prostora]], na primer neskončno razsežnega vektorskega polja vseh možnih [[valovna funkcija|valovnih funkcij]] (kvadratnih integrabilnih funkcij, ki preslikajo vsako točno trirazsežnega prostora v kompleksno število), ali kakšnega bolj abstraktnega Hilbertovega prostora, konstruiranega bolj algebrsko. Ker se izraz »vektor« že rabi za nekaj drugega (glej predhodni razdelek), in ker se fiziki nagibajo k dogovorjenemu zapisu prostora, katerega element je nekaj, je običajno in priročno označiti element <math> \phi \!\, </math> abstraktnih kompleksnih vektorskih prostorov kot ket <math> | \phi \rangle \!\, </math> z navpičnicami in lomljenimi oklepaji, ter se nanje sklicevati kot na »kete« namesto na vektorje in brati »ket-<math> \phi \!\, </math>« ali »ket-A« za <math> | A \rangle \!\, </math>. Simboli, črke, števila ali celo besede (vse kar je primerno za ustrezno oznako) se lahko rabi kot oznaka znotraj keta z zapisom <math> | \ \ \rangle \!\, </math>, kjer je jasno pokazano, da oznaka označuje vektor v vektorskem prostoru. Drugače povedano – simbol »<math> | A \rangle \!\, </math>« ima določen in splošen matematični pomen, zapis »<math> A \!\, </math>« pa sam po sebi ne. <math> | 1 \rangle \!\, + | 2 \rangle </math> na primer ni nujno enako <math> | 3 \rangle \!\, </math>. Ne glede na to zaradi pripravnosti po navadi obstaja kakšna logična shema za oznakami znotraj ketov, kot je na primer splošna praksa označevanja [[stacionarno stanje|lastnih ketov]] v kvantni mehaniki prek seznama njihovih [[kvantno število|kvantnih števil]]. === Zapis brajev in ketov === Ker so keti le vektorji v hermitskem vektorskem prostoru, se lahko z njimi ravna prek običajnih pravil linearne algebre. Na primer: : <math> \begin{align} |A \rangle &= | B \rangle + |C \rangle \\ |C \rangle &= (-1+2i) | D \rangle \\ |D \rangle &= \int_{-\infty}^{\infty} e^{-x^2} | x \rangle \, \mathrm{d}x \!\, . \end{align}</math> V zadnjem zgledu zgoraj nastopa neskončno mnogo različnih ketov, za vsako realno število <math> x \!\, </math> eden. Če je ket element vektorskega prostora, je bra <math> \langle A| \!\, </math> element njegovega [[dualni prostor|dualnega prostora]] – bra je linearni funkcional, kar je linearna preslikava iz vektorskega prostora na kompleksna števila. Zato je praktično razmišljati o ketih in brajih kot elementih različnih vektorskih prostorov (vseeno glej spodaj), ki sta oba različna uporabna koncepta. Bra <math> \langle\phi| \!\, </math> in ket <math> |\psi\rangle \!\, </math> (to je funkcional in vektor), se lahko kombinirata v operator <math> |\psi\rangle\langle\phi| \!\, </math> z rangom ena z [[diadni produkt|diadnim produktom]]: : <math> |\psi\rangle\langle\phi| : |\xi\rangle \mapsto |\psi\rangle\langle\phi|\xi\rangle ~ \!\, . </math> === Notranji produkt in poistovetenje brajev in ketov na Hilbertovem prostoru === {{glavni|notranji produkt}} Diracov zapis je še posebej uporaben v Hilbertovih prostorih z [[notranji produkt|notranjim produktom]],<ref name="suss_2006b" /> ki omogočajo hermitsko konjugacijo in poistovetenje vektorja z linearnim funkcionalom, to je ket z brajem in obratno (glej [[Rieszov reprezentacijski izrek]]). Notranji produkt na Hilbertovem prostoru <math> (\ , \ ) \!\, </math> (s prvim argumentom antilinearnim, čemur fiziki dajejo prednost) je v celoti enakovreden (antilinearnemu) poistovetenju med prostorom ketov in prostorom brajev v Diracovem zapisu – za vektor ket <math> \phi = |\phi\rangle \!\, , </math> se funkcional (bra) <math> f_{\phi} = \langle \phi| \!\, </math> definira kot: : <math> (\phi,\psi) = (| \phi \rangle, | \psi \rangle) := f_{\phi}(\psi) = \langle \phi | \, \bigl( | \psi \rangle \bigr) = \langle \phi{\mid} \psi \rangle \!\, . </math> ==== Braji in keti kot vrstični in stolpični vektorji ==== V preprostem primeru, kadar se obravnava vektorski prostor <math> \mathbf{\Complex}^{n} \!\, </math>, se lahko ket predstavi kot [[stolpični vektor]], bra pa kot [[vrstični vektor]]. Če se naprej rabi standardni hermitski notranji produkt na <math> \mathbf{\Complex}^{n} \!\, </math>, bra, ki odgovarja ketu, še posebej bra <math> \langle m | \!\, </math> in ket <math> | m \rangle \!\, </math> z enakimi oznakama sta [[konjugirano transponirana matrika|konjugirano transponirana]]. Z dogovorom se doseže, da pisanje brajev, ketov in linearnih operatorjev drug poleg drugega preprosto pomeni [[množenje matrik|matrično množenje]].<ref name="gidn_2016" /> Še posebej se diadni produkt <math> |\psi \rangle \langle \phi | \!\, </math> stolpičnega in vrstičnega vektorja ket in bra lahko opredeli z matričnim množenjem (produkt stolpičnega in vrstičnega vektorja je enak matriki). Za končnorazsežni vektorski prostor s fiksno [[ortonormirana baza|ortonormirano bazo]] se lahko notranji produkt zapiše kot matrično množenje vrstičnega vektorja s stolpičnim: : <math> \langle A | B \rangle \doteq A_{1}^{*} B_{1} + A_{2}^{*} B_{2} + \cdots + A_{N}^{*} B_{N} = \begin{pmatrix} A_{1}^{*} & A_{2}^{*} & \cdots & A_{N}^{*} \end{pmatrix} \begin{pmatrix} B_{1} \\ B_{2} \\ \vdots \\ B_{N} \end{pmatrix} \!\, . </math> Na podlagi tega se lahko braji in keti definirajo kot: : <math> \begin{align} \langle A | &\doteq \begin{pmatrix} A_{1}^{*} & A_{2}^{*} & \cdots & A_{N}^{*} \end{pmatrix} \!\, , \\ | B \rangle &\doteq \begin{pmatrix} B_{1} \\ B_{2} \\ \vdots \\ B_{N} \end{pmatrix} \!\, . \end{align} </math> pri čemer se razume, da bra ob ketu pomeni matrično množenje. Konjugirano transponiranje (imenovano tudi ''hermitsko konjugiranje'') braja je odgovarjajoči ket in obratno: : <math> \langle A |^{\dagger} = |A \rangle, \quad |A \rangle^{\dagger} = \langle A | \!\, , </math> saj, če se najprej zapiše bra: : <math> \begin{pmatrix} A_{1}^{*} & A_{2}^{*} & \cdots & A_{N}^{*} \end{pmatrix} \!\, , </math> nato [[konjugirano kompleksno število|kompleksno konjugiranje]] in še [[transponirana matrika|transponiranje]], sledi odgovarjajoči ket: : <math> \begin{pmatrix} A_{1} \\ A_{2} \\ \vdots \\ A_{N} \end{pmatrix} \!\, . </math> Zapisovanje elementov končnorazsežnega (ali s potrebnimi spremembami [[števna množica|števno neskončnega]]) vektorskega prostora kot stolpčni vektor števil zahteva izbiro [[baza (linearna algebra)|baze]]. Izbira baze ni vedno v pomoč, saj se računi v kvantni mehaniki pogostokrat izvajajo v različnih bazah (npr. v bazi lege, bazi [[gibalna količina|gibalne količine]], lastni bazi [[energija|energije]]), tako da se lahko zapiše na primer »<math> | m \rangle \!\, </math>«, kar ne pripada nobeni posebni bazi. V primerih, ki vsebujejo dva različna pomembna bazna vektorja, se lahko v zapisu vzameta ekplicitno, kar bo pomenilo preprosto kot »<math> | - \rangle \!\, </math>« in »<math> | + \rangle \!\, </math>«. === Nenormalizabilna stanja in nehilbertovski prostori === Diracov zapis se lahko rabi tudi če vektorski prostor ni [[Hilbertov prostor|Hilbertov]]. V kvantni mehaniki se keti velikokrat zapisujejo z neskončno [[norma (matematika)|normo]], to je z normalizabilnimi [[valovna funkcija|valovnimi funkcijami]]. Med takšne zglede spadajo stanja, katerih valovne funkcije so [[porazdelitev delta|porazdelitve delta]], ali neskončno [[ravno valovanje]]. Ti objekti tehnično gledano sami ne pripadajo Hilbertovemu prostoru. Definicija »Hilbertovega prostora« pa se za prilagoditev teh stanj (glej [[Gelfand-Najmark-Segalova konstrukcija]] ali [[opremljeni Hilbertov prostor]]) lahko razširi. V tem širšem konceptu Diracov zapis na podoben način še vedno velja. [[Banachov prostor|Banachovi prostori]] so drugačne posplošitve Hilbertovih prostorov. V Banachovem prostoru <math> \mathcal{B} \!\, </math> se lahko vektorji označijo s keti in zvezni [[linearni funkcional|linearni funkcionali]] z braji. Prek poljubnega vektorskega prostora brez [[topologija|topologije]] se lahko označi vektorje s keti in linearni funkcionali z braji. V teh splošnejših kontekstih Diracov zapis nima pomena notranjega produkta saj Rieszov reprezentacijski izrek ne velja. == Raba v kvantni mehaniki == Matematična struktura kvantne mehanike v veliki meri temelji na [[linearna algebra|linearni algebri]]: * [[valovna funkcija]] in druga [[kvantno stanje|kvantnomehanska stanja]] se lahko predstavijo kot vektorji v kompleksnem [[Hilbertov prostor|Hilbertovem prostoru]]. (Eksaktna struktura takšnega Hilbertova prostora je odvisna od razmer.) V Diracovem zapisu je elektron na primer lahko v »stanju« <math> | \psi \rangle \!\, </math>. (Tehnično gledano so kvantnomehanska stanja ''[[projektivni Hilbertov prostor|(projektivni) žarki]]'' vektorjev v Hilbertovem prostoru, saj <math> c | \psi \rangle \!\, </math> odgovarja enakemu stanju poljubnega kompleksnega števila <math> c \!\, </math>. * [[kvantna superpozicija]] se lahko opiše kot vektorska vsota sestavnih stanj. Elektron v stanju <math> | 1 \rangle + i | 2 \rangle \!\, </math> je na primer v kvantni superpoziciji stanj <math> | 1 \rangle \!\, </math> in <math> | 2 \rangle \!\, </math>. * [[meritev (kvantna mehanika)|meritve]] so povezane z [[linearni operator|linearnimi operatorji]] (imenovanimi [[opazljivka|opazljivke]]) v Hilbertovem prostoru kvantnomehanskih stanj. * dinamika je tudi opisana z linearnimi operatorji v Hilbertovem prostoru. V [[Schrödingerjeva slika|Schrödingerjevi sliki]] na primer obstaja linearni operator [[časovni razvoj|časovnega razvoja]] <math> U \!\, </math> s takšno značilnostjo, da če je elektron trenutno v stanju <math> | \psi \rangle \!\, </math>, bo kasneje v stanju <math> U | \psi \rangle \!\, </math> – enak <math> U \!\, </math> za vsak možni <math> | \psi \rangle \!\, </math>. * normalizacija [[valovna funkcija|valovne funkcije]] je takšno skaliranje valovne funkcije, da je njena [[norma (matematika)|norma]] enaka 1. Ker dejansko vsako računanje v kvantni mehaniki zahteva vektorje in linearne operatorje, velikokrat zahteva tudi Diracov zapis. Nekaj zgledov sledi: === Brezspinska valovna funkcija koordinatnega prostora === {{več slik | left | footer = Komponente kompleksnih vektorjev izrisanih za indeksni števili – nezvezni <math> k \!\ , </math> in zvezni <math> x \!\, </math>. Dve posebni komponentni od neskončno mnogih sta poudarjeni. | width1 = 225 | image1 = Discrete complex vector components.svg | caption1 = Nezvezne komponente <math> A_{k} \!\, </math> kompleksnega vektorja <math> | A \rangle = \sum_{k} A_{k} \ | e_{k} \rangle \!\, </math>, ki pripada ''števno neskončnorazsežnemu'' [[Hilbertov prostor|Hilbertovemu prostoru]] – obstaja števno neskončno mnogo vrednosti <math> k \!\, </math> in baznih vektorjev <math> | e_{k} \rangle \!\, </math>. | width2 = 230 | image2 = Continuous complex vector components.svg | caption2 = Zvezne komponente <math> \psi (x) \!\, </math> kompleksnega vektorja <math> | \psi \rangle = \int \mathrm{d} x \ \psi(x) \ | x \rangle \!\, </math>, ki pripada ''neštevno neskončnorazsežnemu'' Hilbertovemu prostoru obstaja števno neskončno mnogo vrednosti <math> x \!\, </math> in baznih vektorjev <math> | x \rangle \!\, </math>. }} Hilbertov prostor [[točkasto telo|točkastega telesa]] s [[spin]]om 0 je zajet z »[[baza (linearna algebra)|bazo]] lege« <math> | \mathbf{r} \rangle \!\, </math>, kjer oznaka <math> \mathbf{r} \!\, </math> določa množico vseh točk v [[prostor lege in gibalne količine|koordinatnem prostoru]]. Ta oznaka je lastna vrednost operatorja lege, ki deluje na takšno bazno stanje <math> \hat{\mathbf{r}} | \mathbf{r}\rangle = \mathbf{r} | \mathbf{r} \rangle \!\, </math>. Ker v bazi obstaja [[neštevna množica|neštevno neskončno]] mnogo vektorskih komponent, je to neštevno neskončnorazsežni Hilbertov prostor. Razsežnosti Hilbertovega prostora (po navadi neskončnega) in koordinatni prostor (po navadi 1, 2, ali 3) se ne smejo združiti. Če se v tem Hilbertovem prostoru vzame poljubni <math> | \psi \rangle \!\, </math>, se lahko ''definira'' kompleksna [[skalarna funkcija]] po <math> \mathbf{r} \!\, </math>, znana kot [[valovna funkcija]]: : <math> \Psi( \mathbf{r} ) \ \stackrel{\text{def}}{=}\ \langle \mathbf{r} | \Psi\rangle \!\, . </math> Na levi strani enačbe je <math> \psi ( \mathbf{r} ) \!\, </math> funkcija, ki preslikuje vsako točko prostora v kompleksno število, na desni strani pa je <math> | \psi \rangle = \int \mathrm{d}^{3} \mathbf{r} \ \psi ( \mathbf{r} ) \ | \mathbf{r} \rangle \!\, </math> ket kot sestava superpozicije ketov z relativnimi koeficienti, ki jih določa ta funkcija. Običajno se potem definirajo linearni operatorji, ki delujejo na valovne funkcije z linearnimi operatorji delujočimi na kete, kot: : <math> \hat A \Psi ( \mathbf{r} ) \ \stackrel{\text{def}}{=} \ \langle \mathbf{r}|\hat A | \Psi \rangle \!\, . </math> Operator [[gibalna količina|gibalne količine]] <math> \hat \mathbf {p} \!\, </math> ima na primer naslednjo obliko: : <math> \hat{\mathbf{p}} \Psi( \mathbf{r} ) \ \stackrel{\text{def}}{=} \ \langle \mathbf{r} | \hat \mathbf{p} | \Psi \rangle = - i \hbar \nabla \Psi( \mathbf{r} ) \!\, . </math> Včasih se naleti na izraz, ko je na primer: : <math> \nabla | \Psi \rangle \!\, , </math> kar je včasih [[zloraba zapisa]]. Diferencialni operator je treba razumeti kot abstraktni operator, ki deluje na kete, kar ima vpliv na diferenciranje valovnih funkcij, ko je izraz projiciran na lego baze <math> \nabla \langle \mathbf{r} | \Psi \rangle \!\, </math>, čeprav je v bazi gibalne količine ta operator le multiplikacijski operator (z <math> i \hbar \mathbf{p} \!\, </math>). Oziroma: : <math> \langle \mathbf{r} | \hat \mathbf{p} = - i \hbar \nabla \langle \mathbf{r}| \!\, , </math> ali: : <math> \hat \mathbf{p} = \int d^{3} \mathbf{r} ~| \mathbf{r} \rangle ( - i \hbar \nabla) \langle \mathbf{r}| \!\, . </math> === Prekrivanje stanj === V kvantni mehaniki se izraz <math> \langle \phi | \psi \rangle \!\, </math> tipično tolmači kot [[verjetnostna amplituda]] za stanje <math> \psi \!\, </math>, ko se ta [[zrušitev valovne funkcije|zruši]] v stanje <math> \phi \!\, </math>. Matematično to pomeni koeficient za projekcijo <math> \psi \!\, </math> na <math> \phi \!\, </math>. Opiše se tudi kot projekcija stanja <math> \psi \!\, </math> na stanje <math> \phi \!\, </math>. == Glej tudi == * [[Einsteinov zapis]] * [[tenzor]] * [[kvantno stanje]] * [[notranji produkt]] == Opombe == {{refbegin|1}} {{seznam opomb}} {{refend}} == Sklici == {{sklici|3|refs= <ref name="dira_1939" >{{sktxt|Dirac|1939}}.</ref> <ref name="shan_1994" >{{sktxt|Shankar|1994|loc=§ 1}}.</ref> <ref name="mcma_2006" >{{sktxt|McMahon|2006}}.</ref> <ref name="gras_1862" >{{sktxt|Grassmann|1862}}.</ref> <ref name="suss_2006a">{{navedi splet|last1= Susskind|first1= Leonard|authorlink1= Leonard Susskind|url= https://www.youtube.com/watch?v=VtBRKw1Ab7E&t=2561|title= Lecture 2, Quantum Entanglements, Part 1|date= 2. oktober 2006|publisher= [[Univerza Stanford]]|accessdate= 18. avgusta 2020|language= en}} O kompleksnih številih, kompleksnem konjugiranju, braju in ketu.</ref> <ref name="suss_2006b">{{navedi splet|last1= Susskind|first1= Leonard|authorlink1= |url= https://www.youtube.com/watch?v=VtBRKw1Ab7E&t=2834|title= Lecture 2, Quantum Entanglements, Part 1|date= 2. oktober 2006|publisher= Univerza Stanford|accessdate= 18. avgusta 2020|language= en}} O notranjem produktu.</ref> <ref name="milo_1997" >{{sktxt|Milošević|1997|pp=10}}.</ref> <ref name="milo_1997_1">{{sktxt|Milošević|1997|pp=81}}.</ref> <ref name="gidn_2016 ">{{navedi splet|last1= Gidney|first1= Craig|title= Bra–Ket Notation Trivializes Matrix Multiplication|date= 27. november 2016|url= http://algassert.com/post/1629|work= Algorithmic Assertions|accessdate= 18. avgusta 2020|language= en}}.</ref> }} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|last1= Cajori|first1= Florian|authorlink1= Florian Cajori|title= A History Of Mathematical Notations Volume II|date= 1929|publisher= [[Open Court Publishing Company|Open Court Publishing]]|url= https://archive.org/details/historyofmathema00cajo_0/page/134|isbn= 978-0-486-67766-8|page= [https://archive.org/details/historyofmathema00cajo_0/page/134 134]}} * {{citat|last1= Dirac|first1= Paul Adrien Maurice|authorlink1= Paul Adrien Maurice Dirac|date= 1939|title= A new notation for quantum mechanics|journal= Mathematical Proceedings of the Cambridge Philosophical Society|volume= 35|issue= 3|pages= 416–418|doi= 10.1017/S0305004100021162|bibcode= 1939PCPS...35..416D}}. Glej tudi njegovo standardno besedilo {{citat|title= The Principles of Quantum Mechanics|edition= 4.|publisher= Clarendon Press|date= 1958|isbn= 978-0198520115}} * {{citat|last1= Feynman|first1= Richard Phillips|authorlink1= Richard Phillips Feynman|last2= Leighton|first2= Robert Benjamin|authorlink2= Robert Benjamin Leighton|last3= Sands|first3= Matthew|authorlink3= Matthew Sands|date= 1965|title= The Feynman Lectures on Physics|volume= III|location= Reading, MA|publisher= Addison-Wesley|isbn= 0-201-02118-8|url= http://www.feynmanlectures.caltech.edu/III_toc.html}} * {{citat|last1= Grassmann|first1= Hermann|authorlink1= Hermann Günther Grassmann|date= 1862|title= Extension Theory|series= History of Mathematics Sources|publisher= Ameriško matematično društvo, Londonsko matematično društvo|others= 2000, prevod Lloyd C. Kannenberg }} * {{citat|last1= Littlejohn|first1= Robert|title= The Mathematical Formalism of Quantum mechanics|format= PDF|location= Berkeley|date= 2019|publisher= [[Univerza Kalifornije, Berkeley]]|url= http://bohr.physics.berkeley.edu/classes/221/1112/notes/hilbert.pdf|accessdate= 18. avgusta 2020|archive-date= 2012-06-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20120617144946/http://bohr.physics.berkeley.edu/classes/221/1112/notes/hilbert.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= McMahon|first1= D.|title= Quantum Mechanics Demystified|url= https://archive.org/details/isbn_9780071471411|url-access= registration|publisher= McGraw-Hill|date= 2006|isbn= 0-07-145546-9}} * {{citat|last1= Milošević|first1= Ivanka|title= Vektorski prostori i elementi vektorske analize|format= PDF|location= Beograd|date= 1997|publisher= [[Fakulteta za fiziko v Beogradu|Fakulteta za fiziko]], [[Univerza v Beogradu]]|url= http://bmw.ff.bg.ac.rs/Katedre/QMF/pdf/i1-6.pdf|accessdate= 18. avgusta 2020|archive-date= 2015-04-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20150424131349/http://bmw.ff.bg.ac.rs/Katedre/QMF/pdf/i1-6.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Shankar|first1= Ramamurti|authorlink1= Ramamurti Shankar|date= 1994|title= Principles of Quantum Mechanics|edition= 2.|isbn= 0-306-44790-8}} {{refend}} [[Kategorija:Kvantna mehanika]] [[Kategorija:1939 v znanosti]] sto5nxerr957d72elz2r6eq53m0e74o 0 2072 6740958 6355903 2026-08-22T16:16:11Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6740958 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 912''' ('''[[rimske številke|CMXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[Normani]] so naselili [[Normandija|Normandijo]]. == Rojstva == * [[Nikefor II. Fokas]], cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] († [[969]]) == Smrti == * [[11. maj]] - [[Leon VI. Modri]], cesar Bizantinskega cesarstva (* [[866]]) * [[25. oktober]] - [[Rudolf I. Burgundski]], kralj [[Zgornja Burgundija|Zgornje Burgundije]] (* ok. [[859]]) ; Neznan datum * [[Oleg Novgorodski]], [[Varjagi|varjaški]] [[knez]], ustanovitelj [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 912|*]] 59jlvycdd9elm9kdbtvoxmlo0v2sdap 0 2073 6740957 5858044 2026-08-22T16:15:54Z TadejM 738 leto 6740957 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 911''' ('''[[rimske številke|CMXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Ludvik Otrok]], kralj Vzhodne Frankovske in Lotaringije (* [[893]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 911|*]] c8gqsuvjsmt00pl8paaahowit5b8sfl 0 2803 6740955 6426849 2026-08-22T16:12:29Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6740955 wikitext text/x-wiki '''22. avgust''' je 234. [[dan]] [[leto|leta]] (235. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 131 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1567]] – [[Fernando Álvarez de Toledo]] je postal vojni namestnik v [[Holandija|Holandiji]], kar je tam sprožilo osvobodilno gibanje. * [[1642]] – V [[Anglija|Angliji]] se je začela [[državljanska vojna]] med pristaši kralja in parlamenta. * [[1717]] – [[Avstrija|Avstrijska]] vojska pod vodstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je zasedla [[Beograd]]. * [[1859]] – [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] je odstavil notranjega ministra [[Alexander Bach|Alexandra Bacha]]. * [[1864]] – V [[Ženeva|Ženevi]] je 16 držav podpisalo [[prva ženevska konvencija|konvencijo o zaščiti ranjencev na bojiščih]]. * [[1910]]: ** [[Japonska]] si je priključila [[Koreja|Korejo]]. ** [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] ni potrdil šeste izvolitve [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]] za [[Ljubljana|ljubljanskega]] [[župan]]a. * [[1920]] – V [[Salzburg]]u so prvič priredili [[salzburški festival]]. * [[1941]] – Začelo se je [[obleganje Leningrada]]. * [[1942]] – [[Brazilija]] je napovedala [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. * [[1944]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Firence]]. == Rojstva == * [[1485]] – [[Beatus Rhenanus]] - [[Beatus Bild]], nemški humanist, verski reformator, pisatelj († [[1547]]) * [[1647]] – [[Denis Papin]], francoski fizik († [[1712]]) * [[1834]] – [[Samuel Pierpont Langley]], ameriški astronom, fizik, izumitelj, letalski inženir († [[1906]]) * [[1846]] ali [[1847]] - [[Amalie Alver]] - [[Amalie Skram Skram]], norveška pisateljica († [[1905]]) * [[1854]] – [[Milan Obrenović]], srbski kralj († [[1901]]) * [[1860]] – [[Paul Gottlieb Nipkow]], nemški inženir († [[1940]]) * [[1862]] – [[Claude Achille Debussy]], francoski skladatelj († [[1918]]) * [[1873]] – [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]], beloruski revolucionar, filozof in partijski ekonomist († [[1928]]) (po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 10. avgust) * [[1874]] – [[Max Scheler]], nemški filozof († [[1928]]) * [[1889]] – [[Theophilus Shickel Painter]], ameriški zoolog, citolog († [[1969]]) * [[1893]] – [[Dorothy Parker]] (rojena Rothschild), ameriška pisateljica, pesnica († [[1967]]) * [[1902]] – [[Leni Riefenstahl]], nemška filmska režiserka († [[2003]]) * [[1904]] – [[Deng Šjaoping]], kitajski politik († [[1997]]) * [[1917]] – [[John Lee Hooker]], ameriški pevec bluesa, kitarist († [[2001]]) * [[1965]] – [[Igor Jurič]], slovenski novinar * [[1978]] – [[Aleš Maver]], slovenski politični analitik, publicist, prevajalec in profesor * [[1995]] – [[Dua Lipa]], britansko-albanska pevka == Smrti == * [[1155]] – cesar [[Konoe (japonski cesar)|Konoe]], 76. japonski cesar (* [[1139]]) * [[1241]] – [[papež Gregor IX.]] (* [[1145]]) * [[1280]] – [[papež Nikolaj III.]] (* [[1225]]) * [[1285]] – [[Filip Benizi]], redovnik, ustanovitelj reda [[serviti|servitov]] (* [[1233]]) * [[1304]] – [[Ivan II. Holandski|Ivan II.]], grof Holandije, Zeelandije, Hainauta (* [[1247]]) * [[1338]] – [[Vilijem II. Atenski|Vilijem II.]], atenski vojvoda (* [[1312]]) * [[1350]] – [[Filip VI. Francoski|Filip VI.]], francoski kralj (* [[1293]]) * [[1358]] – [[Izabela Francoska (1295-1358)|Izabela Francoska]], angleška kraljica, regentinja, vojskovodja (* [[1295]]) * [[1584]] – [[Jan Kochanowski]], poljski humanist, pesnik (* [[1530]]) * [[1599]] – [[Luca Marenzio]], italijanski skladatelj (* [[1553]]) * [[1806]] – [[Jean-Honoré Fragonard]], francoski slikar (* [[1732]]) * [[1828]] – [[Franz Joseph Gall]], nemški anatom, fiziolog (* [[1758]]) * [[1890]] – [[Vasile Alecsandri]], romunski pesnik, dramatik (* [[1821]]) * [[1891]] – [[Jan Nepomuk Neruda]], češki pisatelj, pesnik (* [[1834]]) * [[1920]] – [[Anders Zorn]], švedski slikar, jedkar (* [[1860]]) * [[1942]] – [[Mihail Mihajlovič Fokin]], ruski baletnik, koreograf (* [[1880]]) * [[1967]] – [[Gregory Goodwin Pincus]], ameriški endokrinolog (* [[1903]]) * [[1976]] – ** [[Fran Roš]], slovenski pisatelj (* [[1898]]) ** [[Juscelino Kubitschek de Oliveira]], brazilski predsednik (* [[1902]]) * [[1978]] – [[Jomo Kenyatta]], kenijski državnik (* [[1892]]) * [[1990]] – [[Boris Ščerbina]], sovjetski politik (* [[1919]]) * [[2021]] – [[Janez Hvale]], slovenski glasbenik, skladatelj in besedilopisec (* [[1951]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|822]] [[Kategorija:Avgust|122]] eq59hhi89ywa5gqvfsnqehi76srmrlv 0 3514 6741174 6714450 2026-08-23T09:46:33Z ~2026-44996-51 264415 6741174 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Idrija}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Idrija |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2 |image1 = Idrija-view-2025-Luka-Peternel.jpg |image2 = Gewerkenegg-Castle-Idrija-5-2021-Luka-Peternel.jpg |image3 = Izliv Nikove 3.jpg |image4 = Town Park Idrija (2732821062).jpg |image5 = Antonijev rov.jpg }} |regija=Goriška regija |pokrajina=Primorska |obcina=Idrija |omemba= |povrsina=14,55 |nadmorska=334,5 |prebivalstvo=5701 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |postna=5280 |posta=Idrija |najdisi=Idrija | spletna stran = https://www.idrija.si }} '''Idrija''' ({{IPA-sl|ˈiːdɾija|pron|Sl-Idrija.ogg}}, v starejših virih ''Zgornja Idrija'';<ref name="Leksikon">{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko|date=1906|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|pages=124–125}}</ref> {{lang-de|(Ober)idria}},<ref name="Leksikon" /><ref>{{navedi knjigo|title=Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Bischoflack und Oberidria|date=1880|publisher=Militärgeographisches Institut|location=Vienna|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-AGRFQPUB|access-date=January 7, 2019|format=Map}}</ref> {{jezik-it|Idria}}) je [[mesto]] z okoli 6000 prebivalci (5.829 leta 2023; 5.700 2026) v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], je upravno središče in sedež [[občina Idrija|istoimenske občine]], krajevne skupnosti ter [[Župnija Idrija|župnije]]. Leži v severozahodnem delu Slovenije, na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Mestni predeli so: Lejnštat, Prejnuta, Žabja vas, Riže, Grapa, Pront, Kalvin, Zaspana grapa, Zavila, Podgora, Na Luži, Brusovše, Zagoda, Podroteja, Gasa, Alija in Na Zemlji. 4 km nižje ob toku [[Idrijca|Idrijce]] leži [[Spodnja Idrija]], ki je samostojno naselje, drugo največje v občini Idrija. Okolica Idrije je bila zaradi razgibanega površja, slabih naravnih možnosti in odročne lege zelo redko poseljena pokrajina. Za širšo okolico Idrije se časa naseljevanja ne more natančno datirati, je pa vendarle jasno, da se je močnejše priseljevanje na to območje začelo šele z odkritjem živega srebra v idrijski kotlini. Konec [[15. stoletje|15. stoletja]], vsaj tako pravi legenda, je škafar na območju današnje Idrije odkril živo srebro. To pa je imelo velik gospodarski, razvojni in poselitveni pomen. [[Rudnik Idrija|Rudnik]] v Idriji se je hitro širil in pridobival na pomenu, hkrati z njim je rasla tudi Idrija. Ob izrazito moškem delu v rudniku so ženske doma razvijale svoje ročne spretnosti in kulinariko. Danes so poleg rudnika svetovno znane tudi [[Idrijska čipka|idrijske čipke]] in [[idrijski žlikrofi]], ki so tudi evropsko zaščiteni. [[Geopark Idrija]], ki zaradi izjemne naravne dediščine sodi med najzanimivejše parke v Evropi, obsega celotno območje občine Idrija. Idrija se ponaša z nazivoma Alpsko mesto leta 2011 in Evropska destinacija odličnosti za leto 2011 (EDEN). Poznana je po drugem največjem [[Rudnik živega srebra Idrija|rudniku živega srebra]] na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]]. Bogata dediščina obeh rudnikov je od 30. junija 2012 umeščena na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCOV seznam svetovne dediščine]]. == Zgodovina == [[Slika:Mineraly.sk - ortut.jpg|sličica|Živosrebrna ruda]] Po legendi je leta 1490 škafar, izdelovalec lesenih posod, v potoku na območju sedanje Idrije odkril svetlikajočo se snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da je [[živo srebro]]. Na tem mestu so rudarji v spomin na odkritje že leta 1500 postavili kapelico (in kasneje cerkev Svete Trojice). Kmalu so se začeli priseljevati rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel, ki so iskali rudo. Večjega odkritja ni bilo do 22. junija 1508, ko so rudarji odkrili veliko živosrebno žilo. Zaradi pomembnosti odkritja se na ta dan praznuje praznik Občine Idrija, [[sveti Ahac|sv. Ahac]], ki goduje na ta dan, pa je postal zavetnik idrijskih rudarjev. Med letoma 1522–1533 je bil zgrajen [[Grad Gewerkenegg]], ki je služil kot rudniški [[grad]] za domovanje uprave in skladiščenje živega srebra. Rudnik živega srebra se je celotno 16. stoletje postopoma razvijal, vendar zaradi sporov med družbami privatnih podjetnikov ni prišlo do večjega razvoja in vlaganj. Leta 1575 je idrijski rudnik prišel neposredno pod upravo [[Habsburžani|habsburškega dvora]], kar je privedlo do razširitve in modernizacije samega podjetja. V 17. stoletju je Idrija prerasla v trg, a je večji vzpon doživela v 18. stoletju. Rudnik se je širil in posodabljal, letno so pridobili med 600 in 700 ton živega srebra, zaposloval pa je 1350 delavcev. Z denarjem od idrijskega rudnika se je pokrilo 5 % proračunskih izdatkov avstrijskega cesarstva. Trg je dobil mestne pravice in se do konca stoletja razvil v drugo največje mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]], takoj za [[Ljubljana|Ljubljano]]. Idrija je pričela dobivati bolj urbano podobo, v tem času je bilo zgrajeno novo žitno skladišče (''Magacin'') ter [[Gledališče, Idrija|gledališče]], organizirane so bile tako strokovne kot ljudske šole ter nujno potrebna zdravstvena služba. Na robu mesta na vrhu hriba je locirana [[Psihiatrična bolnišnica Idrija]], ki pokriva tudi celotno Primorsko. Ob koncu 18. stoletja je v Idriji živelo okoli 3600 ljudi. V 19. stoletju in vse do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil rudnik med najuspešnejšimi državnimi podjetji. V času 1. svetovne vojne ter med italijansko okupacijo (1918–1943) je rudnik začel stagnirati, ekonomsko slabše je bilo še med nemško okupacijo (1943–1945). Po vojni so v rudniku stekla obnovitvena dela, v 50. letih je bila izvedena še zadnja modernizacija obratov in naprav. V 60. letih se je začelo zadnje zlato obdobje rudnika, ko so bili tako poslovni kot proizvodni rezultati na zavidljivi ravni. Cene živega srebra na [[Newyorška borza|newyorški borzi]] so bile visoke, leta 1965 je celo padel rekord. Sredi sedemdesetih let se je na živosrebrovem trgu pojavila kriza. Živo srebro, ki se je uporabljalo pri amalgamiranju, v medicini, vojni industriji, elektroindustriji in industriji [[jod|joda]], [[klor|klora]] in barv, so počasi začeli nadomeščati z okolju in človeku bolj prijaznimi materiali. Ko je rudnik leta 1977 začasno ustavil proizvodnjo, je bil to velik šok tako za ljudi, ki so z rudnikom živeli ter v njem delali, kot tudi za samo [[Občina Idrija|Občino Idrija]]. Ker se cene živega srebra niso dvignile, so leta 1988 stekla vsa dela, ki so bila potrebna za stalno zaprtje rudnika. V Idriji se je v skoraj 500 letih delovanja rudnika izkopalo preko 700 kilometrov rovov. Tu so pridobili 13 % dotedanje svetovne proizvodnje živega srebra oziroma 107.000 ton živega srebra. Idrija je tako drugi največji rudnik živega srebra na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]], kjer so pridobili 45 % svetovne proizvodnje živega srebra. == Geografija == === Lega === Idrija leži v [[Kotlina|kotlini]] v osrčju [[Idrijsko hribovje|Idrijskega hribovja]]. Skozi mesto teče reka [[Idrijca]], ki izvira na bližnji [[Vojskarska planota|Vojskarski planoti]]. Ob tektonski prelomnici se stikata predalpski in kraški svet, na območju pa se je kot posledica pestre geološke aktivnosti razvilo idrijsko rudišče. V okolici mesta je veliko lesnih in vodnih virov, kar je igralo pomembno vlogo pri delovanju rudnika. Po mestu se imenuje geološki prelom dinarskih smeri, [[Idrijski prelom]], ki je med drugim ustvaril cinobaritno rudišče. === Rudišče === Idrijsko rudišče se razteza pod površjem Idrije v smeri SZ-JV. V dolžino meri 1500 m, v širino pa od 300 do 600 m. Uvršča se med [[monomineralno rudišče|monomineralna rudišča]], kar pomeni, da čistost živega srebra dosega 99,9 %. Rudišče je nastalo pred 230 milijoni let, njegova posebnost pa je [[samorodno živo srebro]], ki se najpogosteje nahaja v obliki kapljic v plasteh [[skrilavec|skrilavca]]. == Znamenitosti == *[[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]] (narečno ''Šelštev'') je najstarejši del idrijskega rudnika živega srebra in eden najstarejših še ohranjenih vhodov v rudnik na svetu. *[[Grad Gewerkenegg]] je bil v 16. stoletju zgrajen za potrebe rudniške uprave in skladiščenja živega srebra, danes pa v njem domuje muzej, ki je bil leta 1997 razglašen za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine. *Nekdanja ljudska šola je bila po izgradnji 1876 ena največjih šolskih stavb na Slovenskem. V njej danes deluje tudi Čipkarska šola s stalno razstavo o idrijski čipki. *Prva slovenska realka, danes [[Gimnazija Jurija Vege]], ustanovljena leta 1901, je bila prva srednja šola s [[slovenski jezik|slovenskim]] učnim jezikom na [[Slovenija|slovenskih]] tleh. *[[Idrijska kamšt]] (1790) je največje leseno pogonsko vodno kolo v Evropi. Poganjalo je črpalko, ki je črpala vodo iz rudnika. *[[Rudarska hiša, Idrija|Idrijska rudarska hiša]] iz druge polovice 18. stoletja predstavlja značilno bivanjsko okolje nekdanjih rudarskih družin. [[Slika:Idrija-foto jani peternelj (20).jpg|sličica|Idrijska rudarska hiša]] *Vstopna stavba jaška Frančiške, sedaj tehniški oddelek [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], v katerem so razstavljeni rudniški stroji in naprave iz konca 19. *Magazin, zgrajen leta 1769, je bil rudniško skladišče, kjer so hranili žito in ga delili rudarjem. Danes v njem deluje [[Mestna knjižnica in čitalnica Idrija]]. *[[Gledališče, Idrija|Gledališka stavba]], postavljena hkrati z žitnim skladiščem, je znana kot prva namensko zgrajena gledališka stavba na Slovenskem, danes preurejena v kino dvorano. *Mestna hiša iz leta 1898, reprezentativna secesijska upravna palača – rotovž, je danes sedež [[Občina Idrija|občinske uprave]]. Ob 500-letnici rudnika in mesta so domači umetniki z [[Grafit (umetnost)|grafit]]i okrasili njeno preddverje in sejno dvorano. *[[Cerkev sv. Trojice, Idrija|Cerkev sv. Trojice]], najstarejša idrijska cerkev iz leta 1500, zgrajena na mestu, kjer naj bi škafar leta 1490 odkril živo srebro. *[[Idrijski Feldbahn]], [[ozkotirna železnica]], zgrajena med 1. svetovno vojno. == Kultura == Rudnik je Idriji omogočil tudi razvoj izobraževalnih in kulturnih ustanov, ki so Idrijčanom zagotovile znanje in omiko. Rudarstvo pa je v mesto pripeljalo tudi čipko, ki so jo razvijale idrijske klekljarice s svojim občutkom za estetiko in dodaten zaslužek. Začetki šolstva v Idriji so povezani s [[protestantizem|protestanti]], ki so proti koncu 16. stoletja v Idriji ustanovili prvo šolo. V Idriji so korenine slovenskega strokovnega šolstva: rudnik je namreč leta 1728 ustanovil tehniško in zemljemersko šolo. Leta 1901 pa je bila v Idriji ustanovljena prva [[realka]] s poukom v slovenskem jeziku, danes [[Gimnazija Jurija Vege]]. V Idriji je ohranjena najstarejša [[Gledališče, Idrija|gledališka stavba]] na Slovenskem, ki so jo zgradili okrog leta 1770. [[Slika:Idrija-godba.jpg|sličica|Godbeno društvo rudarjev Idrija]] Od leta 1953 v Idriji deluje [[Mestni muzej Idrija]], ki ima sedež na [[Grad Gewerkenegg|idrijskem gradu]]. V muzeju je predstavljena 500-letna zgodovina meste Idrije in rudnika živega srebra, večji poudarek pa je namenjen [[Idrijska čipka|idrijski čipki]] in 20. stoletju. Obenem si je možno ogledati jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji, [[Idrijska kamšt|kamšt]] in [[Rudarska hiša, Idrija|rudarsko hišo]]. V 90. letih je bil urejen muzej na prostem rudniški muzej [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], ki omogoča turistični ogled nekdanjega rudnika. Vojni muzej Idrija predstavlja vojaško zgodovino od leta 1900 do leta 1991. Zajeta so obdobja prve in [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne za Slovenijo]]. Predstavljeni so originalni eksponati: oprema vojakov, uniforme, orožje, kape, čelade, odlikovanja. V Idriji so tri galerije, v katerih se postavlja različne začasne razstave, in sicer: [[Galerija Nikolaja Pirnata]] na [[Grad Gewerkenegg]], Galerija [[Sv. Barbara|sv. Barbare]] v kripti cerkve sv. Barbare ter [[Galerija pri Črnem orlu]] na Mestnem trgu. Idrija se ponaša z eno najstarejših godb na pihala v Sloveniji - Godbenim društvom rudarjev Idrija. Najstarejša, doslej znana omemba godbe v Idriji je iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki omenja nastop godbe-muzikantov 15. septembra 1686. Pokojni profesor in muzejski delavec [[Janko Trošt]] je prišel celo do letnice 1665. [[Slika:Idrijska cipka.jpg|sličica|levo|idrijska čipka]] === Idrijska čipka === {{glavni|Idrijska čipka}} [[Idrijska čipka]] je pomemben del slovenske kulturne dediščine, ki se je skozi čas ohranjala in razvijala. Je spomenik iznajdljivosti, inovativnosti, vztrajnosti, natančnosti in potrpežljivosti. Lastnosti, ki so bile in so še skupne avtorjem vzorcev za klekljanje, klekljaricam, ponudnikom in uporabnikom čipk. Idrijčani veščino klekljanja idrijske čipke, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranjajo živo in prisotno tudi z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim [[Festival idrijske čipke|Festivalom idrijske čipke]]. Na državnem tekmovanju v klekljanju za priznanje [[Ivanka Ferjančič|Ivanke Ferjančič]] se pomerijo v klekljanju tako otroci kot tudi odrasli. === Večji kulturni dogodki === '''Festival idrijske čipke''' je mednarodna etnološka, gospodarska, kulturna, izobraževalna in zabavna prireditev v Idriji, kot uvod v poletne dni. Mesto v tem času obiščejo vsi, ki jih idrijska čipka vedno znova navdušuje. Festivalski dogodki se odvijajo na različnih lokacijah v Idriji. '''Tango festival''' je sedaj že tradicionalen festival, ki ga v mesecu juliju organizira DGLG (Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe). Festival običajno gosti različne glasbene izvajalce, še nepriznane, tiste, ki si glasbeno pot šele utirajo, pa tudi tiste, ki so znani po Sloveniji in svetu. === Kulinarika === [[Slika:Zlikrofi with gulasch.jpg|sličica|levo|Idrijski žlikrofi]] Idrija z okolico ponuja značilne jedi, sladice in pijače. [[Idrijski žlikrofi]], pripravljeni iz testa in polnjeni s krompirjevim nadevom, so s svojo značilno obliko zaščitena praznična jed idrijskih gospodinj, pogosto na jedilniku državniških protokolarnih dogodkov. Največkrat so postreženi z bakalco - jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave. Druge značilne idrijske jedi so [[zeljševka]], [[ocvirkovca]], [[smukavc]] in [[štruklji]]. Ob vsaki hiši v mestu je nekoč rasel pelinov grm. Rudarji so pelin kuhali in »pelinovko« mešali s špiritom v geruš, pelinovo grenčico. == Gospodarstvo == Še pred [[2. svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Idrija izrazito rudarsko mesto. Rudnik je bilo najpomembnejše podjetje v dolini in vse druge dejavnosti so bolj ali manj služile rudniku ter rudarskim družinam. Ženske se načeloma niso zaposlovale, skrbele so za dom in družino ter klekljale in na ta način prispevale v družinsko blagajno. Ker Idrija leži sredi gozdov in ker je bila skrb za gozdove vedno pomembna tudi za rudnik, je v mestu uspešno delovalo državno gozdarsko podjetje. Drugih proizvodnih obratov v Idriji in okolici ni bilo. Prva leta po drugi svetovni vojni so bila namenjena obnovi. Po dokončani obnovi pa se je v Idriji, sicer dokaj pozno, pa vendar, le začela industrializacija. V 50. letih se je obrtno podjetje Mizarnica preoblikovalo v lesno industrijsko podjetje. Nastalo je nekaj novih gospodarskih organizacij, kot so npr. Simplex (kasnejši IMP), konfekcijski obrat podjetja Labod, Tovarna učil itd. Leta 1963 je bilo v Idriji ustanovljeno podjetje [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]]. Ko je leta 1977 Rudnik živega srebra Idrija prenehal z delom, je bilo v Idriji že kar nekaj obratov, ki so bili dovolj razviti, da so lahko sprejeli odvečno delovno silo, ki se je nenadoma pojavila na idrijskem trgu dela. Danes med največja podjetja v idrijski občini spadata [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]] in [[Hidria]]. Zaradi močne industrije se lahko občina Idrija pohvali z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji, leta 2010 je bilo med aktivnimi prebivalci občine 5,7 % registriranih brezposelnih oseb. == Turizem == Leta 1953 je bil ustanovljen [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], ki je dobil v upravljanje grad Gewerkenegg. O možnostih turističnega razvoja se je resneje začelo razmišljati po zaprtju rudnika leta 1987. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] je bilo leta 2012 v občini Idrija 11.859 prenočitev. Glavna upravnika objektov sta [[Mestni muzej Idrija]] in občina. === UNESCO === {{glavni|Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija}} Odbor za svetovno dediščino je 30. junija 2012 na zasedanju v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]] vpisal na [[Unescova svetovna dediščina|Seznam svetovne dediščine]] nominacijo [[Slovenija|Slovenije]] in [[Španija|Španije]] »[[Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija]]«. Gre za tehniško dediščino, povezano z rudišči v dveh rudarskih mestih Almadén (Španija) in Idrija (Slovenija), kjer sta bila do nedavnega aktivna največja rudnika živega srebra. V teh dveh rudnikih pridobljeno živo srebro se je v [[Južna Amerika|južnoameriških]] rudnikih [[srebro|srebra]] in [[zlato|zlata]] v procesu amalgamacije uporabljalo za pridobivanje teh žlahtnih kovin, ki so se kot bogastvo vračale v Evropo in omogočale razvoj gospodarstva, znanosti, umetnosti. Na Seznam vpisana dediščina v Idriji zajema dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu te besede: rudišče, rove, jaške, industrijske stavbe, profano in sakralno arhitekturo. Tako na področju Idrije vključuje [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], [[Grad Gewerkenegg]], jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, [[Idrijska kamšt|kamšt]], topilnico, [[Klavže (pregrada)|klavže]], rudniško žitno skladišče in [[Gledališče, Idrija|rudniško gledališče]], [[Rudarska hiša, Idrija|idrijsko rudarsko hišo]], staro mestno jedro …<ref name="unesco">{{navedi splet |url=http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |title=Idrija skupaj z Almadenom na seznamu UNESCO |accessdate=27. avgust 2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304222325/http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |url-status=dead }}</ref> === Geopark Idrija === Leta 2008 se je na pobudo Rudnika živega srebra Idrija in Občine Idrija začel oblikovati [[Geopark Idrija]], ki je bil ustanovljen leta 2010. [[Geopark]], ki zajema območje skoraj celotne občine Idrija, je bil septembra 2013 uvrščen v evropsko in svetovno mrežo geoparkov kot 55. član.<ref name="Geopark>{{navedi splet |url= http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |title= GEOPARK IDRIJA, NOVA ZVEZDA NA ZEMLJEVIDU EVROPSKE MREŽE GEOPARKOV |accessdate= 11. september 2013 |archive-date= 2013-09-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130927220803/http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |url-status= dead }}</ref> Tako je bil priznan mednarodni pomen idrijske geološke dediščine. Geopark želi promovirati geološko dediščino skozi razne projekte, delavnice za otroke, s čimer želi približati okolje prebivalcev in drugim obiskovalcem. == Šport in rekreacija == [[Slika:Koča na Hleviški planini 2565.JPG|sličica|Koča na Hleviški planini (818 m)]] [[Slika:Kopališče Na Lajštu 2601.JPG|sličica|Kopališče Na Lajštu]] Idrija z okolico nudi številne možnosti za oddih in sprostitev, tako za športne kot tudi za rekreativne dejavnosti. V poletnih mesecih je predvsem priljubljena zgornja dolina reke [[Idrijca|Idrijce]], ki ponuja kopanje in ohladitev. Pri naselju [[Idrijska Bela]] je urejeno tudi letno kopališče Na Lajštu. Idrijsko je primerna za vse ljubitelje lova in ribolova ter gobarje in zeliščarje. drijsko ozemlje prečkajo [[Slovenska planinska transverzala]], [[Slovenska geološka pot]] ter mednarodna [[Via Alpina]]. Skozi Idrijo poteka kolesarska dirka [[Kolesarski maraton Franja|Maraton Franja]]. Že nekaj let je v Idriji organizirana trasa dirke v rallyju, ki poteka po ulicah mesta in tehnično zahtevnih hitrostnih preizkušnjah v njeni okolici. 22. junija 2021 je bila znotraj občine ustanovljena tudi Športna zveza Idrija, ki povezuje športna društva, pomaga pri pridobivanju sredstev za obnovo športne infrastrukture ter organizira športne dogodke.<ref>{{Navedi splet|title=David Velikanje vodi Športno zvezo Idrij|url=https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|website=idrija.com|accessdate=2021-07-05|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710001337/https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|url-status=dead}}</ref> == Prometne povezave == Skozi mesto poteka [[glavna cesta]] št. 102, ki povezuje [[Logatec]] (in preostalo osrednjo [[Slovenija|Slovenijo]] s [[Posočje]]m. Idrija je od prestolnice, [[Ljubljana|Ljubljane]], oddaljena 59 km. Povezave z ostalimi večji kraji: [[Škofja Loka]] je od Idrije oddaljena 41 km, [[Tolmin]] 45 km in [[Nova Gorica]] 63 km. Najboljše avtobusne povezave so z [[Ljubljana|Ljubljano]], od tam v Idrijo med tednom pripelje devet avtobusov dnevno, ob vikendih in praznikih pa sedem. == Osebnosti iz občine Idrija == [[Slika:Idrija-festival_idrijske_čipke.jpg|sličica|Festival idrijske čipke]] {{glavni|Seznam osebnosti iz občine Idrija}} V Idriji se je rodilo ali delovalo mnogo znanih osebnosti, med njimi tudi: * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, graditelj Planice in prvega slovenskega osebnega avtomobila * [[Giovanni Antonio Scopoli]], italijanski biolog in zdravnik * [[Pavla Jerina Lah]], slovenska zdravnica, vodja [[Partizanska bolnica Pavla|Partizanske bolnice Pavla]] * [[Jože Felc]], psihiater in slovenski pisatelj * [[Alfred Bogomir Kobal]], rudniški zdravnik, častni občan * [[Damjan Meško, kirurg]], zdravnik slovenskih himalajskih odprav, častni občan * [[Anton Alojzij Wolf]], ljubljanski rimokatoliški knezoškof, mecen velikega slovensko-nemško-slovenskega slovarja * [[Franc Kavčič]], ljubljanski škof * [[Balthasar Hacquet]], francoski naravoslovec * [[Luka Rupnik]], slovenski košarkar * [[Fran Milčinski]], idrijski sodnik in pisatelj (roman Muhoborci, predhodnik Butalcev, ima Idrijo za vzor) * [[Aleš Čar]], slovenski pisatelj * [[Ivanka Ferjančič]], slovenska učiteljica čipkarstva * [[Pier Paolo Pasolini]], italijanski pisatelj * [[Vladimír Karfík]], češki arhitekt * [[Zorko Prelovec]], slovenski skladatelj * [[Jožef Mrak]], slovenski [[Jamarstvo|jamomerec]], geodet, kartograf * [[Henrik Freyer]], slovenski botanik, farmacevt, kartograf in naravoslovec * [[Eva Lucija Cecilija Viktorija Emilija Kraus]], ljubimka [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]] * [[Nikolaj Pirnat]], slovenski kipar, slikar, ilustrator, književnik * [[Ivan Vavpotič]], profesor risanja na realki, Pirnatov učitelj * [[Ludvik Grilc|Lud(o)vik Grilc]], slikar * [[Matevž Trpin]], slikar * [[Rudolf Skočir]], akademski slikar in ilustrator, častni občan * [[Mihael Arko]], slovenski duhovnik, publicist in organizator * [[Franc Saleški Finžgar]], kaplan v Idriji, pisatelj * [[Janez Frančišek Gnidovec]], kaplan v Idriji, RK škof v Prizrenu in Skopju, blagoslovil sv. mater Terezijo ob odhodu v Indijo * [[Janez Filipič]], duhovnik v Idriji, graditelj župnijske cerkve * [[Darko Peljhan]], slovenski voznik rallyja * [[Aleks Humar]], slovenski voznik rallyja * [[Rok Turk]], slovenski voznik rallyja *[[Jan Tratnik]], slovenski kolesar * [[Žiga Frelih]], nogometni vratar * [[Boštjan Frelih]], nogometaš * [[Boris Frelih]], nogometni trener * [[Adam Gnezda Čerin]], nogometaš * [[Jože Čar]], geolog == Mednarodno sodelovanje == Idrija je pobratena ali sodeluje z več mesti. {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Francija}} [[Aumetz]], Francija * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lepoglava]], Hrvaška * {{ikonazastave|Španija}} [[Almaden]], Španija * {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Mojkovac]], Črna gora * {{ikonazastave|Mehika}} [[San Louis Potosi]], Mehika * {{ikonazastave|Japonska}} [[Minamata]], Japonska {{col-3}} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Ivana Leskovec, Martina Peljhan |title=Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu |publisher=Občina Idrija in Rudnik živega srebra Idrija |year=2009 |isbn=978-961-90052-8-6 }} * {{navedi knjigo |last=Kavčič| first=Janez |editor-first=Samo| editor-last=Bevk |title=Idrijska obzorja |publisher=Mestni muzej Idrija |year=1993 |pages=15–25 |chapter=Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije |cobiss=53479168}} * {{navedi knjigo |title=Turistična karta Idrijsko in Cerkljansko |publisher=Občina Idrija – ICRA d.o.o. Idrija in Občina Cerkno – LTO Laufar Cerkno |year=2009}} * {{navedi knjigo |last=Gabrovec| first=M.|editor-first=M.| editor-last=Orožen-Adamič |title=Slovenija: pokrajine in ljudje. |publisher=Mladinska knjiga |year=1999| location=Ljubljana |pages=342-353 |chapter=Idrijsko hribovje|cobiss=115293440}} * {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Problem staranja prebivalstva na primeru Občine Idrija, diplomsko delo | year=2009 | location=Koper | cobiss=512500864}} * {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Zaprtje rudnika živega srebra v Idriji in njegove socialno - ekonomske posledice | year=2011| location=Koper | cobiss=512767872}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam mest v Sloveniji]] * [[New Idria]] - nekdanje rudarsko mesto v [[Kalifornija|Kaliforniji]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki je ime dobilo po Idriji *[[Idrijski prelom]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Idrija}} * [http://www.idrija.si/ Idrija], uradna stran občine * [http://www.idrija-turizem.si/ Turistični portal mesta Idrija] * [http://www.geopark-idrija.si/ Geopark Idrija] * [http://www.festivalidrijskecipke.si Festival idrijske čipke] * [http://www.rzs-idrija.si/ Rudnik živega srebra Idrija] * [http://www.muzej-idrija-cerkno.si/ Mestni muzej za Idrijsko in Cerkljansko] * [http://www.cipkarskasola.si/si/ Čipkarska šola Idrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828164508/http://cipkarskasola.si/si/ |date=2013-08-28 }} * [http://www.idrija.ws Spletni portal mesta Idrija] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174932245 Idrijski meščani]«. ''Sledi časa'' (29. januar 2023). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174309508 Idrija - prvo moderno slovensko mesto]«. ''Sledi časa'' (14. december 2014). RTV Slovenija. {{Mesta-Slovenija}} {{Idrija}} [[Kategorija:Idrija]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Idrija|*]] {{normativna kontrola}} hhnun3f7i2ak8enot2v5ycleipcirjp 6741192 6741174 2026-08-23T10:50:33Z Upwinxp 126544 −pretirani podatki za uvod 6741192 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Idrija}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Idrija |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2 |image1 = Idrija-view-2025-Luka-Peternel.jpg |image2 = Gewerkenegg-Castle-Idrija-5-2021-Luka-Peternel.jpg |image3 = Izliv Nikove 3.jpg |image4 = Town Park Idrija (2732821062).jpg |image5 = Antonijev rov.jpg }} |regija=Goriška regija |pokrajina=Primorska |obcina=Idrija |omemba= |povrsina=14,55 |nadmorska=334,5 |prebivalstvo=5701 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |postna=5280 |posta=Idrija |najdisi=Idrija | spletna stran = https://www.idrija.si }} '''Idrija''' ({{IPA-sl|ˈiːdɾija|pron|Sl-Idrija.ogg}}, v starejših virih ''Zgornja Idrija'';<ref name="Leksikon">{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko|date=1906|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|pages=124–125}}</ref> {{lang-de|(Ober)idria}},<ref name="Leksikon" /><ref>{{navedi knjigo|title=Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Bischoflack und Oberidria|date=1880|publisher=Militärgeographisches Institut|location=Vienna|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-AGRFQPUB|access-date=January 7, 2019|format=Map}}</ref> {{jezik-it|Idria}}) je [[mesto]] s slabimi 6000 prebivalci v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], je upravno središče in sedež [[občina Idrija|istoimenske občine]], krajevne skupnosti ter [[Župnija Idrija|župnije]]. Leži v severozahodnem delu Slovenije, na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Mestni predeli so: Lejnštat, Prejnuta, Žabja vas, Riže, Grapa, Pront, Kalvin, Zaspana grapa, Zavila, Podgora, Na Luži, Brusovše, Zagoda, Podroteja, Gasa, Alija in Na Zemlji. 4 km nižje ob toku [[Idrijca|Idrijce]] leži [[Spodnja Idrija]], ki je samostojno naselje, drugo največje v občini Idrija. Okolica Idrije je bila zaradi razgibanega površja, slabih naravnih možnosti in odročne lege zelo redko poseljena pokrajina. Za širšo okolico Idrije se časa naseljevanja ne more natančno datirati, je pa vendarle jasno, da se je močnejše priseljevanje na to območje začelo šele z odkritjem živega srebra v idrijski kotlini. Konec [[15. stoletje|15. stoletja]], vsaj tako pravi legenda, je škafar na območju današnje Idrije odkril živo srebro. To pa je imelo velik gospodarski, razvojni in poselitveni pomen. [[Rudnik Idrija|Rudnik]] v Idriji se je hitro širil in pridobival na pomenu, hkrati z njim je rasla tudi Idrija. Ob izrazito moškem delu v rudniku so ženske doma razvijale svoje ročne spretnosti in kulinariko. Danes so poleg rudnika svetovno znane tudi [[Idrijska čipka|idrijske čipke]] in [[idrijski žlikrofi]], ki so tudi evropsko zaščiteni. [[Geopark Idrija]], ki zaradi izjemne naravne dediščine sodi med najzanimivejše parke v Evropi, obsega celotno območje občine Idrija. Idrija se ponaša z nazivoma Alpsko mesto leta 2011 in Evropska destinacija odličnosti za leto 2011 (EDEN). Poznana je po drugem največjem [[Rudnik živega srebra Idrija|rudniku živega srebra]] na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]]. Bogata dediščina obeh rudnikov je od 30. junija 2012 umeščena na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCOV seznam svetovne dediščine]]. == Zgodovina == [[Slika:Mineraly.sk - ortut.jpg|sličica|Živosrebrna ruda]] Po legendi je leta 1490 škafar, izdelovalec lesenih posod, v potoku na območju sedanje Idrije odkril svetlikajočo se snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da je [[živo srebro]]. Na tem mestu so rudarji v spomin na odkritje že leta 1500 postavili kapelico (in kasneje cerkev Svete Trojice). Kmalu so se začeli priseljevati rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel, ki so iskali rudo. Večjega odkritja ni bilo do 22. junija 1508, ko so rudarji odkrili veliko živosrebno žilo. Zaradi pomembnosti odkritja se na ta dan praznuje praznik Občine Idrija, [[sveti Ahac|sv. Ahac]], ki goduje na ta dan, pa je postal zavetnik idrijskih rudarjev. Med letoma 1522–1533 je bil zgrajen [[Grad Gewerkenegg]], ki je služil kot rudniški [[grad]] za domovanje uprave in skladiščenje živega srebra. Rudnik živega srebra se je celotno 16. stoletje postopoma razvijal, vendar zaradi sporov med družbami privatnih podjetnikov ni prišlo do večjega razvoja in vlaganj. Leta 1575 je idrijski rudnik prišel neposredno pod upravo [[Habsburžani|habsburškega dvora]], kar je privedlo do razširitve in modernizacije samega podjetja. V 17. stoletju je Idrija prerasla v trg, a je večji vzpon doživela v 18. stoletju. Rudnik se je širil in posodabljal, letno so pridobili med 600 in 700 ton živega srebra, zaposloval pa je 1350 delavcev. Z denarjem od idrijskega rudnika se je pokrilo 5 % proračunskih izdatkov avstrijskega cesarstva. Trg je dobil mestne pravice in se do konca stoletja razvil v drugo največje mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]], takoj za [[Ljubljana|Ljubljano]]. Idrija je pričela dobivati bolj urbano podobo, v tem času je bilo zgrajeno novo žitno skladišče (''Magacin'') ter [[Gledališče, Idrija|gledališče]], organizirane so bile tako strokovne kot ljudske šole ter nujno potrebna zdravstvena služba. Na robu mesta na vrhu hriba je locirana [[Psihiatrična bolnišnica Idrija]], ki pokriva tudi celotno Primorsko. Ob koncu 18. stoletja je v Idriji živelo okoli 3600 ljudi. V 19. stoletju in vse do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil rudnik med najuspešnejšimi državnimi podjetji. V času 1. svetovne vojne ter med italijansko okupacijo (1918–1943) je rudnik začel stagnirati, ekonomsko slabše je bilo še med nemško okupacijo (1943–1945). Po vojni so v rudniku stekla obnovitvena dela, v 50. letih je bila izvedena še zadnja modernizacija obratov in naprav. V 60. letih se je začelo zadnje zlato obdobje rudnika, ko so bili tako poslovni kot proizvodni rezultati na zavidljivi ravni. Cene živega srebra na [[Newyorška borza|newyorški borzi]] so bile visoke, leta 1965 je celo padel rekord. Sredi sedemdesetih let se je na živosrebrovem trgu pojavila kriza. Živo srebro, ki se je uporabljalo pri amalgamiranju, v medicini, vojni industriji, elektroindustriji in industriji [[jod|joda]], [[klor|klora]] in barv, so počasi začeli nadomeščati z okolju in človeku bolj prijaznimi materiali. Ko je rudnik leta 1977 začasno ustavil proizvodnjo, je bil to velik šok tako za ljudi, ki so z rudnikom živeli ter v njem delali, kot tudi za samo [[Občina Idrija|Občino Idrija]]. Ker se cene živega srebra niso dvignile, so leta 1988 stekla vsa dela, ki so bila potrebna za stalno zaprtje rudnika. V Idriji se je v skoraj 500 letih delovanja rudnika izkopalo preko 700 kilometrov rovov. Tu so pridobili 13 % dotedanje svetovne proizvodnje živega srebra oziroma 107.000 ton živega srebra. Idrija je tako drugi največji rudnik živega srebra na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]], kjer so pridobili 45 % svetovne proizvodnje živega srebra. == Geografija == === Lega === Idrija leži v [[Kotlina|kotlini]] v osrčju [[Idrijsko hribovje|Idrijskega hribovja]]. Skozi mesto teče reka [[Idrijca]], ki izvira na bližnji [[Vojskarska planota|Vojskarski planoti]]. Ob tektonski prelomnici se stikata predalpski in kraški svet, na območju pa se je kot posledica pestre geološke aktivnosti razvilo idrijsko rudišče. V okolici mesta je veliko lesnih in vodnih virov, kar je igralo pomembno vlogo pri delovanju rudnika. Po mestu se imenuje geološki prelom dinarskih smeri, [[Idrijski prelom]], ki je med drugim ustvaril cinobaritno rudišče. === Rudišče === Idrijsko rudišče se razteza pod površjem Idrije v smeri SZ-JV. V dolžino meri 1500 m, v širino pa od 300 do 600 m. Uvršča se med [[monomineralno rudišče|monomineralna rudišča]], kar pomeni, da čistost živega srebra dosega 99,9 %. Rudišče je nastalo pred 230 milijoni let, njegova posebnost pa je [[samorodno živo srebro]], ki se najpogosteje nahaja v obliki kapljic v plasteh [[skrilavec|skrilavca]]. == Znamenitosti == *[[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]] (narečno ''Šelštev'') je najstarejši del idrijskega rudnika živega srebra in eden najstarejših še ohranjenih vhodov v rudnik na svetu. *[[Grad Gewerkenegg]] je bil v 16. stoletju zgrajen za potrebe rudniške uprave in skladiščenja živega srebra, danes pa v njem domuje muzej, ki je bil leta 1997 razglašen za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine. *Nekdanja ljudska šola je bila po izgradnji 1876 ena največjih šolskih stavb na Slovenskem. V njej danes deluje tudi Čipkarska šola s stalno razstavo o idrijski čipki. *Prva slovenska realka, danes [[Gimnazija Jurija Vege]], ustanovljena leta 1901, je bila prva srednja šola s [[slovenski jezik|slovenskim]] učnim jezikom na [[Slovenija|slovenskih]] tleh. *[[Idrijska kamšt]] (1790) je največje leseno pogonsko vodno kolo v Evropi. Poganjalo je črpalko, ki je črpala vodo iz rudnika. *[[Rudarska hiša, Idrija|Idrijska rudarska hiša]] iz druge polovice 18. stoletja predstavlja značilno bivanjsko okolje nekdanjih rudarskih družin. [[Slika:Idrija-foto jani peternelj (20).jpg|sličica|Idrijska rudarska hiša]] *Vstopna stavba jaška Frančiške, sedaj tehniški oddelek [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], v katerem so razstavljeni rudniški stroji in naprave iz konca 19. *Magazin, zgrajen leta 1769, je bil rudniško skladišče, kjer so hranili žito in ga delili rudarjem. Danes v njem deluje [[Mestna knjižnica in čitalnica Idrija]]. *[[Gledališče, Idrija|Gledališka stavba]], postavljena hkrati z žitnim skladiščem, je znana kot prva namensko zgrajena gledališka stavba na Slovenskem, danes preurejena v kino dvorano. *Mestna hiša iz leta 1898, reprezentativna secesijska upravna palača – rotovž, je danes sedež [[Občina Idrija|občinske uprave]]. Ob 500-letnici rudnika in mesta so domači umetniki z [[Grafit (umetnost)|grafit]]i okrasili njeno preddverje in sejno dvorano. *[[Cerkev sv. Trojice, Idrija|Cerkev sv. Trojice]], najstarejša idrijska cerkev iz leta 1500, zgrajena na mestu, kjer naj bi škafar leta 1490 odkril živo srebro. *[[Idrijski Feldbahn]], [[ozkotirna železnica]], zgrajena med 1. svetovno vojno. == Kultura == Rudnik je Idriji omogočil tudi razvoj izobraževalnih in kulturnih ustanov, ki so Idrijčanom zagotovile znanje in omiko. Rudarstvo pa je v mesto pripeljalo tudi čipko, ki so jo razvijale idrijske klekljarice s svojim občutkom za estetiko in dodaten zaslužek. Začetki šolstva v Idriji so povezani s [[protestantizem|protestanti]], ki so proti koncu 16. stoletja v Idriji ustanovili prvo šolo. V Idriji so korenine slovenskega strokovnega šolstva: rudnik je namreč leta 1728 ustanovil tehniško in zemljemersko šolo. Leta 1901 pa je bila v Idriji ustanovljena prva [[realka]] s poukom v slovenskem jeziku, danes [[Gimnazija Jurija Vege]]. V Idriji je ohranjena najstarejša [[Gledališče, Idrija|gledališka stavba]] na Slovenskem, ki so jo zgradili okrog leta 1770. [[Slika:Idrija-godba.jpg|sličica|Godbeno društvo rudarjev Idrija]] Od leta 1953 v Idriji deluje [[Mestni muzej Idrija]], ki ima sedež na [[Grad Gewerkenegg|idrijskem gradu]]. V muzeju je predstavljena 500-letna zgodovina meste Idrije in rudnika živega srebra, večji poudarek pa je namenjen [[Idrijska čipka|idrijski čipki]] in 20. stoletju. Obenem si je možno ogledati jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji, [[Idrijska kamšt|kamšt]] in [[Rudarska hiša, Idrija|rudarsko hišo]]. V 90. letih je bil urejen muzej na prostem rudniški muzej [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], ki omogoča turistični ogled nekdanjega rudnika. Vojni muzej Idrija predstavlja vojaško zgodovino od leta 1900 do leta 1991. Zajeta so obdobja prve in [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne za Slovenijo]]. Predstavljeni so originalni eksponati: oprema vojakov, uniforme, orožje, kape, čelade, odlikovanja. V Idriji so tri galerije, v katerih se postavlja različne začasne razstave, in sicer: [[Galerija Nikolaja Pirnata]] na [[Grad Gewerkenegg]], Galerija [[Sv. Barbara|sv. Barbare]] v kripti cerkve sv. Barbare ter [[Galerija pri Črnem orlu]] na Mestnem trgu. Idrija se ponaša z eno najstarejših godb na pihala v Sloveniji - Godbenim društvom rudarjev Idrija. Najstarejša, doslej znana omemba godbe v Idriji je iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki omenja nastop godbe-muzikantov 15. septembra 1686. Pokojni profesor in muzejski delavec [[Janko Trošt]] je prišel celo do letnice 1665. [[Slika:Idrijska cipka.jpg|sličica|levo|idrijska čipka]] === Idrijska čipka === {{glavni|Idrijska čipka}} [[Idrijska čipka]] je pomemben del slovenske kulturne dediščine, ki se je skozi čas ohranjala in razvijala. Je spomenik iznajdljivosti, inovativnosti, vztrajnosti, natančnosti in potrpežljivosti. Lastnosti, ki so bile in so še skupne avtorjem vzorcev za klekljanje, klekljaricam, ponudnikom in uporabnikom čipk. Idrijčani veščino klekljanja idrijske čipke, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranjajo živo in prisotno tudi z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim [[Festival idrijske čipke|Festivalom idrijske čipke]]. Na državnem tekmovanju v klekljanju za priznanje [[Ivanka Ferjančič|Ivanke Ferjančič]] se pomerijo v klekljanju tako otroci kot tudi odrasli. === Večji kulturni dogodki === '''Festival idrijske čipke''' je mednarodna etnološka, gospodarska, kulturna, izobraževalna in zabavna prireditev v Idriji, kot uvod v poletne dni. Mesto v tem času obiščejo vsi, ki jih idrijska čipka vedno znova navdušuje. Festivalski dogodki se odvijajo na različnih lokacijah v Idriji. '''Tango festival''' je sedaj že tradicionalen festival, ki ga v mesecu juliju organizira DGLG (Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe). Festival običajno gosti različne glasbene izvajalce, še nepriznane, tiste, ki si glasbeno pot šele utirajo, pa tudi tiste, ki so znani po Sloveniji in svetu. === Kulinarika === [[Slika:Zlikrofi with gulasch.jpg|sličica|levo|Idrijski žlikrofi]] Idrija z okolico ponuja značilne jedi, sladice in pijače. [[Idrijski žlikrofi]], pripravljeni iz testa in polnjeni s krompirjevim nadevom, so s svojo značilno obliko zaščitena praznična jed idrijskih gospodinj, pogosto na jedilniku državniških protokolarnih dogodkov. Največkrat so postreženi z bakalco - jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave. Druge značilne idrijske jedi so [[zeljševka]], [[ocvirkovca]], [[smukavc]] in [[štruklji]]. Ob vsaki hiši v mestu je nekoč rasel pelinov grm. Rudarji so pelin kuhali in »pelinovko« mešali s špiritom v geruš, pelinovo grenčico. == Gospodarstvo == Še pred [[2. svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Idrija izrazito rudarsko mesto. Rudnik je bilo najpomembnejše podjetje v dolini in vse druge dejavnosti so bolj ali manj služile rudniku ter rudarskim družinam. Ženske se načeloma niso zaposlovale, skrbele so za dom in družino ter klekljale in na ta način prispevale v družinsko blagajno. Ker Idrija leži sredi gozdov in ker je bila skrb za gozdove vedno pomembna tudi za rudnik, je v mestu uspešno delovalo državno gozdarsko podjetje. Drugih proizvodnih obratov v Idriji in okolici ni bilo. Prva leta po drugi svetovni vojni so bila namenjena obnovi. Po dokončani obnovi pa se je v Idriji, sicer dokaj pozno, pa vendar, le začela industrializacija. V 50. letih se je obrtno podjetje Mizarnica preoblikovalo v lesno industrijsko podjetje. Nastalo je nekaj novih gospodarskih organizacij, kot so npr. Simplex (kasnejši IMP), konfekcijski obrat podjetja Labod, Tovarna učil itd. Leta 1963 je bilo v Idriji ustanovljeno podjetje [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]]. Ko je leta 1977 Rudnik živega srebra Idrija prenehal z delom, je bilo v Idriji že kar nekaj obratov, ki so bili dovolj razviti, da so lahko sprejeli odvečno delovno silo, ki se je nenadoma pojavila na idrijskem trgu dela. Danes med največja podjetja v idrijski občini spadata [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]] in [[Hidria]]. Zaradi močne industrije se lahko občina Idrija pohvali z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji, leta 2010 je bilo med aktivnimi prebivalci občine 5,7 % registriranih brezposelnih oseb. == Turizem == Leta 1953 je bil ustanovljen [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], ki je dobil v upravljanje grad Gewerkenegg. O možnostih turističnega razvoja se je resneje začelo razmišljati po zaprtju rudnika leta 1987. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] je bilo leta 2012 v občini Idrija 11.859 prenočitev. Glavna upravnika objektov sta [[Mestni muzej Idrija]] in občina. === UNESCO === {{glavni|Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija}} Odbor za svetovno dediščino je 30. junija 2012 na zasedanju v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]] vpisal na [[Unescova svetovna dediščina|Seznam svetovne dediščine]] nominacijo [[Slovenija|Slovenije]] in [[Španija|Španije]] »[[Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija]]«. Gre za tehniško dediščino, povezano z rudišči v dveh rudarskih mestih Almadén (Španija) in Idrija (Slovenija), kjer sta bila do nedavnega aktivna največja rudnika živega srebra. V teh dveh rudnikih pridobljeno živo srebro se je v [[Južna Amerika|južnoameriških]] rudnikih [[srebro|srebra]] in [[zlato|zlata]] v procesu amalgamacije uporabljalo za pridobivanje teh žlahtnih kovin, ki so se kot bogastvo vračale v Evropo in omogočale razvoj gospodarstva, znanosti, umetnosti. Na Seznam vpisana dediščina v Idriji zajema dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu te besede: rudišče, rove, jaške, industrijske stavbe, profano in sakralno arhitekturo. Tako na področju Idrije vključuje [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], [[Grad Gewerkenegg]], jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, [[Idrijska kamšt|kamšt]], topilnico, [[Klavže (pregrada)|klavže]], rudniško žitno skladišče in [[Gledališče, Idrija|rudniško gledališče]], [[Rudarska hiša, Idrija|idrijsko rudarsko hišo]], staro mestno jedro …<ref name="unesco">{{navedi splet |url=http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |title=Idrija skupaj z Almadenom na seznamu UNESCO |accessdate=27. avgust 2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304222325/http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |url-status=dead }}</ref> === Geopark Idrija === Leta 2008 se je na pobudo Rudnika živega srebra Idrija in Občine Idrija začel oblikovati [[Geopark Idrija]], ki je bil ustanovljen leta 2010. [[Geopark]], ki zajema območje skoraj celotne občine Idrija, je bil septembra 2013 uvrščen v evropsko in svetovno mrežo geoparkov kot 55. član.<ref name="Geopark>{{navedi splet |url= http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |title= GEOPARK IDRIJA, NOVA ZVEZDA NA ZEMLJEVIDU EVROPSKE MREŽE GEOPARKOV |accessdate= 11. september 2013 |archive-date= 2013-09-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130927220803/http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |url-status= dead }}</ref> Tako je bil priznan mednarodni pomen idrijske geološke dediščine. Geopark želi promovirati geološko dediščino skozi razne projekte, delavnice za otroke, s čimer želi približati okolje prebivalcev in drugim obiskovalcem. == Šport in rekreacija == [[Slika:Koča na Hleviški planini 2565.JPG|sličica|Koča na Hleviški planini (818 m)]] [[Slika:Kopališče Na Lajštu 2601.JPG|sličica|Kopališče Na Lajštu]] Idrija z okolico nudi številne možnosti za oddih in sprostitev, tako za športne kot tudi za rekreativne dejavnosti. V poletnih mesecih je predvsem priljubljena zgornja dolina reke [[Idrijca|Idrijce]], ki ponuja kopanje in ohladitev. Pri naselju [[Idrijska Bela]] je urejeno tudi letno kopališče Na Lajštu. Idrijsko je primerna za vse ljubitelje lova in ribolova ter gobarje in zeliščarje. drijsko ozemlje prečkajo [[Slovenska planinska transverzala]], [[Slovenska geološka pot]] ter mednarodna [[Via Alpina]]. Skozi Idrijo poteka kolesarska dirka [[Kolesarski maraton Franja|Maraton Franja]]. Že nekaj let je v Idriji organizirana trasa dirke v rallyju, ki poteka po ulicah mesta in tehnično zahtevnih hitrostnih preizkušnjah v njeni okolici. 22. junija 2021 je bila znotraj občine ustanovljena tudi Športna zveza Idrija, ki povezuje športna društva, pomaga pri pridobivanju sredstev za obnovo športne infrastrukture ter organizira športne dogodke.<ref>{{Navedi splet|title=David Velikanje vodi Športno zvezo Idrij|url=https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|website=idrija.com|accessdate=2021-07-05|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710001337/https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|url-status=dead}}</ref> == Prometne povezave == Skozi mesto poteka [[glavna cesta]] št. 102, ki povezuje [[Logatec]] (in preostalo osrednjo [[Slovenija|Slovenijo]] s [[Posočje]]m. Idrija je od prestolnice, [[Ljubljana|Ljubljane]], oddaljena 59 km. Povezave z ostalimi večji kraji: [[Škofja Loka]] je od Idrije oddaljena 41 km, [[Tolmin]] 45 km in [[Nova Gorica]] 63 km. Najboljše avtobusne povezave so z [[Ljubljana|Ljubljano]], od tam v Idrijo med tednom pripelje devet avtobusov dnevno, ob vikendih in praznikih pa sedem. == Osebnosti iz občine Idrija == [[Slika:Idrija-festival_idrijske_čipke.jpg|sličica|Festival idrijske čipke]] {{glavni|Seznam osebnosti iz občine Idrija}} V Idriji se je rodilo ali delovalo mnogo znanih osebnosti, med njimi tudi: * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, graditelj Planice in prvega slovenskega osebnega avtomobila * [[Giovanni Antonio Scopoli]], italijanski biolog in zdravnik * [[Pavla Jerina Lah]], slovenska zdravnica, vodja [[Partizanska bolnica Pavla|Partizanske bolnice Pavla]] * [[Jože Felc]], psihiater in slovenski pisatelj * [[Alfred Bogomir Kobal]], rudniški zdravnik, častni občan * [[Damjan Meško, kirurg]], zdravnik slovenskih himalajskih odprav, častni občan * [[Anton Alojzij Wolf]], ljubljanski rimokatoliški knezoškof, mecen velikega slovensko-nemško-slovenskega slovarja * [[Franc Kavčič]], ljubljanski škof * [[Balthasar Hacquet]], francoski naravoslovec * [[Luka Rupnik]], slovenski košarkar * [[Fran Milčinski]], idrijski sodnik in pisatelj (roman Muhoborci, predhodnik Butalcev, ima Idrijo za vzor) * [[Aleš Čar]], slovenski pisatelj * [[Ivanka Ferjančič]], slovenska učiteljica čipkarstva * [[Pier Paolo Pasolini]], italijanski pisatelj * [[Vladimír Karfík]], češki arhitekt * [[Zorko Prelovec]], slovenski skladatelj * [[Jožef Mrak]], slovenski [[Jamarstvo|jamomerec]], geodet, kartograf * [[Henrik Freyer]], slovenski botanik, farmacevt, kartograf in naravoslovec * [[Eva Lucija Cecilija Viktorija Emilija Kraus]], ljubimka [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]] * [[Nikolaj Pirnat]], slovenski kipar, slikar, ilustrator, književnik * [[Ivan Vavpotič]], profesor risanja na realki, Pirnatov učitelj * [[Ludvik Grilc|Lud(o)vik Grilc]], slikar * [[Matevž Trpin]], slikar * [[Rudolf Skočir]], akademski slikar in ilustrator, častni občan * [[Mihael Arko]], slovenski duhovnik, publicist in organizator * [[Franc Saleški Finžgar]], kaplan v Idriji, pisatelj * [[Janez Frančišek Gnidovec]], kaplan v Idriji, RK škof v Prizrenu in Skopju, blagoslovil sv. mater Terezijo ob odhodu v Indijo * [[Janez Filipič]], duhovnik v Idriji, graditelj župnijske cerkve * [[Darko Peljhan]], slovenski voznik rallyja * [[Aleks Humar]], slovenski voznik rallyja * [[Rok Turk]], slovenski voznik rallyja *[[Jan Tratnik]], slovenski kolesar * [[Žiga Frelih]], nogometni vratar * [[Boštjan Frelih]], nogometaš * [[Boris Frelih]], nogometni trener * [[Adam Gnezda Čerin]], nogometaš * [[Jože Čar]], geolog == Mednarodno sodelovanje == Idrija je pobratena ali sodeluje z več mesti. {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Francija}} [[Aumetz]], Francija * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lepoglava]], Hrvaška * {{ikonazastave|Španija}} [[Almaden]], Španija * {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Mojkovac]], Črna gora * {{ikonazastave|Mehika}} [[San Louis Potosi]], Mehika * {{ikonazastave|Japonska}} [[Minamata]], Japonska {{col-3}} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Ivana Leskovec, Martina Peljhan |title=Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu |publisher=Občina Idrija in Rudnik živega srebra Idrija |year=2009 |isbn=978-961-90052-8-6 }} * {{navedi knjigo |last=Kavčič| first=Janez |editor-first=Samo| editor-last=Bevk |title=Idrijska obzorja |publisher=Mestni muzej Idrija |year=1993 |pages=15–25 |chapter=Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije |cobiss=53479168}} * {{navedi knjigo |title=Turistična karta Idrijsko in Cerkljansko |publisher=Občina Idrija – ICRA d.o.o. Idrija in Občina Cerkno – LTO Laufar Cerkno |year=2009}} * {{navedi knjigo |last=Gabrovec| first=M.|editor-first=M.| editor-last=Orožen-Adamič |title=Slovenija: pokrajine in ljudje. |publisher=Mladinska knjiga |year=1999| location=Ljubljana |pages=342-353 |chapter=Idrijsko hribovje|cobiss=115293440}} * {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Problem staranja prebivalstva na primeru Občine Idrija, diplomsko delo | year=2009 | location=Koper | cobiss=512500864}} * {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Zaprtje rudnika živega srebra v Idriji in njegove socialno - ekonomske posledice | year=2011| location=Koper | cobiss=512767872}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam mest v Sloveniji]] * [[New Idria]] - nekdanje rudarsko mesto v [[Kalifornija|Kaliforniji]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki je ime dobilo po Idriji *[[Idrijski prelom]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Idrija}} * [http://www.idrija.si/ Idrija], uradna stran občine * [http://www.idrija-turizem.si/ Turistični portal mesta Idrija] * [http://www.geopark-idrija.si/ Geopark Idrija] * [http://www.festivalidrijskecipke.si Festival idrijske čipke] * [http://www.rzs-idrija.si/ Rudnik živega srebra Idrija] * [http://www.muzej-idrija-cerkno.si/ Mestni muzej za Idrijsko in Cerkljansko] * [http://www.cipkarskasola.si/si/ Čipkarska šola Idrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828164508/http://cipkarskasola.si/si/ |date=2013-08-28 }} * [http://www.idrija.ws Spletni portal mesta Idrija] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174932245 Idrijski meščani]«. ''Sledi časa'' (29. januar 2023). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174309508 Idrija - prvo moderno slovensko mesto]«. ''Sledi časa'' (14. december 2014). RTV Slovenija. {{Mesta-Slovenija}} {{Idrija}} [[Kategorija:Idrija]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Idrija|*]] {{normativna kontrola}} pnoebbngaluorf8j45ea3by9a1qvrkd 0 3662 6740842 6699532 2026-08-22T12:51:15Z Mlakopet 198850 galerija 6740842 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Katarina Prelesnik]] |grb=Grb Občine Solčava.png |lokacija=Karte Solcava si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F180_T1257_vF_b4_x474141.918_y139960.0465_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F180_T1257_vF_b4_x474141.918_y139960.0465_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Solčava]] |površina=102,8 |prebivalstvo=493 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=249 |ženske=244 |splet=https://www.solcava.si/}} '''Občina Solčava''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Njeno središče je vas [[Solčava]]. Geografske znamenitosti v občini so Logarska dolina s [[rinka|slapom Rinka]] in izvirom potoka [[Črna, Savinja|Črna]] (izvira reke [[Savinja|Savinje]], alpski dolini [[Robanov kot|Robanov]] in [[Matkov kot]], [[izvir Kisla voda]] (glej [[Žveplova kislina#Solčavska železna kisla voda|Solčavska železna kisla voda]]) in druge. Cestna povezava iz [[Štajerska|štajerske]] smeri je preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|koroške]] pa preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Koroška Bela|Koroške Bele]] ([[Avstrija]]) in po panoramski cesti iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. Ob panoramski cesti, speljani pod goro [[Olševa]] je tudi ''Bukovnikova kmetija'', ki je z [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1327 m najvišje ležeča kmetija v Sloveniji. Na sami državni meji z [[Avstrija|Avstrijo]] je arheološko najdišče, jama [[Potočka zijalka]]. == Naselja v občini == [[Logarska Dolina]], [[Podolševa]], [[Robanov Kot]], '''[[Solčava]]''' == Galerija == <gallery> Slika:Solcava (25314177117).jpg|Pogled proti Klemenči domačiji Slika:Словения ауылы.jpg|[[Logarska dolina]] Slika:Solčava.jpg|[[Solčava]] </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Jezersko-solčavska ovca]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Solčava]] * [[Žveplova kislina#Solčavska železna kisla voda|Solčavska železna kisla voda]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Solčava|Občina Solčava}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Solčava| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Solčava]] bf877d18zxm19e39j50a9wbi3r70865 0 3674 6741169 6691039 2026-08-23T09:38:24Z ~2026-44996-51 264415 6741169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Leopold Pogačar]] |grb=Coat of arms of Žirovnica.svg |lokacija=Karte Zirovnica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=42,6 |prebivalstvo=4515 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2285 |ženske=2230 |sedež=[[Breznica, Žirovnica|Breznica]]}} '''Občina [[Žirovnica]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 4.500 prebivalci (2026). Sedež občine je na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]]. Nekaj več prebivalcev od Žirovnice, po kateri se občina imenuje, imata zdaj naselji [[Moste, Žirovnica|Moste]] in [[Breg, Žirovnica|Breg]]. Občina meji na občine [[Občina Bled|Bled]], [[Občina Jesenice|Jesenice]], [[Občina Radovljica|Radovljica]] in [[Občina Tržič|Tržič]], na severu pa na [[Avstrija|Republiko Avstrijo]]. V dolini reke [[Završnica|Završnice]], ležeči za grebenom Rebra, so leta 1914 zgradili prvo javno [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]] na Slovenskem, imenovano [[HE Završnica]], blizu vasi Moste pa so leta 1952 zagnali [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], prvo hidroelektrarno na reki [[Sava|Savi]]. Soteska Kavčke je odtlej pregrajena s 60 m visokim jezom, ki je najvišji v Sloveniji. Večji del občine pokriva območje, znano kot ''Kašarija''. Občina se ponaša z več kulturnimi spomeniki lokalnega pomena, med njimi so [[Čopova rosjtna hiša|Čopova]] in [[Jalnova rojstna hiša]], čebelnjak [[Anton Janša|Antona Janše]], Plečnikov spomenik, Aleja slavnih mož, Vila rustika, ter s kar petimi kulturnimi spomeniki državnega pomena: [[Prešernova rojstna hiša|Prešernovo rojstno hišo]], [[Finžgarjeva rojstna hiša|Finžgarjevo rojstno hišo]], [[Ajdna|arheološkim najdiščem Ajdna]], vaško lipo v Vrbi in [[Cerkev sv. Marka, Vrba|cerkvijo sv. Marka]].<ref>Koman, Matjaž 2022 - https://visitzirovnica.si/wp-content/uploads/2022/10/Spisek-kulturne-dedi%C5%A1%C4%8Dine-v-%C5%BDirovnici.pdf?x73900</ref> Občina je ustanoviteljica javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, ki upravlja z muzejskimi hišami na [[Pot kulturne dediščine|Poti kulturne dediščine Žirovnica]]. Zavod koordinira tudi številne kulturne in turistične dogodke v občini, med drugim festival [[KašArt]]. Iz območja te občine je izšlo več znanih osebnosti, med drugimi pesnik [[France Prešeren]], jezikoslovec [[Matija Čop]], ljubljanski škof [[Janez Zlatoust Pogačar]], prvi ljubljanski nadškof [[Anton Vovk]], čebelar [[Anton Janša]] ter duhovniki in pisatelji [[Janez Jalen]], [[Jožef Žemlja]] in [[Fran Saleški Finžgar]]. V občini Žirovnica so se med drugim rodili ali živeli [[Aleksander Mežek]], [[Janez Bernik]], [[Andrej Jemec]], [[Adriana Maraž]], [[Tomaž Pirih]], [[Janez Lotrič]] in drugi. == Naselja v občini == [[Breg, Žirovnica|Breg]],''' [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''', [[Doslovče]], [[Moste, Žirovnica|Moste]], [[Rodine, Žirovnica|Rodine]], [[Selo pri Žirovnici]], [[Smokuč]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]], [[Zabreznica]], [[Žirovnica]] ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.zirovnica.si/ Žirovnica], uradna stran občine. * [http://www.zirovnica.com/ Žirovnica.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040322175144/http://zirovnica.com/ |date=2004-03-22 }}, stran z veliko podatki o občini, slike, ... * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pot_kulturne_dedi%C5%A1%C4%8Dine Pot kulturne dediščine] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Žirovnica]] [[Kategorija:Občina Žirovnica| ]] aocf9jw6o6imguwd84z28dnq069phfi 6741170 6741169 2026-08-23T09:38:53Z ~2026-44996-51 264415 6741170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Leopold Pogačar]] |grb=Coat of arms of Žirovnica.svg |lokacija=Karte Zirovnica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=42,6 |prebivalstvo=4515 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2285 |ženske=2230 |sedež=[[Breznica, Žirovnica|Breznica]]}} '''Občina Žirovnica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 4.500 prebivalci (2026). Sedež občine je na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]]. Nekaj več prebivalcev od [[Žirovnica|Žirovnice]], po kateri se občina imenuje, imata zdaj naselji [[Moste, Žirovnica|Moste]] in [[Breg, Žirovnica|Breg]]. Občina meji na občine [[Občina Bled|Bled]], [[Občina Jesenice|Jesenice]], [[Občina Radovljica|Radovljica]] in [[Občina Tržič|Tržič]], na severu pa na [[Avstrija|Republiko Avstrijo]]. V dolini reke [[Završnica|Završnice]], ležeči za grebenom Rebra, so leta 1914 zgradili prvo javno [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]] na Slovenskem, imenovano [[HE Završnica]], blizu vasi Moste pa so leta 1952 zagnali [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], prvo hidroelektrarno na reki [[Sava|Savi]]. Soteska Kavčke je odtlej pregrajena s 60 m visokim jezom, ki je najvišji v Sloveniji. Večji del občine pokriva območje, znano kot ''Kašarija''. Občina se ponaša z več kulturnimi spomeniki lokalnega pomena, med njimi so [[Čopova rosjtna hiša|Čopova]] in [[Jalnova rojstna hiša]], čebelnjak [[Anton Janša|Antona Janše]], Plečnikov spomenik, Aleja slavnih mož, Vila rustika, ter s kar petimi kulturnimi spomeniki državnega pomena: [[Prešernova rojstna hiša|Prešernovo rojstno hišo]], [[Finžgarjeva rojstna hiša|Finžgarjevo rojstno hišo]], [[Ajdna|arheološkim najdiščem Ajdna]], vaško lipo v Vrbi in [[Cerkev sv. Marka, Vrba|cerkvijo sv. Marka]].<ref>Koman, Matjaž 2022 - https://visitzirovnica.si/wp-content/uploads/2022/10/Spisek-kulturne-dedi%C5%A1%C4%8Dine-v-%C5%BDirovnici.pdf?x73900</ref> Občina je ustanoviteljica javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, ki upravlja z muzejskimi hišami na [[Pot kulturne dediščine|Poti kulturne dediščine Žirovnica]]. Zavod koordinira tudi številne kulturne in turistične dogodke v občini, med drugim festival [[KašArt]]. Iz območja te občine je izšlo več znanih osebnosti, med drugimi pesnik [[France Prešeren]], jezikoslovec [[Matija Čop]], ljubljanski škof [[Janez Zlatoust Pogačar]], prvi ljubljanski nadškof [[Anton Vovk]], čebelar [[Anton Janša]] ter duhovniki in pisatelji [[Janez Jalen]], [[Jožef Žemlja]] in [[Fran Saleški Finžgar]]. V občini Žirovnica so se med drugim rodili ali živeli [[Aleksander Mežek]], [[Janez Bernik]], [[Andrej Jemec]], [[Adriana Maraž]], [[Tomaž Pirih]], [[Janez Lotrič]] in drugi. == Naselja v občini == [[Breg, Žirovnica|Breg]],''' [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''', [[Doslovče]], [[Moste, Žirovnica|Moste]], [[Rodine, Žirovnica|Rodine]], [[Selo pri Žirovnici]], [[Smokuč]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]], [[Zabreznica]], [[Žirovnica]] ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.zirovnica.si/ Žirovnica], uradna stran občine. * [http://www.zirovnica.com/ Žirovnica.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040322175144/http://zirovnica.com/ |date=2004-03-22 }}, stran z veliko podatki o občini, slike, ... * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pot_kulturne_dedi%C5%A1%C4%8Dine Pot kulturne dediščine] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Žirovnica]] [[Kategorija:Občina Žirovnica| ]] 18ozq967252utsg1h4mfog6lnhr538y 6741197 6741170 2026-08-23T11:12:51Z Ljuba24b 92351 dp 6741197 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Leopold Pogačar]] |grb=Coat of arms of Žirovnica.svg |lokacija=Karte Zirovnica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=42,6 |prebivalstvo=4515 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2285 |ženske=2230 |sedež=[[Breznica, Žirovnica|Breznica]]}} '''Občina Žirovnica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 4.500 prebivalci (ocena 2026). Sedež občine je na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]]. Nekaj več prebivalcev od [[Žirovnica|Žirovnice]], po kateri se občina imenuje, imata zdaj naselji [[Moste, Žirovnica|Moste]] in [[Breg, Žirovnica|Breg]]. Občina meji na občine [[Občina Bled|Bled]], [[Občina Jesenice|Jesenice]], [[Občina Radovljica|Radovljica]] in [[Občina Tržič|Tržič]], na severu pa na [[Avstrija|Republiko Avstrijo]]. V dolini reke [[Završnica|Završnice]], ležeči za grebenom Rebra, so leta 1914 zgradili prvo javno [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]] na Slovenskem, imenovano [[HE Završnica]], blizu vasi Moste pa so leta 1952 zagnali [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], prvo hidroelektrarno na reki [[Sava|Savi]]. Soteska Kavčke je odtlej pregrajena s 60 m visokim jezom, ki je najvišji v Sloveniji. Večji del občine pokriva območje, znano kot ''Kašarija''. Občina se ponaša z več kulturnimi spomeniki lokalnega pomena, med njimi so [[Čopova rosjtna hiša|Čopova]] in [[Jalnova rojstna hiša]], čebelnjak [[Anton Janša|Antona Janše]], Plečnikov spomenik, Aleja slavnih mož, Vila rustika, ter s kar petimi kulturnimi spomeniki državnega pomena: [[Prešernova rojstna hiša|Prešernovo rojstno hišo]], [[Finžgarjeva rojstna hiša|Finžgarjevo rojstno hišo]], [[Ajdna|arheološkim najdiščem Ajdna]], vaško lipo v Vrbi in [[Cerkev sv. Marka, Vrba|cerkvijo sv. Marka]].<ref>Koman, Matjaž 2022 - https://visitzirovnica.si/wp-content/uploads/2022/10/Spisek-kulturne-dedi%C5%A1%C4%8Dine-v-%C5%BDirovnici.pdf?x73900</ref> Občina je ustanoviteljica javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, ki upravlja z muzejskimi hišami na [[Pot kulturne dediščine|Poti kulturne dediščine Žirovnica]]. Zavod koordinira tudi številne kulturne in turistične dogodke v občini, med drugim festival [[KašArt]]. Iz območja te občine je izšlo več znanih osebnosti, med drugimi pesnik [[France Prešeren]], jezikoslovec [[Matija Čop]], ljubljanski škof [[Janez Zlatoust Pogačar]], prvi ljubljanski nadškof [[Anton Vovk]], čebelar [[Anton Janša]] ter duhovniki in pisatelji [[Janez Jalen]], [[Jožef Žemlja]] in [[Fran Saleški Finžgar]]. V občini Žirovnica so se med drugim rodili ali živeli [[Aleksander Mežek]], [[Janez Bernik]], [[Andrej Jemec]], [[Adriana Maraž]], [[Tomaž Pirih]], [[Janez Lotrič]] in drugi. == Naselja v občini == [[Breg, Žirovnica|Breg]],''' [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''', [[Doslovče]], [[Moste, Žirovnica|Moste]], [[Rodine, Žirovnica|Rodine]], [[Selo pri Žirovnici]], [[Smokuč]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]], [[Zabreznica]], [[Žirovnica]] ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.zirovnica.si/ Žirovnica], uradna stran občine. * [http://www.zirovnica.com/ Žirovnica.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040322175144/http://zirovnica.com/ |date=2004-03-22 }}, stran z veliko podatki o občini, slike, ... * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pot_kulturne_dedi%C5%A1%C4%8Dine Pot kulturne dediščine] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Žirovnica]] [[Kategorija:Občina Žirovnica| ]] 4fv3f4sm29fw4fwpvhns4c8n5gm6wup 0 4771 6741064 6720357 2026-08-22T21:32:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | common_name = Bosna in Hercegovina | common_name2 = Bosne in Hercegovine | native_name = Bosna i Hercegovina | conventional_long_name = Bosna in Hercegovina | image_flag = Flag of Bosnia and Herzegovina.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg | image_map = Location Bosnia-Herzegovina Europe.png | map_caption = Lega Bosne in Hercegovine (zeleno)<br /> na [[Evropa|Evropski celini]] | national_anthem = [[Državna himna Bosne in Hercegovine]]<br />{{center|}} | official_languages = [[bosanščina]]<br />[[srbščina]]<br />[[hrvaščina]] | capital = [[Sarajevo]] | latd = 43 | latm = 52 | latNS = N | longd = 18 | longm = 25 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = [[federacija|federalna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[direktorijski sistem|direktorijska]] [[republika]] | leader_title1 = člani [[predsedstvo Bosne in Hercegovine|predsedstva]] | leader_name1 = [[Denis Bećirović]]<br/>[[Željka Cvijanović]]<br/>[[Željko Komšić]] | leader_title2 = predsednica Sveta ministrov | leader_name2 = [[Borjana Krišto]] | leader_title3 = visoki predstavnik | leader_name3 = [[Louis J. Crishock]] (v. d.)¹ | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] | established_event1 = razglašena | established_date1 = 1. marca 1992 | established_event2 = [[Daytonski sporazum]] | established_date2 = 14. decembra 1995 | area_rank = 125. | area_km2 = 51.197 | percent_water = 10 km² | population_estimate = 3.835.586<ref>CIA World Factbook [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180315193211/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html |date=2018-03-15 }}</ref> | population_estimate_year = 2020 | population_census = 3.531.159<ref name="popis2013"/> | population_census_year = 2013 | population_density_km2 = 69,0 | GDP_PPP = 52,660 mrd. USD | GDP_PPP_rank = | GDP_PPP_year = 2020 | GDP_PPP_per_capita = 14.894 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | Gini = 32,7 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | HDI = 0,780 | HDI_rank = 74. | HDI_year = 2021 | HDI_change = rast | currency = [[konvertibilna marka Bosne in Hercegovine|konvertibilna marka]] | currency_code = BAM | country_code = | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = .ba | calling_code = 387 | footnote1 = Ni član vlade. Visoki predstavnik je mednarodni civilni nadzornik uveljavljanja miru, ki ima vso oblast, da razreši izvoljene in neizvoljene uradnike in razglasi zakonodajo. | demonym = Bosanci (Bosenci) in Hercegovci }} '''Bosna in Hercegovina''' (izvirno: ''Bosna i Hercegovina'', okrajšava ''BiH'', [[srbščina|srbska]] [[cirilica]]: ''Боснa и Херцеговина''), neformalno samo '''Bosna''', je [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], nekdanja [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|socialistična republika]] v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije (SFRJ)]]. Nahaja se v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Na zahodu in severu meji na [[Hrvaška|Hrvaško]], na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]] in na jugovzhodu na [[Črna gora|Črno goro]], na jugu pa ima pri naselju [[Neum]] dostop do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Glavno mesto države je [[Sarajevo]]. Bosna in Hercegovina je skoraj celinska država, saj ima izjemno kratko obalo (20 km) ob Jadranskem morju pri naselju Neum. Osrednji in vzhodni del države je večinoma hribovit in na severovzhodu načeloma raven. Osrednji del [[Bosna|Bosne]] ima celinsko podnebje z vročimi poletji in mrzlimi snežnimi zimami. Južni del države, Hercegovina, ima [[sredozemsko podnebje]]. == Etimologija == Prva ohranjena široko priznana omemba [[Bosna|Bosne]] je v ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', politično-geografskem priročniku, ki ga je napisal [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinski cesar]] [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII]] sredi 10. stoletja (med 948 in 952) in opisuje »majhno deželo« (χωρίον v [[Grščina|grščini]]), imenovano »Bosona« (οσώνα). Ime naj bi izhajalo iz imena reke [[Bosna (reka)|Bosne]], ki je tekla skozi bosansko središče. Po mnenju filologa Antona Mayerja bi lahko ime ''Bosna'' izviralo iz [[Iirski jeziki|ilirskega]] *bas-an-as, ki bi izhajalo iz proto-indoevropskega korena *bos ali *bogh – kar pomeni »tekoča voda«. Po besedah ​​angleškega strokovnjaka za srednji vek, [[William Miller|Williama Millerja]], so slovanski naseljenci v Bosni »prilagodili latinsko označbo Basante in tako poimenovali reko Bosno in sebe kot ''Bošnjake''«. Ime ''Hercegovina'' (»herzogova zemlja«, iz nemške besede za vojvodo) izvira iz naziva bosanskega magnata [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepana Vukčića Kosače]], »Herceg (Herzog) Huma in obale« (1448). Hum, nekdanje [[Zahumje]], je bila srednjeveška kneževina, ki jo je v prvi polovici 14. stoletja osvojila Bosanska Banovina. Regija je bila pod vodstvom Osmanov kot [[Hercegovski sandžak]] (Hersek) v okviru pašaluka v [[Bosanski pašaluk|Bosni]] do ustanovitve kratkotrajnega [[Hercegovski Pašaluk|Hercegovskega Pašaluka]] leta 1830, ki se je ponovno umestil v petdesetih letih 19. stoletja, po čemer je entiteta postala splošno znana kot ''Bosna in Hercegovina''. Ob razglasitvi neodvisnosti je država prevzela ime Republika Bosna in Hercegovina, toda s podpisom [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]] je morala spremeniti ime v današnjo Bosno in Hercegovino. == Geografija == [[Slika:General Map of BiH.jpg|sličica|300px|levo|Pregledna karta Bosne in Hercegovine]] Bosna in Hercegovina leži na zahodnem [[Balkan]]u in si deli zahodno ter severno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] (932&nbsp;km), vzhodno s [[Srbija|Srbijo]] (302&nbsp;km) in jugovzhodno s [[Črna gora|Črno goro]] (225&nbsp;km). Topografsko podobo države večinoma oblikuje [[Dinarsko gorovje]] – z najvišjim vrhom države [[Maglić]] (2386 m) –, na severovzhodu se spusti v [[Panonska kotlina|Panonsko kotlino]]; 26-kilometrski pas na jugu države se dotika [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Večji del površja leži na [[kras|kraških]] tleh. Severni del pokrivajo obsežni redko prekinjeni gozdovi, medtem ko so na jugu mnogokrat rodovitna tla pogosteje kultivirana. Večji reki sta [[Bosna (reka)|Bosna]] in [[Sava]] ter njuni pritoki [[Una]], [[Drina]] in [[Vrbas (reka)|Vrbas]]. Vse omenjene reke so usmerjene proti severu in sodijo v savsko porečje, le nekaj tokov, med njimi [[Neretva]], se izliva v Jadran. Rečne ravnice ob Savi na severu BiH so [[Poljedelstvo|rodovitna območja]]. Jug države zaznamuje [[sredozemsko podnebje]] s sončnimi in toplimi poletji ter milimi, deževnimi zimami. V notranjost celine umaknjen severni del države ima [[celinsko podnebje]] z vročimi poletji in hladnimi zimami. Na podnebne razmere močno vpliva visoka topografija osrednje Bosne in Hercegovine. Podlago v glavnem sestavljajo [[rjave prsti]], na katerih se kot primarna naravna vegetacija razprostirajo [[bukev|bukovi]] gozdovi. Zaradi velike gozdnatosti je [[biotska raznovrstnost]] v državi velika. Obilna so tudi naravna bogastva BiH: velike površine obdelovalne zemlje, obširni gospodarsko pomembni gozdovi, nahajališča [[sol]]i, [[mangan]]a, [[srebro|srebra]], [[svinec|svinca]], [[baker|bakra]], [[železova ruda|železove rude]], [[krom]]a in [[premog]]a. V državi so štirje [[Narodni park|narodni parki]]: [[Narodni park Sutjeska]] (ustanovljen 1962), [[Narodni park Kozara]] (od 1967), [[Narodni park Una]] (od 2008) in [[Narodni park Drina]] (od 2017). [[okoljski problemi|Okoljski]] in povezani problemi, kakršni so [[Industrija|industrijsko]] [[onesnaževanje zraka]], primanjkovanje [[pitna voda|pitne vode]] in neustrezna sanitarna oskrba, so sicer pereči že več desetletij, a je zastarela in zaradi [[vojna v BiH|državljanske vojne]] opustošena infrastruktura preusmerila pozornost s potrebe po naložbah v varovanje okolja na zagotavljanje osnovnih potreb in storitev, ki mnogokrat niso v skladu s sodobnimi okoljskimi standardi. == Zgodovina == V obdobju [[neolitik]]a so na območju današnje Bosne in Hercegovine živeli [[Iliri]]. Celotna Ilirija je prešla pod oblast [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] do leta 9 n. št., ob razkolu [[krščanstvo|krščanstva]] na zahodno [[rimokatoliška cerkev|rimskokatoliško]] in vzhodno [[pravoslavna cerkev|pravoslavno cerkev]] pa je meja – prvič zarisana okoli leta 285 – potekala prav čez Bosno. V zgodovinskem času med [[Stari Rim|Rimljani]] in [[Slovani]], ki so se na [[zahodni Balkan|zahodnem Balkanu]] naselili v [[6. stoletje|6. stoletju]], so po območju večkrat pustošile nomadske skupine [[Goti|Gotov]], [[Alani|Alanov]], [[Huni|Hunov]] in [[Avari|Avarov]]. V drugem valu slovanskega naseljevanja v [[7. stoletje|7. stoletju]] so v regijo prišla [[Srbi|srbska]] in [[Hrvati|hrvaška]] plemena. Nedolgo zatem, leta 958, se je pojavila prva omemba imena Bosna. V [[srednji vek|srednjem veku]] si je regijo zaradi goratosti in slabe dostopnosti sočasno lastilo več bližnjih imperijev in kraljestev. Tamkajšnji Slovani pa so bili pretežno [[kristjani]] obeh vej. Leta 1180 je [[Kulin|ban Kulin]] zasnoval prvo jedro [[Bosna|bosanske]] države, ki ga je nadalje razvijal [[ban]] [[Štefan II. Kotromanić]] v obdobju svoje vladavine (1322–1353), med drugim tudi z osvojitvijo takratnega Huma (območje, danes znano kot [[Hercegovina]]). Država je svoj vrhunec doživela pod vodstvom [[Tvrtko I. Kotromanić|Štefana Tvrtka I.]], v času med letoma 1353 in 1391, ko je za kratko obdobje uživala status najmočnejše in najbolj cvetoče slovanske države na [[Balkan]]u. === Osmansko cesarstvo === Čas po Tvrtku je pomenil zaton moči bosanske države, leta 1448 je [[Stjepan Vukčić Kosača|Štefan Vukčić]] od nje uspel celo odcepiti Hercegovino. Ozemlje Bosne pa je bilo med prvimi na poti [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] osvajalcev v notranjost [[Evropa|Evrope]], tako je bilo zasedeno že med letoma 1463 in 1483. To je bil začetek več kot 400 let trajajočega osmanskega vpliva, ki je dodobra spremenil še danes značilno kulturno krajino. Nova oblast je kmalu prinesla naselitev [[judi|judov]] in [[muslimani|muslimanov]]: prvi so bili tja pregnani leta [[1492]] iz [[Španija|Španije]], drugi pa so bili imigranti iz preostalih delov Osmanskega cesarstva. Kasneje se je [[islam|muslimanska vera]] utrjevala zlasti s spreobračanjem domačega prebivalstva. Bosna je bila poleg [[Albanija|Albanije]] edina regija osmanske Evrope, kjer so kristjani v večjem številu krščanstvo zamenjali za islam. Najverjetnejšo razlago gre iskati v dejstvu, da je bila vera v tem mejnem območju velikih religij le slabo institucionalizirana, poleg tega je sprejetje islama pomenilo možnost vključitve v vladajoči družbeni sloj – Bosna je tako edini primer v Osmanskem cesarstvu, kjer je domače islamizirano prebivalstvo (v tem primeru muslimanski Slovani) vladalo nižjim razredom kristjanov. Muslimanska slovanska elita si je do [[19. stoletje|19. stoletja]] zagotovila veliko mero notranje neodvisnosti od centralne oblasti in je zato nasprotovala takratnim reformam ([[tanzimat]]), ki bi modernizirale družbeni ter upravni sistem in zmanjšale pravice lokalnih vladajočih elit do izkoriščanja že tako slabo preskrbljenega in posledično upornega prebivalstva. Izrazita trenja so zato v najpoznejšem obdobju osmanske prisotnosti v Evropi potekala tako med lokalnimi in centralnimi oblastmi kot med krščanskim ruralnim prebivalstvom in lokalnimi oblastmi. === Avstro-Ogrska === Nemiri so leta 1875 prerasli v [[kmečka vstaja|kmečko vstajo]], ki je v naslednjem letu dosegla tudi [[Bolgarija|Bolgarijo]] in nakazovala mednarodno krizo. 1877 je [[Rusija]] Osmanskemu cesarstvu napovedala vojno in se že v naslednjem letu bližala prestolnici [[Carigrad]], zato je propadajoči imperij na [[berlinski kongres|berlinskem kongresu]] privolil v rešitev razmer z [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskim]] [[Aneksijska kriza|okupiranjem in upravljanjem bosanskega ozemlja]]. Zamenjava oblasti sicer ni potekala gladko zaradi lokalnega odpora v prvi vrsti muslimanskega, pa tudi pravoslavnega prebivalstva – razmere so se stabilizirale s pomočjo 82.000-glave armade šele po štirih mesecih. Mnogi muslimani so medtem emigrirali v preostanek osmanske države, a se njihovi strahovi glede poseganja Avstro-Ogrske v družbeno in zemljiškoposestno ureditev Bosne niso uresničili. Nova država se je bolj kot na druge teme osredotočila na gospodarsko preobrazbo regije. Bosna je bila avstro-ogrskemu cesarstvu uradno priključena leta [[1908]], a to ni zadušilo takratnih zgodnjih idej [[Hrvati|hrvaškega]] in [[Srbi|srbskega]] [[nacionalizem|nacionalizma]], ki so slonele na prepričanju, da so bosanski muslimani zgolj islamizirani Srbi oziroma Hrvati. V svojem vzponu je bila zlasti v tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] tudi [[panslavizem|panslovanska ideja]], ki je zagovarjala združitev vseh [[južni Slovani|južnih Slovanov]] v eno državo. Njen pripadnik je bil v okviru gibanja [[Mlada Bosna]] tudi [[Gavrilo Princip]], ki je v znak protesta avstro-ogrski nadvladi nad južnoslovanskimi narodi 28. junija [[1914]] v [[Sarajevo|Sarajevu]] streljal na avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in ga ubil. Po nizu zapletov je prizadeto cesarstvo mesec dni zatem Srbiji napovedalo vojno in s tem vnelo [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. V času vojne je večina [[bosanski Srbi|bosanskih Srbov]], [[bosanski Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|muslimanov]] ostala zvesta Avstro-Ogrski. === Kraljevina SHS in Jugoslavija, druga svetovna vojna === Konec svetovne vojne leta [[1918]] je pomenil tudi konec avstro-ogrskega cesarstva. Bosna je postala del novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta [[1929]] preimenovane v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Oblast v novi državi južnih Slovanov je prevzela [[Srbi|srbska]] dinastija [[Karađorđevići|Karađorđevićev]], politične stranke, sicer ukinjene ob vzpostavitvi [[šestojanuarska diktatura|diktature leta 1929]], pa so bile z izjemo komunistične stranke zasnovane na nacionalni podlagi. Večinsko [[muslimani|muslimansko]] prebivalstvo Bosne je od leta [[1919]] zastopala ''[[Jugoslovanska muslimanska organizacija]]'' pod vostvom [[Mehmet Spaho|Mehmeta Spaha]], ki je dosegel veliko prepoznavnost stranke in političnih interesov jugoslovanskih muslimanov tudi v večini drugih delov kraljevine. Spaho vendarle ni dočakal delitve kraljevine na [[banovina|banovine]], ki je prinesla združitev delov Bosne s hrvaškimi demografskimi regijami. Okupacijske [[sile osi]], ki so Jugoslavijo napadle aprila [[1941]], so ozemlje Bosne razdelile med [[Tretji rajh|nemške]] in [[italija]]nske okupacijske cone, del pa je pripadel [[ustaši|ustaški]] državi [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]. Zaradi načrtov ustašev, da bi uničili dva milijona [[Srbi|Srbov]], se je velik del srbskega prebivalstva pridružil dvema nasprotujočima si odporniškima gibanjema: [[četniki]] pod vodstvom [[Dragoljub Mihailović|Dragoljuba Mihailovića]] so bili privrženi pobeglemu kralju, medtem ko [[partizani]] pod [[Josip Broz - Tito|Titom]] prejšnjih oblasti niso priznavali. Bosna je pridobila osrednjo vlogo v bojnih operacijah partizanov, in sicer na dveh ravneh: proti tujim silam osi na eni ter tako proti [[četniki|četnikom]] kot proti [[ustaši|ustašem]] na drugi. Bila je tudi kraj političnega delovanja rojevajoče se [[socializem|socialistične]] države in njene ustanovitve novembra [[1943]] v bosanskem [[Jajce, Bosna|Jajcu]], na [[drugo zasedanje AVNOJ|drugem zasedanju AVNOJ-a]]. Ta je kot eno izmed enakopravnih jugoslovanskih etnij prepoznal tudi [[bosanski muslimani|bosanske muslimane]], zato so se ti, kot tudi drugi narodi Jugoslavije, v nadaljnjem času do konca vojne v velikem številu vključevali v partizanske oborožene sile. === Socialistična Jugoslavija === [[Jugoslovanski partizani|Partizanska vojska]] in v njej vodilna [[Zveza komunistov Jugoslavije|komunistična partija]] je bila ob koncu vojne zaradi svoje pomembne protifašistične vloge prepoznana kot legitimna oblast nove države, federacije šestih republik. Od teh je bila peterica domovina jugoslovanskih [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]], [[Slovenci|Slovencev]], [[Makedonci|Makedoncev]] in [[Črnogorci|Črnogorcev]], šesta, [[socialistična republika Bosna|Bosna]], pa naj bi bila skupna domovina tam pomešanih Srbov, muslimanov in Hrvatov. Muslimani so bili leta [[1968]] priznani kot šesta uradna narodnost Jugoslavije. [[Zveza komunistov Bosne]] je v svoji politiki tudi po političnem razhodu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ostala bolj represivna in nasprotujoča množici družbenopolitičnih reform zveznih komunističnih oblasti. Čas smrti [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] in zlasti obdobje po njem je prineslo vse večje družbenopolitične napetosti med narodi Jugoslavije, srbski [[nacionalizem]] pa se je utelesil v [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]] in njegovem režimu. Takšno stanje je pomenilo slabe obete za narodnostno mešano Bosno. Leta [[1990]] so se v napetem ozračju razpadle [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] in razpadajoče Jugoslavije odvile volitve v vseh republikah [[federacija|federacije]]. Izvoljene stranke so bile oblikovane na nacionalnih osnovah, tako je ''[[Muslimanska stranka demokratične akcije]]'' pod vodstvom [[Alija Izetbegović|Alije Izetbegovića]] prejela 34 % glasov, ''[[Srbska demokratska stranka]]'' (''SDS'') pod [[Radovan Karadžić|Radovanom Karadžićem]] 30 % in ''[[Hrvaška demokratska zveza Bosne in Hercegovine]]'' (''HDZ BiH'') pod ''de facto'' vodstvom [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] 18 %. Predsednik tripartitnega predsedstva zvezne republike je postal Izetbegović, do razpada federacije [[1991]] pa so po predvolilnem dogovoru tri nacionalne stranke vzpostavile koalicijsko vlado. === Vojna za neodvisnost === Pogajanja novih voditeljev zveznih držav o ohranitvi Jugoslavije v neki obliki so neuspešno potekala v prvi polovici leta 1991. Odcepili sta se [[Slovenija]] in [[Hrvaška]], v obeh je prišlo do oboroženih konfliktov in videti je bilo, da se jim ne bo mogla izogniti niti Bosna, ki se je ravno tako kot [[Makedonija]] in že odcepljeni državi močno nagibala k razglasitvi samostojnosti. Mnogoštevilno [[bosanski Srbi|srbsko prebivalstvo Bosne]] je bilo namreč odločeno, da ne bo postalo [[manjšina]] v svoji domovini, stališče [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]] pa je bilo, da v primeru srbske odcepitve ravno tako ne bodo ostali v državi z muslimansko večino. [[Slobodan Milošević|Milošević]] in [[Franjo Tuđman|Tuđman]] sta se tako že dogovarjala o delitvi problematične države na dva dela, medtem pa je Karadžićeva ''[[Srbska demokratska stranka]]'' že pričela z ustanavljanjem [[srbska avtonomna pokrajina|srbskih avtonomnih pokrajin]] (SAO) ter vzpostavljanjem srbskih oblasti. Te so v novembru 1991 izvedle lasten [[referendum]], na katerem se je velika večina srbskih prebivalcev izrekla za ohranitev federacije z Jugoslavijo, a se je od nje že v istem mesecu odcepila tudi [[Makedonija]]. Slovenija in Hrvaška sta januarja [[1992]] prejeli priznanje mednarodne skupnosti, ta pa je kot pogoj za priznanje suverenosti od Bosne in Hercegovine zahtevala referendum o neodvisnosti. Bojkotirala ga je velika večina bosanskih Srbov, medtem ko je 97 % udeležencev pretežno [[Bošnjaki|bošnjaške]] in hrvaške narodnosti potrdilo referendumsko vprašanje. Tako so bosanski Srbi januarja razglasili samostojnost svojega teritorija: [[Republika Srbska|Republike srbskega naroda Bosne in Hercegovine]]. Na drugi strani, v zahodnem delu razpadajoče države, je hrvaška skupnost že novembra 1991 razglasila [[Hrvaška republika Herceg-Bosna|Hrvaško republiko Herceg-Bosno]], ki je imela pod vodstvom [[Hrvaški obrambni svet|Hrvaškega obrambnega sveta]] vso podporo vlade in oboroženih sil sosednje Hrvaške. Bosna in Hercegovina je bila tako učinkovito razdeljena med tri nacionalno-politične skupine in sile, a so jo 6. aprila 1992 [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Evropska skupnost]] uradno priznale kot suvereno državo. [[Slika:Evstafiev-bosnia-cello.jpg|thumb|350px|Simbol odpora prebivalcev [[Sarajevo|Sarajeva]] proti štiri leta trajajočemu [[obleganje Sarajeva|obleganju]]: [[Vedran Smailović]] igra čelo na ruševinah narodne knjižnice]] Še v istem tednu so v BiH izbruhnili spopadi. Poleti je srbska vojska nadzorovala že več kot 60 % bosanskega ozemlja. Bošnjaki so ustanovili Armado BiH, ki se dolgo časa ni mogla učinkovito upirati srbski vojski, ki je osvojila velik del ozemlja na severu in vzhodu države. Sarajevo, ki je bilo večinoma poseljeno z bošnjaškim prebivalstvom, v okolici pa s srbskim, se je znašlo v srbskem obroču. Mednarodna skupnost se ni odzvala drugače kot z misijo [[UNPROFOR]], ki je delen uspeh dosegla zgolj pri dostavljanju in razdeljevanju humanitarne pomoči. Hrvati so ustanovili svojo vojsko (HVO – Hrvaški obrambni svet), ki je nadzirala večino Hercegovine in osrednje Bosne. Spomladi 1993 so se začeli spopadi med HVO-jem in Armado BiH. Spopadi so razdelili Mostar in še nekatera manjša mesta v osrednji Bosni. Vse tri strani so izvajale etnično čiščenje in pregone prebivalstva, ki ga niso imeli za svojega. Zbežalo je na sto tisoče ljudi. Mednarodna skupnost se je medtem le medlo odzivala na razmere, in sicer s pogajanji in gospodarskimi sankcijami. Izjalovil se je tudi poskus vzpostavitve demilitariziranih območij, med drugim v [[Srebrenica|Srebrenici]], kjer je julija [[1995]] prišlo do [[pokol v Srebrenici|največjega pokola]] v [[Evropa|Evropi]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Že maja 1993 je bilo ustanovljeno [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]], ki je do [[1999]] hujših zločinov obtožilo več kot 50 oseb, med njimi voditelja [[bosanski Srbi|bosanskih Srbov]] Radovana Karadžića. Sčasoma so se pod pritiskom mednarodne skupnosti na čelu z ZDA pričeli umirjati zlasti konflikti med muslimansko in hrvaško stranjo, ta se je bila naposled marca [[1994]] primorana strinjati z vzpostavitvijo muslimansko-hrvaške federacije. Oboroženi konflikt se je ob koncu leta [[1995]] prenehal zaradi več dejavnikov: mednarodna pogajanja pod taktirko [[državni sekretar ZDA|državnega sekretarja ZDA]] [[Richard Holbrooke|Richarda Holbrooka]], pomembni porazi srbskih oboroženih sil proti muslimansko-hrvaškemu zavezništvu na zahodu Bosne ter zračno posredovanje zavezništva [[NATO]]. Novembra 1995 so v letalskem oporišču v ameriškem [[Ohio|Ohiu]] potekala intenzivna pogajanja, katerih sklepe so tri vpletene strani ([[Franjo Tuđman|Tuđman]], [[Alija Izetbegović|Izetbegović]] in [[Slobodan Milošević|Milošević]]) podpisale v [[Daytonski sporazum|Daytonskem mirovnem sporazumu]] decembra tega leta. Sporazum je uveljavil novo [[ustava|ustavo]], mednarodno organizirane [[volitve]] in Bosno kot državo dveh entitet, [[Federacija BiH|bošnjaško-hrvaško federacijo]] na eni ter [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]] na drugi strani. Poskrbljeno naj bi bilo za neovirano vrnitev 2,3 milijona [[begunci|beguncev]] (nekaj več kot 50 % predvojnega prebivalstva države), misijo [[UNPROFOR]] naj bi nadomestila nova 60.000-članska Implementation Force ([[IFOR]]) pod vodstvom organizacije NATO, kasneje preoblikovana v Stabilization Force ([[SFOR]]) z 31.000 člani. Daytonski sporazum pa tudi danes ne zagotavlja trdnega miru ali učinkovitega sodelovanja med še vedno sprtimi stranmi. S svojih domov ostaja izseljenih več kot 800 tisoč beguncev, medetnično kulturno sodelovanje je šibko, [[predstavnik OZN v BiH|predstavnik OZN v Bosni]] pa deluje kot pomemben nadzornik, ki ustvarja podobo Bosne in Hercegovine kot nesuverenega [[protektorat]]a zveze NATO in [[Evropska unija|EU]]. === Neodvisna BiH === Tudi niz volitev do današnjega dne je nakazal na nerešene nacionalno-politične probleme BiH. Neposredno po vojni so večino sedežev parlamenta osvojile tri že znane stranke na nacionalni podlagi, na političnih položajih pa je ostalo mnogo ljudi, znanih iz predvojnega in vojnega obdobja. Leta [[1997]] je Radovana Karadžića, ki je pod pritiski odstopil z mesta predsednika Republike Srbske, nasledila [[Biljana Plavšić]] z nekoliko bolj spravnimi stališči, a se kasneje tudi sama znašla pod obtožbami [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine]]. Po obdobju vladavine nenacionalno osnovanih strank so volitve leta [[2002]] zopet zaznamovali dobri rezultati treh nacionalnih strank. == Demografija == [[Slika:BiH_-_ES_N_1991_1.gif|thumb|300px|Etnične skupnosti in naselja, popis leta 1991.]] V Bosni prebivajo tri velike etnične skupine: [[Bošnjaki]], [[Srbi]] in [[Bosansko-hercegovski Hrvati|Hrvati]]. Spori med njimi so še vedno pogosti in privedejo do številnih političnih nasprotij. Študija iz leta 2005, ki je preučevala [[haploskupina|haploskupine]] [[kromosom]]ov Y, je ugotovila, da so vse tri skupine, kljub nekaj kvantitativnim razlikam, del istega [[genski bazen|genskega bazena]], ki je značilen za območje Balkana.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.blackwell-synergy.com/doi/abs/10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|title=The peopling of modern Bosnia-Herzegovina: Y-chromosome haplogroups in the three main ethnic groups|author=Marjanovic D. s sod.|journal=Annals of Human Genetics|volume=69|issue=6|pages=757–763|year=2005|doi=10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|access-date=2009-08-26|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017183032/http://www.blackwell-synergy.com/doi/abs/10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|url-status=dead |issn=0003-4800 }}</ref> Ob [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 2013 je imela Bosna in Hercegovina 3.531.159 prebivalcev. Od tega je bilo 1.769.592 (50 %) [[Bošnjaki|Bošnjakov]], 1.086.733 (31 %) [[Srbi|Srbov]] in 544.780 (15 %) [[Hrvati|Hrvatov]].<ref name="popis2013">{{Navedi knjigo|title=Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Bosni i Hercegovini, 2013.|publisher=Agencija za statistiku Bosne i Hercegovine|year=Junij 2016|location=Sarajevo|language=bs, en|url=http://www.popis.gov.ba/popis2013/doc/RezultatiPopisa_BS.pdf}}</ref> Podobnost med etnično identiteto in vero je zelo visoka: 50 % je [[islam|muslimanov]], 31 % je [[srbska pravoslavna cerkev|srbskih pravoslavcev]], 15 % pa [[rimokatoliška cerkev|rimokatolikov]]. 2 % je [[ateist]]ov, [[agnostik]]ov in versko neopredeljenih.<ref name="popis2013"/> == Politika in uprava == Bosanski politično-upravni sistem je tudi v današnjem času močno navezan na etnične razmere in razvoj dogodkov med [[bosanska vojna|vojno]] in po njej. Moč oblasti v državi je razdeljena na etnični podlagi, ob tem pa je izrazit nadzor mednarodne skupnosti. Bosna in Hercegovina je svojo prvo novodobno ustavo dobila ob odcepitvi iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|federacije]] leta [[1992]]. Delno preoblikovan dokument na osnovi pretekle, [[ustava SFRJ|jugoslovanske ustave]], je določil dvodomni parlament, vlado in predsedstvo iz treh etnično določenih članov. Takratna de iure oblast je bila sicer v prid [[Bošnjaki|muslimanskemu]] prebivalstvu, a je bila njena moč tako in tako bistveno omejena z vzpostavljenimi separatističnimi oblastmi Srbov in Hrvatov v pomembnih delih države. Nova ustava, uveljavljena z [[Daytonski sporazum|Daytonskim sporazumom]], ravno tako določa dvodomni parlament in [[predsedstvo Bosne in Hercegovine|tripartitno predsedstvo]], a imajo te centralne oblasti z izjemo mednarodnega trga in političnih odnosov le skromen vpliv na dejansko življenje države. Svoji ustavi in sistema oblasti ima tako vsaka od političnih entitet BiH, a tudi znotraj tega sistema vladajo neskladja: vlada [[Federacija BiH|Federacije BiH]] v glavnem skrbi zgolj za zunanje zadeve, medtem ko se prebivalci v praktičnih zadevah izrazito ločijo na dve etnični skupini. Življenje [[bosanski Hrvati|hrvaškega prebivalstva]] federacije je namreč močno navezano na [[Hrvaška|Hrvaško]], tako v uporabi denarja in volitev, kot na področju telefonskih in električnih omrežij. Ravno tako pa ima svojo ustavo in oblasti tudi [[Republika Srbska]]; ta določa institucijo predsednika in enodomni parlament. Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v državi ima pomembno vlogo [[visoki predstavnik Bosne in Hercegovine]], postavljen s strani [[Evropska unija|EU]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdrževanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvišja politična osebnost države. Zakonodajne in izvršilne odločitve predstavnika so bile pravzaprav edino učinkovito vladanje v BiH med letoma [[1995]] in [[1998]], med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove države in s položaja razrešil ali že kar z volilnih seznamov umaknil več nezmernih politikov, ki bi lahko povzročili napetosti. Na mednarodni ravni je današnji prednostni cilj BiH vključitev v Evropsko unijo, že od leta [[2002]] pa je članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], ravno tako pa [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in [[Sredozemska unija|Sredozemske unije]]. === Upravna delitev === [[Daytonski sporazum]] priznava tri etnične skupine Bosne in Hercegovine, delno pa temu sledi tudi upravna razdelitev ozemlja. Na najvišji ravni je to delitev na dve politični entiteti, izmed katerih je ena [[Federacija Bosne in Hercegovine]] oziroma politična skupnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ter [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]], druga pa [[Republika Srbska]], ki združuje [[bosanski Srbi|bosanske Srbe]]. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. [[Distrikt Brčko]] ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja. Federacija BiH je razdeljena na 10 [[kantoni BiH|kantonov]], ti pa dalje na občine, medtem ko se upravno ozemlje Republike Srbske od vrhovne vlade deli neposredno na občine. == Gospodarstvo == [[Slika:GDP per capita development of Bosnia and Herzegovina.svg|sličica|Ocena bosansko-hercegovskega BDP na prebivalca v letih 1952–2018]] V Jugoslaviji je bila Bosna in Hercegovina ena izmed gospodarsko šibkejših republik. V času socializma se je razvijala težka industrija in v republiki je domoval velik del jugoslovanskih tovarn.{{Navedi vir}} Vojna v 90. letih je opustošila bosansko-hercegovsko gospodarstvo in BDP je padel za 60&nbsp;%.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilo.org/public/english/employment/skills/training/publ/pub12.htm|title=Post-conflict Bosnia and Herzegovina&nbsp;– Martha Walsh&nbsp;– Employment Sector|publisher=ILO|access-date=5 May 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20080907062005/http://www.ilo.org/public/english/employment/skills/training/publ/pub12.htm|archive-date=7 September 2008|url-status=live}}</ref> Stopnja brezposelnosti je bila leta 2017 20,5-%.<ref>{{navedi splet|url=http://www.biznisinfo.ba/nezaposlenost-prvi-put-ide-ispod-20-posto/|title=Nezaposlenost prvi put ide ispod 20 posto – Biznis Info|date=15 March 2018|access-date=16 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317102119/http://www.biznisinfo.ba/nezaposlenost-prvi-put-ide-ispod-20-posto/|archive-date=17 March 2018|url-status=live}}</ref> Stanje gospodarstva je težko natančno oceniti, ker četudi obe entiteti objavljata statistike, je statistika za celotno državo omejena. Poleg tega uradne statistike ne zajemajo sive ekonomije, ki je vsesplošno prisotna – po eni od ocen predstavlja 25,5&nbsp;% celotnega BDP.<ref>{{navedi splet|url=http://ba.n1info.com/a223736/Vijesti/Vijesti/Siva-ekonomija-cini-25-posto-BDP-a-BiH.html|title=Siva ekonomija čini 25 posto BDP-a BiH|work=N1 BA|access-date=24 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180601180835/http://ba.n1info.com/a223736/Vijesti/Vijesti/Siva-ekonomija-cini-25-posto-BDP-a-BiH.html|archive-date=1 June 2018|url-status=live}}</ref> Valuta celotne Bosne in Hercegovine je od 22. junija 1998 [[konvertibilna marka]] (kratica KM, mednarodna okrajšava BAM). Marka je vezana na evro po fiksnem tečaju 1,95583:1 in tako ustreza vrednosti nekdanje [[Nemška marka|nemške marke]]. Po zakonu morajo biti vsi domači računi izraženi v konvertibilnih markah. Kljub temu se splošno sprejemata [[evro]] in ponekod [[srbski dinar]], čeprav to uradno ni zaželeno. Glavni kmetijski proizvodi Bosne in Hercegovine so žitarice ter različno sadje in zelenjava. Glavne industrijske panoge so jeklarstvo, premogovništvo, železarstvo, avtomobilska industrija, tekstilna industrija, proizvodnja [[Tobak|tobaka]], pohištva in predelava [[Nafta|nafte]].{{Navedi vir}} Po podatkih za leto 2017 je Bosna in Hercegovina največ izvažala v [[Nemčija|Nemčijo]] (14,25&nbsp;%), [[Hrvaška|Hrvaško]] (11,67&nbsp;%), [[Italija|Italijo]] (10,78&nbsp;%), [[Srbija|Srbijo]] (10&nbsp;%), [[Slovenija|Slovenijo]] (8,75&nbsp;%), [[Avstrija|Avstrijo]] (8,16&nbsp;%) in [[Turčija|Turčijo]] (3,67&nbsp;%). Največ uvoza je bilo s Hrvaške (16,05&nbsp;%), iz Srbije (13,71&nbsp;%), Nemčije (9,46&nbsp;%), Slovenije (9,19&nbsp;%) in Italije (8,76&nbsp;%).<ref name="KomoraBiH">{{navedi splet|title=Vanjskotrgovinska komora BiH – vanjskotrgovinska razmjena|url=http://komorabih.ba/vanjskotrgovinska-razmjena/?tarifa=Bosna+i+Hercegovina&godina2=2017&po_tarifi=PRIKA%C5%BDI|publisher=Komora BiH|access-date=15. 5. 2018|archive-date=2021-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211010457/http://komorabih.ba/vanjskotrgovinska-razmjena-bih-sa-svijetom-u-2019-godini/?tarifa=Bosna%20i%20Hercegovina&godina2=2017&po_tarifi=PRIKA%C5%BDI|url-status=dead}}</ref> === Promet === [[Slika:Roads in Bosnia and Herzegovina.svg|sličica|Glavne ceste v Bosni in Hercegovini]] Skupna dolžina [[Železniški prevoz|železniškega]] omrežja v Bosni in Hercegovini je 965&nbsp;km (2014).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html|title=Bosnia and Herzegovina|website=cia.gov|publisher=The World Factbook|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201130220952/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html|archivedate=2020-11-30}}</ref> Železnica poteka v dveh glavnih smereh ki se križata v [[Doboj|Doboju]]: Tuzla–Doboj–Banja Luka–Novi Grad–Bihać–hrvaška meja in Šamac (hrvaška meja)–Doboj–Sarajevo–Mostar–Čapljina (hrvaška meja). V Bijeljini in Zvorniku so tudi priključki na železniško omrežje Srbije. Z železnico upravljata dve državni podjetji: na ozemlju Federacije so to [[Železnice Federacije Bosne in Hercegovine]], v Republiki Srbski pa [[Železnice Republike Srbske]]. Skupna dolžina cestnega omrežja znaša slabih 23.000&nbsp;km, od tega je okoli 19.500&nbsp;km asfaltiranih cest.<ref name=":0" /> Skozi državo poteka pet [[Vseevropsko cestno omrežje|evropskih poti]]. Po [[Panevropski koridor Vc|panevropskem koridorju Vc]] se gradi prva [[avtocesta]] v državi; marca 2021 je bilo v ločenih fragmentih zgrajenih skupaj 113&nbsp;km od 334 načrtovanih.<ref name="VC">[http://www.jpautoceste.ba/20130922711/koridor-vc-autocesta Koridor Vc - Autocesta na službenoj stranici JP Autoceste BiH]</ref> Bosna in Hercegovina nima dostopa do mednarodnega morja, zato nima pomorskih pristanišč. Izmed tujih pristanišč so za državo najpomembnejše hrvaške [[Pristanišče Ploče|Ploče]]. Bolje, a ne v celoti, razvit je rečni promet na Savi. V državi uradno obstaja 25 letališč, od tega štiri mednarodna: [[Mednarodno letališče Sarajevo|„Butmir” Sarajevo]], [[Mednarodno letališče Banja Luka|„Mahovljani” Banjaluka]], [[Mednarodno letališče Mostar|Mostar]] in [[Mednarodno letališče Tuzla|Tuzla]]. Največje in najpomembnejše je sarajevsko letališče, ki leži v jugozahodnem predmestju glavnega mesta. === Turizem === Glede na projekcije Svetovne turistične organizacije, bo imela Bosna in Hercegovina v obdobju med 1995 in 2020 tretjo največjo stopnjo rasti turizma na svetu. Leta 2012 je državo obiskalo 747.827 turistov, kar je povečanje za 9 %, in so ustvarili 1.645.521 nočitev ali rast 9,4 % glede na preteklo leto. Od tega je bilo 58,6 % tujih turistov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bhas.ba/saopstenja/2013/TUR_2012M12_001_01-bos.pdf |title=Statistika Turizma |trans-title=Tourism Statistics |publisher=Agency for statistics of Bosnia and Herzegovina |orig-year=2012 |accessdate=4. 7. 2015 |type=pdf |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923184502/http://www.bhas.ba/saopstenja/2013/TUR_2012M12_001_01-bos.pdf |url-status=dead }}</ref> Lonely Planet je je leta 2006, ko je razvrščal najboljša mesta na svetu, uvrstil Sarajevo, glavno mesto države in gostitelja Zimskih olimpijskih iger 1984, na 43. mesto, pred Dubrovnik (59. mesto), Ljubljane (84), Bleda (90), Beograda (113) in Zagreba na 135. mestu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bosniatravel.net/news/2006/lonely-planet-on-sarajevo.html |publisher=Bosnia Travel |title=Lonely Planet: Sarajevo {{sic|43|th|nolink=yes}} Best City in the World |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070223094909/http://www.bosniatravel.net/news/2006/lonely-planet-on-sarajevo.html |archivedate=23. 2. 2007}}</ref> Turizem se v Sarajevu v glavnem osredotočen na zgodovinske, verske in kulturne znamenitosti. Lonely Planetov "Best In Travel" je leta 2010 nominiral Sarajevo med deset mest, ki jih je treba obiskati. [[Međugorje]] je postalo eno od najpopularnejših krajev krščanskih romarjev in je preraslo v tretji najvažnejši verski kraj v Evropi, ki ga vsako leto obišče več kot milijon ljudi.<ref>[http://www.romereports.com/palio/Visionaries-of-Medjugorje-may-appear-before-the-Vatican-english-2441.html RomeReports: Visionaries of Medjugorje may appear before the Vatican.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130505053250/http://www.romereports.com/palio/Visionaries-of-Medjugorje-may-appear-before-the-Vatican-english-2441.html |date=5. 5. 2013 }}</ref> == Kultura == === Arhitektura === {{glavni|Arhitektura Bosne in Hercegovine}} Arhitektura Bosne in Hercegovine je edinstvena in specifična arhitektura zahvaljujoč mnogim okoliščinam,, predvsem pa dejstvu, da se je BiH v tisočletnem obstoju znašla pod vplivom različnih kultur in civilizacij ter dejstvu, da je v dolgem obdobju svoje zgodovine predstavljala svojevrstno mejo med zahodnim in vzhodnim vplivom, prevzemala in zadrževala je specifičnosti obeh vplivov, kar je na koncu rezultiralo različno arhitekturo. === Glasba === Tradicionalne bosanske pesniške oblike med Hrvatimi so [[ganga]] in [[rera]] (v Hercegovini), iz časov Osmanskega cesarstva pa je najbolj znana [[sevdalinka]]. Prav tako je priljubljena [[pop]] in [[rock]] glasba, znani glasbeniki so: [[Goran Bregović]], [[Davorin Popović]], [[Kemal Monteno]], [[Zdravko Čolić]], [[Edo Maajka]], [[Dino Merlin]] in [[Tomo Miličević]]. Iz časov Jugoslavije so popularne številne pop/rock skupine: [[Bijelo Dugme]], [[Indexi]], [[Plavi orkestar]], [[Zabranjeno pušenje]]; in sedanji [[Dubioza kolektiv]]. Znani skladatelji pop glasbe so [[Đorđe Novković]], [[Esad Arnautalić]] in [[Kornelije Kovač]]. V zadnjih desetletjih je izredno priljubljena tudi izrazito komercialna [[turbofolk]] glasba. === Gastronomija === [[Slika:Cevapcici.JPG|thumb|right|220px|Čevapčiči, značilna bosanska jed]] Bosanska kuhinja je mešanica zahodnih in vzhodnih vplivov. Ker je bila Bosna 500 let pod vladavino Osmanov, je bosanska kuhinja zelo podobna turški, grški in ostalim, ki so spadale v Osmansko državo. Vladavina Avstrije pa je pozneje prinesla še vplive iz srednje Evrope. Znana je po uporabi številnih začimb, vendar v zmernih količinah. Jedi so večinoma lahke, saj se kuhajo v velikih količinah vode,; omake pa so povsem naravne, narejene iz naravnih zelenjavnih sokov. Značilna zelenjava je krompir, paradižnik, čebula, česen, poper, kumare, buče, korenje, zelje, gobe, špinača, fižol in paprika, poleg te pa še mleko, slive in kisla smetana imenovana [[pavlaka]]. Značilne mesne jedi vsebujejo svinjino, [[govedina|govedino]] in [[jagnjetina|jagnjetino]]. Lokalne specialitete so: [[čevapčiči]], [[burek]], [[dolma]], [[sarma]], [[pilaf]], [[golaž]], [[ajvar]] in številne slaščice, značilne za turški svet. V [[Hercegovina|Hercegovini]] pridelujejo tudi vinsko trto in vino, med žganimi pijačami pa sta najpogostejši [[slivovka]] (''rakija'') in [[sadjevec]] (''jabukovača''). V času Jugoslavije so v hercegovskih distilarnah pridelali velike količine [[vinjak]]a, s katerimi so zalagali jugoslovansko industrijo alkoholnih pijač. === Svetovna dediščina === Bosna in Hercegovina je članica [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]] od 12. julija 1993. Na spisku svetovne dediščine so trije spomeniki: *[[Most Mehmed Paše Sokolovića]] v [[Višegrad]]u<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1260]</ref>, *[[Stari most, Mostar| Stari most]] v [[Mostar]]ju <ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/946]</ref> *[[Steček|Stečki]] - srednjeveški nagrobni spomeniki, ki so na 20 lokacijah v Bosni in Hercegovini<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1504]</ref>. == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Bosna in Hercegovina}} {{OVSE}} {{Evropa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Bosna in Hercegovina| ]] [[Kategorija:Federativne države]] d1bt1l3dw76i87ygzny4lkmqs5wazvx 0 4880 6741219 6740049 2026-08-23T11:42:58Z Ljuba24b 92351 /* Portugalska grofija */ tp 6741219 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = ''República Portuguesa'' | conventional_long_name = Portugalska republika | common_name = Portugalska | common_name2 = Portugalske | image_flag = Flag of Portugal.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Portugal.svg | image_map = EU-Portugal.svg | map_caption = Lega Portugalske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) | national_anthem = ''[[A Portuguesa]]'' | official_languages = [[portugalščina]]¹ | capital = [[Lizbona]] | demonym = Portugalec, Portugalka | latd = 38 | latm = 46 | latNS = N | longd = 9 | longm = 11 | longEW = W | largest_city = capital | government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Portugalske|predsednik]]: | leader_name1 = [[António José Seguro]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Portugalske|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Luís Montenegro]] | sovereignty_type = oblikovanje | sovereignty_note = | established_event1 = ustanovitev (prva grofija) | established_date1 = 868 | established_event2 = Ponovna ustanovitev (druga grofija) | established_date2 = 1095 | established_event3 = Bitka pri São Mamede, suverenost | established_date3 = 24. junij 1128 | established_event4 = Portugalska kraljevina | established_date4 = 25. julij 1139 | established_event5 = Pogodba iz Zamore, priznanje | established_date5 = 5. oktober 1143 | established_event6 = ''Manifestis Probatum'', papeško priznanje | established_date6 = 23. maj 1179 | established_event7 = Portugalska obnovitvena vojna, obnova | established_date7 = 1. december 1640 | established_event8 = Revolucija 5. oktobra 1910, republika | established_date8 = 5. oktober 1910 | established_event9 = ''Nageljnova revolucija'', demokratizacija | established_date9 = 25. april 1974 | established_event10 = portugalska ustava – današnja ustava | established_date10 = 25. april 1976 | established_event11 = Pristop k Evropski uniji | established_date11 = 1. januar 1986 | area_rank = 109. | area_km2 = 92.212<ref>{{in lang|pt}}{{navedi splet |title=Superfície Que municípios têm maior e menor área? |url=https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |publisher=Pordata |access-date=17 November 2020 |archive-date=2022-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402143742/https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |url-status=dead }}</ref> | percent_water = 0,5 | population_estimate = 10.467.366<ref>{{navedi splet |url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=594879758&DESTAQUESmodo=2|title=População residente aumenta mais de 46 mil pessoas - 2022|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)|website=ine.pt |access-date=15 June 2023}}</ref> | population_estimate_year = 2022 | population_estimate_rank = 89. | population_census = 10.343.066<ref name="auto2">{{navedi splet | website=Statistics Portugal - Web Portal | date=23 November 2022 | url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=541064323&DESTAQUESmodo=2| access-date=23 November 2022 | title=Censos 2021 - Principais tendências ocorridas em Portugal na última década }}</ref> | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 114 | population_density_rank = 87. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.PT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=182,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Portugal) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=12 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 276,4 milijarde $ |GDP_nominal_rank = 49. |GDP_PPP = 465,1 milijarde $ |GDP_PPP_rank = 50. |GDP_nominal_per_capita = 26.879 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 41. |GDP_PPP_per_capita = 45.227 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 42. | Gini = 31,2 | Gini_year = 2020 | Gini_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini_rank = | Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|access-date=21 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}</ref> | HDI = 0,866 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI_rank = 38. | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])² | currency_code = EUR | time_zone = [[zahodnoevropski čas|WET]]³ | utc_offset = ±0 | time_zone_DST = [[zahodnoevropski poletni čas|WEST]] | utc_offset_DST = +1 | cctld = [[.pt]]⁴ | calling_code = 351 | footnote1 = Leta 1999 (''Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro'') je bila uradno priznana še [[mirandeščina]], ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine [[Miranda do Douro]].<ref>[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/pt1_en.html#13 The Euromosaic study, Mirandese in Portugal], europa.eu - spletna stran [[Evropska komisija|Evropske komisije]], pridobljeno januarja 2007.</ref> Priznan je tudi [[portugalski znakovni jezik]]. | footnote2 = pred 1999: [[portugalski eskudo]]. | footnote3 = [[Azori]]: [[UTC]]-1; UTC [[evropski poletni čas|poleti]]. | footnote4 = Uporablja se tudi vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]] skupna domena [[.eu]]. }} '''Portugalska''', uradno '''Portugalska republika''' ([[Portugalščina|portugalsko]] ''República Portuguesa''), je [[država]], katere celina je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski [[arhipelag]] [[Azori]] in [[Madeira|Madeiro]]; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama. Portugalska je umeščena najbolj zahodno v celinskem delu Evrope, njen iberski del pa meji na zahodu in jugu na [[Atlantski ocean]] ter na severu in vzhodu na [[Španija|Španijo]], edino državo, ki ima kopensko mejo s Portugalsko. Uradni in državni jezik je [[portugalščina]]. Glavno in največje mesto je [[Lizbona]]. Portugalska je najstarejša neprekinjeno obstoječa nacionalna država na Iberskem polotoku in ena najstarejših v Evropi, njeno ozemlje je bilo neprekinjeno naseljeno, napadeno in se zanj borilo že od prazgodovine. Naselili so jo predkeltska in [[Kelti|keltska]] ljudstva, obiskovali so jih [[Feničani]], [[Puni|Kartažani]], stari [[Grki]] in vladali [[Rimljani]], ki so jim sledili vpadi [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|vizigotskih]] germanskih ljudstev. Po invaziji Mavrov na Iberski polotok je bila večina njenega ozemlja del [[Al Andaluz]]a. Portugalska je bila kot država ustanovljena med zgodnjo krščansko [[Rekonkvista|Rekonkvisto]]. Katoliška grofija '''Portucale''', ustanovljena leta 868, je postala pomembna po bitki pri São Mamedeju (1128). Kraljevina Portugalska je bila pozneje razglašena po bitki pri Ouriqueu (1139), neodvisnost od Leóna pa je bila priznana z pogodbo iz Zamore (1143).<ref>Brian Jenkins, Spyros A. Sofos, [https://books.google.com/books?id=LNRyNG9NNkcC&lpg=1 ''Nation and identity in contemporary Europe''], p. 145, Routledge, 1996, {{ISBN|0-415-12313-5}}</ref> V 15. in 16. stoletju je Portugalska vzpostavila prvi svetovni pomorski in trgovski [[Portugalski imperij|imperij]], s čimer je postala ena vodilnih svetovnih gospodarskih, političnih in vojaških sil.<ref>Melvin Eugene Page, Penny M. Sonnenburg, p. 481</ref> V tem obdobju, ki ga danes imenujemo doba odkritij, so portugalski raziskovalci začeli raziskovati morje z odkritjem tega, kar bo postalo [[Brazilija]] (1500). V tem času je Portugalska monopolizirala trgovino z začimbami, razdelila svet na hemisfere gospostva s Kastilijo, imperij pa se je razširil z vojaškimi pohodi v Aziji. Vendar so dogodki, kot so [[Lizbonski potres (1755)|potres v Lizboni leta 1755]], okupacija države med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in neodvisnost Brazilije (1822), v veliki meri izbrisali prejšnje bogastvo Portugalske.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal/|title=The World Factbook|work=cia.gov|access-date=14 September 2015|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109122645/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal|url-status=dead}}</ref> Državljanska vojna med liberalnimi konstitucionalisti in konservativnimi absolutisti na Portugalskem zaradi kraljevega nasledstva je trajala od 1828 do 1834. Potem ko je revolucija leta 1910 odstavila monarhijo, je bila ustanovljena demokratična, a nestabilna prva portugalska republika, ki jo je kasneje nadomestil avtoritarni režim ''Estado Novo''. Demokracija je bila obnovljena po ''revoluciji nageljnov'' (1974), ki je končala portugalsko kolonialno vojno. Kmalu zatem je bila neodvisnost podeljena skoraj vsem njenim čezmorskim ozemljem. Predaja [[Macao|Macaa]] Kitajski (1999) je pomenila konec tega, kar lahko štejemo za enega najdlje živečih kolonialnih imperijev v zgodovini. Portugalska je pustila globok kulturni, arhitekturni in jezikovni vpliv po vsem svetu z zapuščino okoli 250 milijonov portugalsko govorečih ljudi in številnih kreolov s sedežem na Portugalskem. Je razvita država z naprednim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom.<ref>{{navedi splet|date=8 April 2014|title=World Economic Outlook April 2014 - Recovery Strengthens, Remains Uneven|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408225045/http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|archive-date=8 April 2014|access-date=20 April 2021|website=imf.org}}</ref> Poleg tega se visoko uvršča v mir, demokracijo,<ref>{{navedi splet|url=https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|title=Democracy Reports &#124; V-Dem|website=www.v-dem.net|access-date=14 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621135623/https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|archive-date=21 June 2019|url-status=dead}}</ref> svobodo tiska, stabilnost, družbeni napredek, blaginjo in znanje angleščine. Kot članica Združenih narodov, Evropske unije, schengenskega območja in Sveta Evrope (SE), je bila Portugalska tudi ena od ustanovnih članic Nata, evrskega območja, OECD in Skupnosti portugalskih jezikovnih držav. ==Etimologija== Beseda ''Portugalska'' po eni verziji izhaja iz rimsko-keltskega krajevnega imena ''Portus Cale'';<ref>{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/portugal|title=Portugal – Origin and meaning of the name Portugal by Online Etymology Dictionary|website=Etymonline.com}}</ref> mesto, kjer zdaj stojita današnji [[Porto]] in [[Vila Nova de Gaia]], ob izlivu reke [[Douro]] (Duero) na severu današnje Portugalske. Ime mesta izvira iz latinske besede za pristanišče, ''portus'', vendar je drugi element ''Portus Cale'' manj jasen. Glavna razlaga imena je, da gre za [[etnonim]], ki izhaja iz [[Kultura Castro|ljudstva Castro]], znanega tudi kot Callaeci, [[Gallaeci]] ali Gallaecia, ki je zasedlo severozahod Iberskega polotoka.<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/31989410|title=Documentos danca portuguesa|first=Marcos|last=Winicius|via=www.academia.edu}}</ref> Imeni ''Cale'' in ''Callaici'' sta izvor današnjih ''Gaia'' in ''[[Galicija (Španija)|Galicija]]''.<ref name="ReferenceA">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/10819665|title=Origem e significado dos nomes de Portugal e da Galiza|first=Luís|last=Magarinhos|journal=Actas do III Congreso Internacional Sobre a Cultura Celta: Os Celtas da Europa Atlántica. 15, 16 e 17 de Abril de 2011. Narón. Pp. 537-546|date=January 2011|via=www.academia.edu}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Portugalske}} === Prazgodovina === Območje današnje Portugalske so naselili [[neandertalec|neandertalci]] in nato ''[[Homo sapiens]]'', ki so se sprehajali po brezmejnem območju severnega Iberskega polotoka. To so bile družbe za samooskrbo in čeprav niso ustanavljale uspešnih naselij, so tvorile organizirane družbe. Neolitska Portugalska je eksperimentirala z udomačitvijo pastirskih živali, vzrejo nekaterih žitnih pridelkov in rečnim ali morskim ribolovom.<ref name="Birmp1">David Birmingham (2003), p. 11</ref> Nekateri znanstveniki verjamejo, da je na začetku prvega tisočletja pred našim štetjem več valov Keltov vdrlo na Portugalsko iz Srednje Evrope in se poročilo z lokalnim prebivalstvom in tvorilo različna plemena.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=So1mDwAAQBAJ&q=different+celtic+tribes+in+Portugal&pg=PA63|title=Portugal: Third Edition|first1=Jay|last1=Heale|first2=Angeline|last2=Koh|first3=Elizabeth|last3=Schmermund|date=15 April 2016|publisher=Cavendish Square Publishing, LLC|isbn=978-1-5026-1694-4|via=Google Books}}</ref> Druga teorija kaže, da so Kelti naselili zahodno Iberijo/Portugalsko veliko pred kakršnimi koli velikimi keltskimi migracijami iz Srednje Evrope. Poleg tega so številni jezikoslovci, strokovnjaki za staro keltščino, predstavili prepričljive dokaze, da je tarteški jezik, ki so ga nekoč govorili v delih JZ Španije in JZ Portugalske, po strukturi vsaj protokeltski.<ref>{{navedi splet|url=https://www.historyireland.com/pre-history-archaeology/tartessian-europes-newest-and-oldest-celtic-language/|title=Tartessian, Europe's newest and oldest Celtic language|date=5 March 2013}}</ref> V tem obdobju in vse do rimskih vpadov je bila [[kultura Castro]] (različica [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]) razvita na Portugalskem in v sodobni Galiciji. Ta kultura je skupaj z ohranjenimi elementi atlantske megalitske kulture in prispevki, ki prihajajo iz bolj zahodnih sredozemskih kultur, končala v tako imenovanem ''Cultura Castreja''.<ref>{{navedi splet|last=Trombetta|first=Silvana|date=29 March 2018|title=Celts and the Castro Culture in the Iberian Peninsula – issues of national identity and Proto-Celtic substratum|url=http://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|access-date=11 July 2020|website=ppg.revistas.uema.br|archive-date=2022-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318101400/https://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|url-status=dead}}</ref> Ta poimenovanje se nanaša na značilno keltsko populacijo, imenovano 'dùn', 'dùin' ali 'don' v [[Gelska veja otoških keltskih jezikov|gelščini]] in ki so jo Rimljani v svojih kronikah imenovali ''castrae''. Na podlagi rimskih kronik o ljudstvu Callaeci, skupaj z pripovedmi ''Lebor Gabála Érenn'' <ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/leborgablare01macauoft|title=Lebor gabála Érenn: The book of the taking of Ireland|first=Robert Alexander Stewart|last=Macalister|publisher=Dublin : Published for the Irish texts Society by the Educational Company of Ireland|via=Internet Archive}}</ref> in interpretacijo obilnih arheoloških ostankov po vsej severni polovici Portugalske in Galicije, je mogoče sklepati, da je obstajala matriarhalna družba z vojaško in versko aristokracijo verjetno fevdalnega tipa. Osebe največje avtoritete so bile poglavar vojaškega tipa in z avtoriteto v svojem Castru ali klanu ter druid, ki se je v glavnem nanašal na zdravstvo in vero, funkcije, ki bi lahko bile skupne več osebam. Keltska kozmogonija je ostala homogena zaradi sposobnosti druidov, da so se srečevali v svetih z druidi drugih območij, kar je zagotavljalo prenos znanja in najpomembnejših dogodkov. Prve dokumentarne reference na družbo Castro zagotavljajo kronisti rimskih vojaških pohodov, kot so med drugim [[Strabon]], [[Herodot]] in [[Plinij Starejši]], o družbeni organizaciji in opisovanju prebivalcev teh ozemelj, Gallaeci s severne Portugalske kot: »Skupina barbarov, ki preživijo dan v boju, noč pa obedujejo, pijejo in plešejo pod luno«. Bila so še druga podobna plemena in glavni med njimi so bili Luzitanci; jedro teh ljudi je ležalo v notranjosti osrednje Portugalske, medtem ko so obstajala številna druga sorodna plemena, kot so Kelti iz Alenteja in Cynetes ali Conii iz Algarve. Med plemeni ali pododdelki so bili Bracari, Coelerni, Equaesi, Grovii, Interamici, Leuni, Luanqui, Limici, Narbasi, Nemetati, Paesuri, Quaquerni, Seurbi, Tamagani, Tapoli, Turduli, Turduli Veteres, Turdulorum, Oppida in Turdulorum Zoelae. Feničani – Kartažani so v regiji Algarve ustanovili tudi nekaj majhnih, poltrajnih komercialnih obalnih naselij (kot je Tavira). <gallery> File:Anta de Arca.JPG|Bakrenodobni dolmen ''Anta da Arca'' File:Rock_Art_Foz_Coa_01.jpg| Najdišča prazgodovinske skalne umetnosti v dolini Côa. File:Centro_de_Alcalar_2017_-_Monumento_9_-_Entrada_(cropped).jpg|Megalitski spomeniki Alcalar, zgrajeni v 3. tisočletju pr. n. št. Citania briteiros casa 2.jpg|Primeri kulture Castro na severu Portugalske (9. – 1. st. pr. n. št.) - Citânia de Briteiros Ch%C3%A3o_cividade_terroso.JPG|Cividade de Terroso </gallery> === Rimska Luzitanija in Gallaecia === {{glavni|Luzitanija| Gallaecia|Hispanija}} [[File:Evora-RomanTemple edit.jpg|thumb|left| Rimski tempelj Évora v Alenteju je ena najbolje ohranjenih rimskih stavb v državi.]] [[File:Torre de Centum Cellas.jpg|thumb|right|upright=0.92| Centum Cellas v regiji Beira je rimska vila rustica iz 1. st. n. št.]] Rimljani so prvič napadli Iberski polotok leta 219 pr. n. št. Kartažani, rimski nasprotnik v [[punske vojne|punskih vojnah]], so bili izgnani iz svojih obalnih kolonij. V zadnjih dneh [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] je bil skoraj ves polotok priključen [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Rimsko osvajanje današnjega dela Portugalske je trajalo skoraj dvesto. Leta 155 pr.n.št., ko se je na severu začel upor, je doživela hudo nazadovanje. Luzitanci in druga domorodna plemena so pod vodstvom [[Virijat]]a prevzela nadzor nad vso zahodno Iberijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|title=Viriathus And The Lusitanian War &#124; UNRV.com Roman History|website=www.unrv.com|access-date=2022-03-18|archive-date=2020-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200707020716/https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|url-status=dead}}</ref> Rim je v [[Luzitanija|Luzitanijo]] poslal številne legije in svoje najboljše generale, da bi zadušili upor, a brez uspeha – Luzitanci so osvajali ozemlje. Rimski voditelji so se odločili spremeniti svojo strategijo. Podkupili so Virijatove zaveznike, da so ga ubili. Leta 139 pr. n. št. je bil Virijat umorjen in Tautal je postal vodja Luzitancev. Rim je postavil kolonialni režim. Popolna romanizacija Luzitanije se je zgodila šele v vizigotski dobi. Leta 27 pr. n. št. je Luzitanija dobila status [[rimska provinca|rimske province]]. Kasneje je nastala severna provinca Luzitanija, znana kot Gallaecia, s prestolnico v Bracara Augusta, današnja [[Braga]].<ref>{{cite journal |last1=Conejo |first1=Noé |title=Coins and ''villae'' in late Roman Lusitania: collapse of the Roman currency economy? |journal=Post-Classical Archaeologies |volume=10 |year=2020 |pages=219–246 |url=http://www.postclassical.it/PCA_Vol.10_files/PCA10_Conejo.pdf }}</ref> Po vsej sodobni Portugalski je še vedno veliko ruševin ''castros'' (hribovskih utrdb) in ostankov kulture Castro. Nekateri mestni ostanki so precej veliki, kot sta [[Conímbriga]] in [[Mirobriga]]. Prva, poleg tega, da je ena največjih rimskih naselij na Portugalskem, je uvrščena tudi kot nacionalni spomenik. Conímbriga leži 16 kilometrov od [[Coimbra|Coimbre]], ki je bil starodavni ''Aeminium''. Na mestu je tudi muzej, ki prikazuje predmete, ki so jih arheologi našli med svojimi izkopavanji. Po vsej državi je ohranjenih več inženirskih del, kot so kopališča, templji, mostovi, ceste, cirkusi, gledališča in domovi za laike. Najdeni so bili tudi kovanci, nekateri kovani v luzitanski deželi, pa tudi številni kosi keramike. Med sodobnimi zgodovinarji sta [[Orozij|Paulus Orosius]] (ok. 375–418) <ref>David Rohrbacher, "Orosius," in ''The Historians of Late Antiquity'' (Routledge, 2002), [https://books.google.com/books?id=TLvK-_fk8TkC&pg=PA135&dq=Orosius+life+OR+biography+OR+born+OR+birth&lr=&num=100&as_brr=3&sig=ACfU3U2atlXMBUN45DliVbnt_fLlckZInw pp. 135–137.] Rohrbacher bases the date of birth on Augustine's description of Orosius as a "young priest" and a "son by age" in the period 414–418, which would place his age at 30 or younger.</ref> in Hydatius (ok. 400–469), škof Aquae Flaviae (sodobni Chaves), ki sta poročala o zadnjih letih rimske vladavine in prihodu germanskih plemen. === Germanska kraljestva: Svebi in Vizigoti === [[File:Reino suevo.svg|thumb|200px|right|Zemljevid kraljestva Svebov v 5. in 6. stoletju]] [[File:Iberia 560.svg|thumb|Vizigotsko kraljestvo v Iberiji okoli leta 560]] V zgodnjem 5. stoletju so germanska plemena in sicer [[Svebi]] in [[Vandali]] (Silingi in Hasdingi) skupaj s svojimi zavezniki, [[Sarmati]] in [[Alani]], vdrla na Iberski polotok, kjer so oblikovali svoje kraljestvo. Kraljestvo Svebov je bilo germansko post-rimsko kraljestvo, ustanovljeno v nekdanjih rimskih provincah Galecija-Luzitanija. Ostanke alanskih naselij iz 5. stoletja so našli v Alenquerju (iz starega germanskega ''Alan kerk'', templja Alanov), Coimbri in Lizboni.<ref>Milhazes, José. [http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 Os antepassados caucasianos dos portugueses]&nbsp;– Rádio e Televisão de Portugal in Portuguese. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160101100219/http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 |date=1 January 2016 }}</ref> Okoli leta 410 in v 6. stoletju je postalo uradno razglašeno kraljestvo Svebov, kjer je kralj Hermerik sklenil mirovno pogodbo z Gallaečani, preden je svoje posesti prepustil svojemu sinu Rechili. Leta 448 je Rechila umrl, pri čemer je državo v širitvi prepustil Rechiarju. Po porazu nad Vizigoti je bilo Svebsko kraljestvo razdeljeno, Frantan in Aguiulfo sta vladala hkrati. Oba sta vladala od 456 do 457, leta, ko je Maldras (457–459) ponovno združil kraljestvo. Po neuspešni rimsko-vizigotski zaroti je bil umorjen. Čeprav zarota ni dosegla svojega resničnega namena, je bilo Svebsko kraljestvo ponovno razdeljeno med dva kralja: Frumar (Frumario 459–463) in Remismund (Remismundo, Maldrasov sin) (459–469), ki bo ponovno združil očetovo kraljestvo leta 463. Zaradi vizigotskega vpliva je bil leta 465 prisiljen sprejeti [[arijanstvo]]. Do leta 500 je bilo v Iberiji nameščeno Vizigotsko kraljestvo, sedež je imelo v [[Toledo|Toledu]] in je napredovalo proti zahodu. Postali so grožnja svebski vladavini. Po Remismundovi smrti leta 469 je nastopilo mračno obdobje, ko skoraj vsa pisna besedila in poročila izginejo. To obdobje je trajalo do leta 550. O tem obdobju je znano le, da je Teodemundo najverjetneje vladal Svebom. Temno obdobje se je končalo z vladavino Karriarica (550–559), ki je leta 550 ponovno uveljavil katoliško krščanstvo. Nasledil ga je Teodemar (559–570), med čigar vladavino je potekal 1. koncil v Bragi (leta 561). [[File:Ariamirogaliza.jpg|thumb|left|Ilustrirana upodobitev prvega koncila v Bragi iz leta 561]] Sveti so pomenili napredek pri organizaciji ozemlja (''paroeciam suevorum'' – svebska župnija) in pokristjanjevanju poganskega prebivalstva (''De correctione rusticorum'') pod okriljem svetega [[Martin iz Brage|Martina iz Brage]] (''São Martinho de Braga'').<ref name="books.google.co.uk">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=qa3DReKkS_gC&q=kingdom+of+the+suebi+braga+academia&pg=PA8 |title = Canonical Collections of the Early Middle Ages (Ca. 400-1140): A Bibliographical Guide to the Manuscripts and Literature|isbn = 978-0-8132-0918-0|last1 = Kéry|first1 = Lotte|last2 = Kery|first2 = Lotte|year = 1999}}</ref> Po Teodomirovi smrti je bil njegov naslednik Miro (570–583). V času njegovega vladanja je bil 2. koncil v Bragi (leta 572). Vizigotska državljanska vojna se je začela leta 577. Vmešal se je Miro. Pozneje leta 583 je organiziral tudi neuspešno odpravo za ponovno osvojitev Sevilje. Med vrnitvijo iz te neuspele operacije je Miro umrl. V Svebskem kraljestvu so se nadaljevali številni notranji boji. Eborico (Eurico, 583–584) je z prestola odstranil Audeca (584–585), ki ni uspel preprečiti invazije Vizigotov pod vodstvom Leovigilda. Vizigotska invazija, dokončana leta 585, je nekoč bogato in rodovitno kraljestvo Svebov spremenila v šesto provinco Gotskega kraljestva.<ref>{{navedi splet |url=https://doi.org/10.17077/etd.uyuwx4w2 |title= The development of church/state relations in the Visigothic Kingdom during the sixth century (507-601) Kingdom during the sixth century (507-60)|last= Osborne|first=Jason|date=2016 |website=iro.uiowa.edu|access-date=11 July 2020}}</ref> Leovigild je bil okronan za kralja Gallaecie, Hispanije in [[Narbonska Galija|Gallia Narbonensis]]. [[File:Cvp-00791-109v.jpg|thumb|right|upright|Svebski kralj Miro in sveti Martin iz Brage; c. 1145]] Naslednjih 300 let in do leta 700 so celotnemu Iberskemu polotoku vladali Vizigoti.<ref>{{Cite journal | doi=10.1080/00437956.1979.11435671| title=Social Implications of Borrowing: The Visigothic Element in Hispano-Romance| url=https://archive.org/details/sim_word_1979-12_30_3/page/257| year=1979| last1=Mason| first1=Patricia E.| journal=Word| volume=30| issue=3| pages=257–272| issn = 0043-7956}}</ref> Pod Vizigoti je bila Gallaecia dobro opredeljen prostor, ki ga je upravljal lasten dož. Doži so bili v tem času povezani z monarhijo in so v vseh zadevah delovali kot knezi. Oba "guvernerja" Vamba in Vittiza sta delovala kot doža (pozneje sta postala kralja v Toledu). Ta dva sta postala znana kot 'vitiziana', ki sta imela sedež na severozahodu in pozvala arabske osvajalce z juga, naj postanejo njihovi zavezniki v boju za oblast leta 711. Kralj [[Roderik]] (''Rodrigo'') je bil med nasprotovanjem tej invaziji ubit in tako postal zadnji vizigotski kralj Iberije. Od različnih germanskih skupin, ki so se naselile v zahodni Iberiji, so Svebi zapustili najmočnejšo trajno kulturno dediščino v današnji Portugalski, v Galiciji in zahodnem obrobju Asturije. Po besedah Dana Stanislawskega je portugalski način življenja v regijah severno od Tegusa večinoma podedovan od Svebov, kjer prevladujejo majhne kmetije, za razliko od velikih posesti južne Portugalske. ''Bracara Augusta'', sodobno mesto Braga in nekdanja prestolnica Gallaecia, je postala prestolnica Svebov. Poleg kulturnih in nekaterih jezikovnih sledi so Svebi zapustili najvišji germanski genetski prispevek Iberskega polotoka na Portugalskem in v Galiciji.<ref>{{navedi splet |last1=Hay |first1=Maciamo |title=Genetic history of the Spaniards and the Portuguese |url=https://www.eupedia.com/genetics/spain_portugal_dna.shtml |website=Eupedia }}</ref> Orozij, ki je takrat prebival v Hispaniji, kaže precej tiho začetno naselitev, prišleki obdelujejo svojo zemljo ali služijo kot telesni stražarji domačinov. Druga germanska skupina, ki je spremljala Svebe in se naselila v Gallaecii, so bili Buri. Naselili so se v regiji med rekama Cávado in Homem, na območju, znanem kot Terras de Bouro (Dežele Burov).<ref>Domingos Maria da Silva, ''Os Búrios'', Terras de Bouro, Câmara Municipal de Terras de Bouro, 2006. (in Portuguese)</ref> === Islamsko obdobje in Rekonkvista === [[File:Al Andalus - 2.png|thumb|left|upright=1.2|Kordobski kalifat v začetku 10. stoletja]] Današnja celinska Portugalska je bila med letoma 726 in 1249 skupaj z večino sodobne Španije del [[Al Andaluz]]a, po tem ko je [[Omajadski kalifat]] osvojil Iberski polotok. Ta vladavina je trajala od nekaj desetletij na severu do pet stoletij na jugu.<ref name="Britannica">{{navedi splet |title=Al-Andalus |url=https://www.britannica.com/place/Al-Andalus |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=19 March 2021}}</ref> Potem ko je v samo nekaj mesecih premagal Vizigote, se je Omajadski kalifat začel hitro širiti na polotoku. Od leta 726 je dežela, ki je zdaj Portugalska, postala del obsežnega Omajadskega kalifata v [[Damask]]u, ki se je raztezal od reke [[Ind]] na indijski podcelini do južne Francije, do propada leta 750. Tega leta je zahodni del imperija pridobil neodvisnost pod [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmanom I.]] z ustanovitvijo [[Kordovski emirat|emirata Córdoba]]. Po skoraj dveh stoletjih je emirat leta 929 postal [[Kordovski kalifat|kalifat Córdoba]], vse do njegovega razpada stoletje pozneje, leta 1031, na nič manj kot 23 majhnih kraljestev, imenovanih kraljestva [[Taifa]]. [[File:Portugal DSC04496 - MERTOLA (34025572830).jpg|thumb|right|Kip Ibn Qasija pred gradom Mértola v Alenteju]] Guvernerji Taifov so se vsak razglasili za emirja svojih provinc in vzpostavili diplomatske odnose s krščanskimi kraljestvi na severu. Večina današnje Portugalske je padla v roke Taife iz Badajoza iz rodbine [[Abasidi|Abasidov]] ([[Abasidski kalifat]]) in po kratkem obdobju efemerne lizbonske Taife leta 1022 padla pod oblast dominion Abbadidov Taife Sevilje. Obdobje Taife se je končalo z osvojitvijo [[Almoravidi|Almoravidov]], ki so prišli iz Maroka leta 1086 in so zmagali odločilno zmago v bitki pri Sagrajasu, čemur so sledili stoletje pozneje leta 1147, po drugem obdobju Taife, [[Almohadi]], prav tako iz Marakeša.<ref>Portugal musalman (Le) – VIIIe-XIIIe siècles par Christophe Picard – Maisonneuve et Larose – Collection Occident Musulman – 2001, 500 p. {{ISBN|2-7068-1398-9}}</ref> Al Andaluz je bil razdeljen na različna okrožja, imenovana ''Kura''. Največji Gharb Al-Andalus je bil sestavljen iz desetih kurov,<ref name="A. R. Disney, p.55">A History of Portugal and the Portuguese Empire, Vol. 1: From Beginnings to 1807: Portugal (Volume 1) p. 55</ref> vsak z ločenim glavnim mestom in guvernerjem. Glavna mesta tega obdobja na Portugalskem so bila v južni polovici države: Beja, Silves, Alcácer do Sal, Santarém in Lizbona. Muslimansko prebivalstvo regije so sestavljali predvsem domači iberski spreobrnjenci v islam (tako imenovani ''Muwallad'' ali [[Muladi]]) in [[berberi]]. Arabci so bili predvsem plemiči iz Sirije in Omana; in čeprav maloštevilni, so sestavljali elito prebivalstva. Berberi so bili prvotno iz [[Rif (gorovje)|gorovja Rif]] in [[Atlas (gorovje)|Atlasa]] v severni Afriki in so bili nomadi. === Portugalska grofija === [[File:Porto April 2019-18.jpg|thumb|upright= 0.8|left|Kip grofa Vímara Peresa, prvega portugalskega grofa]] Asturskega vizigotskega plemiča po imenu Pelagija Asturskega so leta 718 številni izrinjeni vizigotski plemiči izvolili za vodjo[66]. Pelagij je pozval, naj se preostanek krščanskih vizigotskih vojsk upre Mavrom in se ponovno združi v neosvojenem severnem asturskem višavju, danes bolj znanem kot [[Kantabrijsko gorovje]], v današnjem majhnem gorskem območju v severozahodni Španiji, ki meji na [[Biskajski zaliv]].<ref name="V. Livermore, 1969 pp. 32-33">H. V. Livermore, ''A New History of Portugal'' (Cambridge University Press: London, 1969) pp. 32–33.</ref> Pelagijev načrt je bil uporabiti Kantabrijske gore kot zatočišče in zaščito pred vdorom Mavrov. Nato je želel ponovno združiti krščanske vojske Iberskega polotoka in uporabiti Kantabrijske gore kot odskočno desko, s katere bi si lahko povrnil svoje ozemlje. Po tem, ko je leta 722 premagal Mavre v [[bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]], je bil Pelagij razglašen za kralja, s čimer je ustanovil krščansko [[Astursko kraljestvo]] in začel vojno za ponovno osvajanje, v portugalščini znano kot ''Reconquista Cristã''. Konec 9. stoletja je območje Portugalske med rekama Minho in Duero od Mavrov ponovno osvojil plemič in vitez Vímara Peres po ukazu kralja Alfonsa III. Asturskega. Ko je ugotovil, da je imela regija prej dve veliki mesti – Portus Cale na obali in Braga v notranjosti, s številnimi mesti, ki so zdaj zapuščena –, se je odločil, da jih ponovno naselijo in obnovijo s portugalskimi in galicijskimi begunci ter drugimi kristjani.<ref name="QuidNovi">{{navedi knjigo |last1=Ribeiro |first1=Ângelo |last2=Hermano |first2=José |title=História de Portugal I&nbsp;– A Formação do Território |trans-title=History of Portugal: The Formation of the Territory |publisher=QuidNovi |year=2004 |isbn=989-554-106-6 |language=pt}}</ref> Poleg Arabcev z juga so obalne regije na severu napadali tudi [[Normani]] in [[Vikingi]], predvsem od leta 844. Zadnja velika invazija preko reke Minho se je končala s porazom Olafa. II Haraldssona leta 1014 proti galicijskemu plemstvu, ki je tudi ustavilo nadaljnje napredovanje v Portugalsko grofijo (''Condado de Portugal''). [[File:Henri de Bourgogne reçoit l'investiture du comté de Portugal, 1094 (Claude Jacquand, dit Claudius; 1841).png|thumb|right|''Henrik Burgundski prejme investituro Portugalske grofije leta 1096 od leónskega in kastiljskega kralja Alfonza VI.'', Claudius Jacquand]] Grof Vímara Peres<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/23317651|title=O Conde Vímara Peres por A. de Almeida Fernandes|first=A. de Almeida|last=Fernandes|via=www.academia.edu}}</ref> je organiziral regijo, ki jo je ponovno osvojil, in jo povzdignil v status grofije ter jo poimenoval [[Portugalska grofija]] po glavnem pristaniškem mestu regije – ''Portus Cale'' ali sodobni [[Porto]]. Eno prvih mest, ki jih je Vimara Peres ustanovil v tem času, je Vimaranes, danes znan kot [[Guimarães]] – »rojstni kraj portugalskega naroda« ali »mesto zibelka« (''Cidade Berço'' v portugalščini). Potem ko je Portugalsko grofijo priključil eni od številnih grofij, ki so sestavljale Astursko kraljestvo, je kralj Alfonz III. Asturski leta 868 umestil Vímaro Peresa za prvega grofa Portus Cale (Portugalska). Regija je postala znana kot ''Portucale'', ''Portugale'' in hkrati ''Portugália'' –Portugalska grofija. Kasneje je bila Kraljevina Asturija razdeljena na številna krščanska kraljestva v Severni Iberiji zaradi dinastičnih delitev dediščine med kraljevimi potomci. S prisilno abdikacijo Alfonza III. Asturskega s strani njegovih sinov leta 910 se je kraljestvo razdelilo na tri ločena kraljestva. Tri kraljestva so se leta 924 na koncu ponovno združila pod krono [[Kraljevina León|Leóna]]. Leta 1093 je Alfonz VI. Leonski podelil grofijo Henriku Burgundskemu in ga poročil s svojo nezakonsko hčerko Terezo Leonsko zaradi njegove vloge pri ponovnem osvajanju dežele od Mavrov. Henrik je ustanovil svojo novo grofijo v ''Bracara Augusta'' (sodobna Braga), glavnem mestu starorimske province in tudi prejšnji prestolnici več kraljestev v prvih tisočletjih. === Neodvisnost in Alfonzova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = BatalhaOurique.jpg |caption1 = Bitka pri Ouriqueju, 1139 |image2 = Siege of Lisbon by Roque Gameiro.jpg |caption2 = Obleganje Lizbone, 1147 }} 24. junija 1128 se je pri Guimarãesu zgodila bitka pri São Mamedeju. [[Alfonz I. Portugalski|Afonso Henriques]], portugalski grof, je premagal svojo mater grofico Terezo in njenega ljubimca Fernão Peres de Trava, s čimer se je uveljavil kot edini vodja. Afonso je nato obrnil svoje roke proti Mavrom na jugu. Afonsovi pohodi so bili uspešni in 25. julija 1139 je dosegel izjemno zmago v bitki pri Ouriqueu, takoj zatem pa so ga njegovi vojaki soglasno razglasili za kralja Portugalske. To tradicionalno velja za priložnost, ko se je Portugalska grofija kot fevd Kraljevine León preoblikovala v neodvisno Kraljevino Portugalsko. Afonz je nato ustanovil prvi [[portugalski cortes|portugalski ''cortes'']] (zbor predstavnikov stanov kraljestva) v Lamegu, kjer ga je okronal nadškof v Bragi, čeprav je bila veljavnost Cortesa Lamego sporna in imenovana mit, ustvarjen med portugalsko obnovitveno vojno. Afonza je leta 1143 priznal leónski kralj Alfonz VII., leta 1179 pa [[papež Aleksander III.]] [[File:D. Afonso Henriques - The Portuguese Genealogy (Genealogia dos Reis de Portugal).png|thumb|upright=0.80|right|Afonso Henriques je bil zadnji portugalski grof in prvi portugalski kralj po zmagi v bitki pri Ouriqueu leta 1139. (Upodobljen v iluminiranem rokopisu iz 1530-ih)]] V obdobju rekonkviste so kristjani znova osvojili Iberski polotok izpod mavrske prevlade. Afonz I. in njegovi nasledniki so se ob pomoči vojaških samostanskih redov pomaknili proti jugu, da bi pregnali Mavre. V tem času je Portugalska pokrivala približno polovico svojega sedanjega območja. Leta 1249 se je rekonkvista končala z zavzetjem [[Algarve]] in popolnim izgonom zadnjih mavrskih naselij na južni obali, s čimer je Portugalska z manjšimi izjemami dobila današnje meje. V eni od teh situacij konflikta s Kastiljskim kraljestvom je Dinis I. Portugalski s kraljem Fernandom IV. Kastiljskim (ki ga je kot mladoletnika zastopala njegova mati, kraljica Maria de Molina) podpisal Alcañiceško pogodbo (1297), ki je določala, da je Portugalska ukinila dogovorjene pogodbe proti Kastiljskemu kraljestvu zaradi podpore infanta Juana de Castilla. Ta pogodba je med drugim vzpostavila razmejitev meje med kraljestvom Portugalsko in kraljestvom Leon, kamor je bilo vključeno sporno mesto Olivenza. Vladavina Dinisa I. (Denis I.), Afonza IV. in Pedra I. (Peter I.) je bila večinoma v miru s krščanskimi kraljestvi Iberija. Leta 1348 in 1349 je Portugalsko, tako kot ostalo Evropo, uničila [[črna smrt]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.abc.net.au/science/articles/2007/09/13/2031252.htm|title=Black death|first=Karl S.|last=Kruszelnicki|date=13 September 2007|website=Abc.net.au|access-date=2 April 2019}}</ref> Leta 1373 je Portugalska sklenila zavezništvo z Anglijo, ki je najdaljša zveza na svetu. Sčasoma je to preseglo geopolitično in vojaško sodelovanje (zaščita interesov obeh držav v Afriki, Ameriki in Aziji pred francoskimi, španskimi in nizozemskimi tekmeci) in ohranilo močne trgovinske in kulturne vezi med obema starima evropskima zaveznikoma. Zlasti v regiji Oporto je še danes viden angleški vpliv. === Ivanova era in doba odkritij === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Batalha de Aljubarrota 02.jpg |caption1 = Zmaga Ivana I. Portugalskega v bitki pri Aljubarroti je zagotovila Avižanom zahtevi na prestol. |image2 = Batalha 009 (4617766169).jpg |caption2 = [[Samostan Batalha]] je postavil kralj Ivan I. v spomin na svojo zmago v krizi proti Kastiliji 1383–1385. }} Leta 1383 je Ivan I. Kastiljski, mož Beatrice Portugalske in zet Ferdinanda I. Portugalskega, zahteval portugalski prestol. Frakcija drobnih plemičev in navadnih ljudi, ki jo je vodil Ivan Avižanski (pozneje portugalski kralj Ivan I.) in poveljeval general Nuno Álvares Pereira, je v bitki pri Aljubarroti premagala Kastiljce. S to bitko je rodbina [[Avižani|Avižanov]] postala vladajoča rodbina Portugalske. Portugalska je vodila evropsko raziskovanje sveta in [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]]. Princ [[Henrik Pomorščak]], sin portugalskega kralja Ivana I., je postal glavni pokrovitelj in vodja tega podviga. V tem obdobju je Portugalska raziskovala [[Atlantski ocean]] in odkrila atlantske arhipelage [[Azori|Azore]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Zelenortski otoki|Zelenortske otoke]]; raziskovala afriško obalo; kolonizirana izbrana območja Afrike; odkrila vzhodno pot v Indijo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]; odkrila [[Brazilija|Brazilijo]], raziskala [[Indijski ocean]], vzpostavila trgovske poti po večini južne Azije; in poslala prva neposredna evropska pomorska trgovinska in diplomatska predstavništva na Kitajsko in Japonsko. Leta 1415 je Portugalska pridobila prvo od svojih čezmorskih kolonij z osvojitvijo Ceute, prvega uspešnega islamskega trgovskega središča v Severni Afriki. Sledila so prva odkritja v Atlantiku: Madeira in Azori, ki so privedla do prvih kolonizacij. [[File:Henry the Navigator1.jpg|thumb|right|upright|[[Henrik Pomorščak]]]] Skozi 15. stoletje so portugalski raziskovalci pluli ob obali Afrike in ustanovili trgovske postojanke za več običajnih vrst blaga, s katerim se je takrat trgovalo, od zlata do sužnjev, ko so iskali pot v Indijo in njene začimbe, po katerih so hrepeneli v Evropi. [[Pogodba iz Tordesillasa|Pogodbo iz Tordesillasa]], ki naj bi rešila spor, ki je nastal po vrnitvi [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]], je sklenil [[papež Aleksander VI.]], posrednik med Portugalsko in Španijo. Podpisana je bila 7. junija 1494 in je na novo odkrita zemljišča zunaj Evrope razdelila med obe državi vzdolž poldnevnika 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (ob zahodni obali Afrike). [[File:Ignoto portoghese, ritratto di un cavaliere dell'ordine di cristo, 1525-50 ca. 02.jpg|thumb|right| upright|[[Vasco da Gama]]]] Leta 1498 je [[Vasco da Gama]] uresničil tisto, za kar si je zadal Kolumb in postal prvi Evropejec, ki je po morju dosegel Indijo, prinesel gospodarsko blaginjo Portugalski in njenemu prebivalstvu z 1,7 milijona prebivalcev ter pomagal pri začetku [[portugalska renesansa|portugalske renesanse]]. Leta 1500 je portugalski raziskovalec Gaspar Corte-Real dosegel današnjo Kanado in ustanovil mesto Portugalska Cove-St. Philip's, Nnvo Fundlandijo in Labrador, veliko pred Francozi in Angleži v 17. stoletju in je bila le ena izmed mnogih portugalskih kolonizacijskih Amerik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |title=The Portuguese Explorers: Newfoundland and Labrador Heritage |publisher=Heritage.nf.ca |access-date=31 January 2014}}</ref> Leta 1500 je [[Pedro Álvares Cabral]] odkril Brazilijo in jo zahteval za Portugalsko.<ref>Standardno stališče zgodovinarjev je, da je Cabral odnesel s tečaja, ko je plul po tokovih južnega Atlantika, opazil obalo Južne Amerike in tako po naključju odkril Brazilijo. Vendar pa za alternativni opis odkritja Brazilije glej [[Zgodovina Brazilije]]</ref> Deset let pozneje je [[Afonso de Albuquerque]] osvojil [[Goa|Goo]] v [[Indija|Indiji]], [[Muškat (mesto)|Muscat]] in Hormuz v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] ter [[Melaka|Melako]], ki je zdaj država v [[Malezija|Maleziji]]. Tako je imel portugalski imperij prevlado nad trgovino v Indijskem oceanu in južnem Atlantiku. Portugalski mornarji so se odločili doseči vzhodno Azijo s plovbo proti vzhodu iz Evrope in pristali na mestih, kot so Tajvan, Japonska, otok [[Timor]] in na [[Moluki]]h. Čeprav je dolgo časa veljalo, da so bili Nizozemci prvi Evropejci, ki so prispeli v Avstralijo, obstaja tudi nekaj dokazov, da so Portugalci morda odkrili Avstralijo leta 1521.<ref>{{navedi novice|author=Giles Tremlett |url=https://www.theguardian.com/world/2007/mar/22/uk.australia |title=Another nail in Cook's coffin as map suggests he was pipped by Portugal |newspaper=The Guardian |date=22 March 2007 |access-date=31 January 2014}}</ref> Od leta 1519 do 1522 je [[Ferdinand Magellan]] (Fernão de Magalhães) organiziral špansko odpravo v Vzhodno Indijo, ki je privedla do prvega obkrožanja sveta. Magellan se ni nikoli vrnil v Evropo, saj so ga leta 1521 ubili domačini na Filipinih. Zaragoška pogodba, podpisana 22. aprila 1529 med Portugalsko in Španijo, je določila antimeridian do razmejitvene črte, določene v pogodbi iz Tordesillasa. Zaradi vseh teh dejavnikov je od 15. stoletja do poznega 16. stoletja Portugalska postala ena glavnih svetovnih gospodarskih, vojaških in političnih sil. (Glej tudi: [[Portugalski imperij]]) === Iberska unija, obnova in zgodnja brigantinska doba === [[File:All_areas_of_the_world_that_were_once_part_of_the_Portuguese_Empire.png|thumb|left|upright=1.3|Območja po vsem svetu, ki so bila na neki točki svoje zgodovine del portugalskega imperija]] Portugalska je prostovoljno vstopila v dinastično unijo med letoma 1580 in 1640. To se je zgodilo, ker sta zadnja dva kralja iz rodbine Aviz – kralj Sebastian, ki je umrl v bitki pri Alcácer Quibirju v Maroku, in njegov prastric in naslednik, kralj kardinal Henrik Portugalski – oba sta umrla brez dedičev, kar je povzročilo portugalsko nasledstveno krizo leta 1580. Kasneje je španski prestol prevzel [[Filip II. Španski]] in je bil sprejet kot Filip I. Portugalski. Portugalska ni izgubila svoje formalne neodvisnosti in je za kratek čas oblikovala zvezo kraljestev. V tem času je bila Španija geografska [[regija]].<ref>{{navedi splet|url=http://digital.csic.es/bitstream/10261/9858/1/1812Cadiz.pdf|title=Peña, Lorenzo. Un puente jurídico entre Iberoamérica y Europa:la Constitución española de 1812. Instituto de Filosofía del CSIC}}</ref> Združitev obeh kron je Portugalski odvzela neodvisno zunanjo politiko in jo pripeljala do vpletenosti v [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] med Španijo in Nizozemsko. Vojna je povzročila poslabšanje odnosov z najstarejšo zaveznico Portugalske, Anglijo, in izgubo Hormuza, strateške trgovske postaje med [[Iran]]om in [[Oman]]om. Od leta 1595 do 1663 je nizozemsko-portugalska vojna vključevala predvsem nizozemske družbe, ki so vdrle v številne portugalske kolonije in komercialne interese v Braziliji, Afriki, Indiji in na Daljnem vzhodu, kar je povzročilo izgubo portugalskega indijskega monopola na morju. Leta 1640 je [[Ivan IV. Portugalski]] vodil vstajo, ki so jo podprli nezadovoljni plemiči, in je bil razglašen za kralja. Portugalska obnovitvena vojna je končala šestdesetletno obdobje Iberske unije pod [[Habsburžani]]. To je bil začetek rodbine [[Bragança]], ki je vladala na Portugalskem do leta 1910. {{multiple image |direction = vertical |align = right |width = |footer = |image1 = John V of Portugal Pompeo Batoni.jpg |caption1 = Kralj Ivan V. je skrbel za številna umetniška dela, s čimer si je prislužil epitet portugalskega sončnega kralja. |image2 = Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio.jpg |caption2 = Kraljevski palačni kompleks Mafra, Unescov seznam svetovne dediščine. }} Najstarejši sin kralja Ivana IV. je zavladal kot Afonz VI., vendar ga je zaradi fizičnih in duševnih težav premagal Luís de Vasconcelos e Sousa, 3. grof Castelo Melhor. V palačnem udaru, ki sta ga organizirala kraljeva žena Maria Francisca Savojska in njegov brat Pedro, vojvoda Beja, je bil kralj Afonz VI. razglašen za duševno nesposobnega in izgnan najprej na Azore in nato v kraljevo [[Narodna palača Sintra|palačo Sintra]] zunaj Lizbone. Po Afonsovi smrti je Pedro prišel na prestol kot kralj [[Peter II. Portugalski|Pedro II.]] V času Pedrove vladavine se je utrdila narodna neodvisnost, imperialna širitev in naložbe v domačo proizvodnjo. Sin Petra II., [[Ivan V. Portugalski]], je videl vladavino, za katero je značilen priliv zlata v blagajne kraljeve zakladnice, ki ga je večinoma dobavljala [[kraljeva petina]] (davek na plemenite kovine), ki so jo prejemali od [[portugalski imperij|portugalskih kolonij]] Brazilije in Maranhãa. Brez upoštevanja tradicionalnih portugalskih institucij upravljanja je Ivan V. deloval kot absolutni monarh in skoraj izčrpal davčne prihodke države za ambiciozna arhitekturna dela, predvsem [[palača Mafra|palačo Mafra]], ter od naročil in dodatkov za svoje velike umetniške in literarne zbirke. Zaradi hrepenenja po mednarodnem diplomatskem priznanju je Ivan porabil velike vsote tudi za veleposlaništva, ki jih je pošiljal na evropske dvore, najbolj znani sta bili tisti, ki jih je poslal v Pariz leta 1715 in v Rim leta 1716. Uradne ocene – in večina dosedanjih ocen – uvrščajo število portugalskih migrantov v [[Kolonija Brazilija|kolonialno Brazilijo]] med zlato mrzlico 18. stoletja na 600.000.<ref name="ibge">{{navedi splet|url=http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |title=IBGE teen |publisher=Ibge.gov.br |access-date=11 February 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120125045233/http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |archive-date=25 January 2012 }}</ref> To je predstavljalo eno največjih premikov evropskega prebivalstva v kolonije v Ameriki v kolonialnih časih. === Pombalova era in razsvetljenstvo === [[File:SebastiãoJoseph.png|thumb|left|upright=0.9|Prvi markiz Pombal je dejansko vladal Portugalski kot razsvetljeni despot v času vladavine kralja Jožefa I.]] Leta 1738 je ''fidalgo'' – plemič – Sebastião José de Carvalho e Melo (kasneje oplemeniten kot 1. markiz Pombal) začel diplomatsko kariero kot portugalski veleposlanik v Londonu in pozneje na Dunaju. Portugalska kraljica žena, nadvojvodinja [[Maria Ana Avstrijska]], je imela rada Carvalho e Mela; in potem ko mu je umrla prva žena, je ovdovelemu Carvalho e Melu uredila drugo poroko s hčerko avstrijskega feldmaršala [[Leopold Josef Daun|Leopolda Josefa]], grofa von Dauna. Kralj [[Ivan V. Portugalski]] pa ni bil zadovoljen in je leta 1749 odpoklical Carvalho e Mela na Portugalsko. Ivan V. je naslednje leto umrl, okronan je bil njegov sin Jožef. V nasprotju s svojim očetom je bil Jožefu Carvalho e Melo naklonjen in z odobritvijo kraljice matere je Carvalho e Mela imenoval za ministra za zunanje zadeve. Ko se je kraljevo zaupanje v Carvalho e Mela povečalo, mu je kralj zaupal večji nadzor nad državo. Do leta 1755 je postal predsednik vlade Sebastião José de Carvalho e Melo. Navdušen nad britanskim gospodarskim uspehom, ki mu je bil priča iz časa veleposlanika, je podobno gospodarsko politiko uspešno izvajal na Portugalskem. Odpravil je [[suženjstvo]] v celinski Portugalski in v portugalskih kolonijah v Indiji, reorganiziral vojsko in mornarico, prestrukturiral [[Univerza v Coimbri|univerzo v Coimbri]] in končal pravno diskriminacijo različnih krščanskih sekt na Portugalskem z odpravo razlikovanja med starimi in novimi kristjani. Največje reforme Carvalho e Mela so bile gospodarske in finančne, z ustanovitvijo več podjetij in cehov, ki so urejali vsako trgovsko dejavnost. Ustvaril je enega prvih sistemov označevanja geografskega porekla na svetu z razmejitvijo regije za proizvodnjo Porta, da bi zagotovil kakovost vina; in to je bil prvi poskus nadzora kakovosti in proizvodnje vina v Evropi. Vladal je z močno roko, tako da je uvedel strog zakon vsem slojem portugalske družbe, od visokega plemstva do najrevnejšega delavskega razreda, skupaj s širokim pregledom davčnega sistema države. Te reforme so mu pridobile sovražnike v višjih slojih, zlasti med visokim plemstvom, ki ga je preziralo kot družbenega nadobudneža. {{multiple image|perrow = 2|total_width=250 |image1 = Ruinas da Praça da Patriarcal após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width1= 1012 |height1= 716 |image3 = Ruinas da Igreja de S. Paulo após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width2= 1012 |height2= 716 |image2 = Ruinas da Igreja de S. Nicolau após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width3= 1012 |height3= 716 |image4 = Ruinas da Sé de Lisboa após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width4= 1012 |height4= 716 |footer = [[Lizbonski potres (1755)|Potres v Lizboni leta 1755]] je uničil Portugalsko z ocenjeno magnitudo med 8,5 in 9,0. }} Katastrofa je prizadela Portugalsko zjutraj 1. novembra 1755, ko je Lizbono prizadel silovit [[Lizbonski potres (1755)|potres]] z ocenjeno trenutno magnitudo 8,5–9. Mesto je bilo zaradi potresa in kasnejšega [[cunami]]ja ter [[požar]]ov, ki so sledili, zravnano s tlemi.<ref>{{navedi splet |url=http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |title=Historical Depictions of the 1755 Lisbon Earthquake |publisher=Nisee.berkeley.edu |date=12 November 1998 |access-date=6 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110311082423/http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |archive-date=11 March 2011 }}</ref> Carvalho e Melo je po nesreči preživel, nato pa se je takoj lotil obnove mesta s svojim znamenitim citatom: »Kaj zdaj? Pokopavamo mrtve in skrbimo za žive.« Kljub nesreči in velikemu številu smrtnih žrtev Lizbona ni utrpela nobenih epidemij in je bila v manj kot enem letu že obnovljena. Novo mestno središče Lizbone je bilo zasnovano tako, da se upre kasnejšim potresom. Arhitekturni modeli so bili zgrajeni za preizkuse, učinki potresa pa so bili simulirani tako, da so vojaki korakali okoli modelov. Stavbe in veliki trgi [[Lizbonska Baixa|Pombalinovega središča mesta]] še vedno ostajajo ena od turističnih znamenitosti Lizbone. Carvalho e Melo je prav tako pomembno prispeval k študiju [[seizmologija|seizmologije]] z oblikovanjem podrobne raziskave o učinkih potresa, ''Župnijski spomini leta 1758'', ki so bili poslani v vse župnije v državi, vsebujejo nalogo organizirano po načrtu, ki je vseboval šestdeset pisnih vprašanj; Zbrani odgovori, ki prenašajo poročila ne le o škodi, ki jo je utrpel potres, temveč tudi o lokalni geografiji, demografiji, zgodovini in gospodarstvu, so dragoceni zgodovinski dokumenti in so shranjeni v državnem arhivu države; to bogastvo informacij omogoča sodobnim znanstvenikom, da rekonstruirajo dogodek z določeno mero znanstvene natančnosti. Po potresu je Jožef I. svojemu premierju dal še več moči, Carvalho de Melo pa je postal močan, napreden diktator. Ko je njegova moč rasla, se je povečalo število njegovih sovražnikov in pogosti so bili ostri spori z višjim plemstvom. Leta 1758 je bil Jožef I. ranjen v poskusu atentata. Družina Távora in vojvoda Aveiro sta bila vpletena in po hitrem sojenju po hitrem postopku usmrčena. Naslednje leto so bili ukinjeni [[Družba Jezusova|jezuiti]] in izgnani iz države, njihovo premoženje pa je krona zaplenila. Carvalho e Melo ni prizanesel nobenemu vpletenemu, celo ženskam in otrokom ne (8-letna Leonor de Almeida Portugalska je bila devetnajst let zaprta v samostanu). To je bila zadnja poteza, ki je zatrla vso opozicijo z javnim dokazovanjem, da je celo aristokracija nemočna pred kraljevim lojalnim ministrom. Jožef I. je leta 1759 poplemenitil Carvalho e Mela za grofa Oeirasa. Leta 1762 je Španija v okviru [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]] napadla portugalsko ozemlje, vendar je bil do leta 1763 obnovljen ''status quo'' med Španijo in Portugalsko pred vojno. Po aferi Távora novi grof Oeiras ni poznal nasprotovanja. Leta 1770 je pod naslovom "Marquês de Pombal" do smrti Jožefa I. leta 1777 dejansko vladal Portugalski. Novi vladar, portugalska kraljica [[Maria I. Portugalska]], markiza de Pombala ni marala zaradi moči, ki si jo je nabral in mu nikoli ni oprostila neusmiljenosti, s katero je odgnal družino Távora. O b njenem prevzemu prestola je umaknila vse njegove politične pisarne. Markiz de Pombal je bil pregnan na njegovo posestvo v Pombal, kjer je leta 1782 umrl. Vendar pa zgodovinarji tudi trdijo, da je bilo Pombalovo "razsvetljenje", čeprav daljnosežno, predvsem mehanizem za krepitev avtokracije na račun individualne svobode in zlasti aparat za zatiranje opozicije, zatiranje kritike in pospeševanje kolonialnega gospodarskega izkoriščanja ter krepitev knjige cenzura in utrjevanje osebnega nadzora in dobička.<ref>Kenneth Maxwell, ''Pombal, Paradox of the Enlightenment'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 83, 91–108, 160–62.</ref> === Napoleonova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Embarque da Família Real para o Brasil - Nicolas-Louis-Albert Delerive, attrib. (Museu Nacional dos Coches).png |caption1 = Odhod portugalskega kraljevega dvora v Brazilijo leta 1808 |image2 = Alegoria às virtudes do Príncipe Regente D. João - Domingos Sequeira, 1810.png |caption2 = ''Alegorija kreposti princa regenta Ivana''; Domingos Sequeira, 1810 }} Z okupacijo Napoleona je Portugalska začela počasi, a neizprosno propadati, kar je trajalo vse do 20. stoletja. Ta upad je pospešila neodvisnost Brazilije, največje kolonialne posesti države. Jeseni 1807 je Napoleon premaknil francoske čete skozi Španijo, da bi napadel Portugalsko. Od leta 1807 do 1811 so se britansko-portugalske sile uspešno borile proti francoski invaziji v [[Španska vojna za neodvisnost|polotoški vojni]], med katero so se kraljeva družina in portugalsko plemstvo, vključno z Marijo I., preselili na portugalsko ozemlje Brazilije, ki je bila takrat kolonija portugalskega imperija v Južni Ameriki. Ta epizoda je znana kot [[prenos portugalskega dvora v Brazilijo]]. Leta 1807, ko se je Napoleonova vojska približala Lizboni, je portugalski princ regent [[Ivan VI. Portugalski]] prenesel svoj dvor v Brazilijo in Rio de Janeiro določil kot prestolnico portugalskega imperija. Leta 1815 je bila Brazilija razglašena za kraljestvo, z njo pa je bila združena Kraljevina Portugalska, ki je tvorila plurikontinentalno državo, Združeno kraljestvo Portugalske, Brazilijo in Algarve. [[File:Portuguese Constitution of 1826.jpg|thumb|right|upright=0.9|[[Frontispic (knjiga)|Frontispic]] portugalske ustave iz leta 1826 s kraljem-cesarjem Petrom IV. in njegovo hčerko kraljico Marijo II.]] Zaradi spremembe statusa in prihoda portugalske kraljeve družine so se brazilski upravni, državljanski, gospodarski, vojaški, izobraževalni in znanstveni aparat razširili in močno posodobili. Portugalci in njihove zavezniške britanske čete so se borile proti francoski invaziji na Portugalsko in do leta 1815 so se razmere v Evropi dovolj ohladile, da bi se Ivan VI. lahko varno vrnil v Lizbono. Vendar je portugalski kralj ostal v Braziliji, dokler ni liberalna revolucija leta 1820, ki se je začela v Portu, zahtevala njegovo vrnitev v Lizbono leta 1821. Tako se je vrnil na Portugalsko, vendar je svojega sina Pedra prepustil vodenju Brazilije. Ko je portugalska vlada naslednje leto poskušala vrniti Kraljevino Brazilijo v podrejeni status, je njegov sin [[Prdro I. Brazilski|Pedro]] ob izjemni podpori brazilskih elit razglasil neodvisnost Brazilije od Portugalske. [[Cisplatina]] (današnja suverena država [[Urugvaj]]) na jugu je bila ena zadnjih dodatkov ozemlju Brazilije pod portugalsko oblastjo. Neodvisnost Brazilije je bila priznana leta 1825, s čimer je kralj Pedro I. podelil svojemu očetu naslovno čast brazilskega kralja. Smrt Ivana VI. leta 1826 je povzročila resna vprašanja v njegovem nasledstvu. Čeprav je bil Pedro njegov dedič in je kratek čas vladal kot Pedro IV., je bil njegov status brazilskega monarha za oba naroda videti kot ovira pri obvladovanju portugalskega prestola. Pedro je abdiciral v korist svoje hčerke [[Marija II. Portugalska|Marije II.]]. Vendar je Pedrov brat, infant Mihael, v protestu zahteval prestol. Potem ko predlog za poroko Miguela in Marije ni uspel, je Miguel leta 1828 prevzel oblast kot kralj [[Mihael Portugalski]]. Da bi branil hčerine pravice do prestola, je Pedro sprožil liberalne vojne, da bi ponovno postavil svojo hčer in vzpostavil ustavno monarhijo na Portugalskem. Vojna se je končala leta 1834 z Mihaelovim porazom, razglasitvijo ustave in ponovno vzpostavitvijo kraljice Marije II. === Ustavna monarhija === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |image1 = O Regicídio por Haenen (2).jpg |image2 = Aclamação de Dom Manuel II.jpg |image3 = Proclamação República Portuguesa.jpg |footer = Od zgoraj navzdol: Lizbonski kraljev umor (1908), priznanje Manuela II. za kralja (1908) in razglasitev republike (1910) }} Kraljica Marija II. in sin kralja [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinanda II.]], kralj [[Peter V. Portugalski|Peter V.]] sta modernizirala državo med svojo kratko vladavino (1853–1861). Pod njegovim vladanjem so bile zgrajene ceste, telegrafi in železnice ter napredek v javnem zdravstvu. Njegova priljubljenost se je povečala, ko je med izbruhom [[kolera|kolere]] v letih 1853–1856 obiskoval bolnišnice, kjer je delil darila in tolažil bolne. Petrovo vladanje je bilo kratko, saj je umrl zaradi kolere leta 1861, po vrsti smrti v kraljevi družini, vključno z njegovima bratoma infantom Fernandom in Ivanom, vojvodom Beja in njegovo ženo Štefanijo Hohenzollern-Sigmaringen. Ker Peter ni imel otrok, se je na prestol povzpel njegov brat [[Ludvik Portugalski]] in nadaljeval modernizacijo. Na vrhuncu evropskega kolonializma v 19. stoletju je Portugalska že izgubila svoje ozemlje v Južni Ameriki in vse razen nekaj oporišč v Aziji. [[Luanda]], [[Benguela]], [[Bissau]], [[Maputo|Lourenço Marques]], [[Porto Amboim]] in otok [[Portugalski Mozambik|Mozambik]] so bili med najstarejšimi portugalskimi pristaniškimi mesti na afriških ozemljih. V tej fazi se je portugalski kolonializem osredotočil na razširitev svojih postojank v Afriki na državna ozemlja, da bi konkurirala drugim tamkajšnjim evropskim silam. Z [[Berlinska konferenca|Berlinsko konferenco]] leta 1884 so portugalska ozemlja v Afriki na zahtevo Portugalske uradno vzpostavila svoje meje, da bi zaščitila večstoletne portugalske interese na celini pred rivalstvom, ki ga je pritegnila [[Borba za Afriko]]. Portugalska mesta v Afriki, kot so Nova Lisboa, Sá da Bandeira, Silva Porto, Malanje, Tete, Vila Junqueiro, Vila Pery in Vila Cabral, so bila ustanovljena ali preoblikovana v notranjosti v tem obdobju in pozneje. Ustanovljena so bila tudi nova obalna mesta, kot so Beira, Moçâmedes, Lobito, João Belo, Nacala in Porto Amélia. Že pred prelomom v 20. stoletje so se začele graditi železniške proge, kot sta benguelska železnica v Angoli in železnica Beira v Mozambiku, da bi povezovala obalna območja in izbrane celinske regije. Druge epizode v tem obdobju portugalske prisotnosti v Afriki vključujejo britanski ultimat iz leta 1890. To je prisililo portugalsko vojsko, da se je umaknila z dežele med portugalskima kolonijama Mozambikom in Angolo (večji del današnjega [[Zimbabve]]ja in [[Zambija|Zambije]]), ki si jih je zahtevala Portugalska in vključila v svoj "Rožnati zemljevid", kar je nasprotovalo britanskim težnjam po izgradnji železnice od Rta do Kaira. Portugalska ozemlja v Afriki so bila [[Zelenortski otoki]], [[Sao Tome in Principe]], [[Portugalska Gvineja]], [[Portugalska Angola]] in [[Portugalski Mozambik]]. Pod portugalsko oblastjo je bila tudi majhna trdnjava São João Baptista de Ajudá na obali Dahomeja. Poleg tega je Portugalska še vedno vladala azijskim ozemljem portugalske Indije, portugalskega Timorja in portugalskega Macaa. 1. februarja 1908 sta portugalskega kralja Dom Carlosa I. in njegovega dediča ter njegovega najstarejšega sina, princa Royal Dom Luísa Filipeja, vojvodo Bragança, ubila v Lizboni v Terreiro do Paço dva portugalska republikanska revolucionarja Alfredo Luís da Costa. in Manuel Buíça. Pod njegovo vladavino je Portugalska dvakrat razglasila bankrot – najprej 14. junija 1892, nato pa še 10. maja 1902 – kar je povzročilo družbene pretrese, gospodarske motnje, jezne proteste, uppore in kritiko monarhije. Njegov drugi in najmlajši sin, Manuel II. Portugalski, je postal novi kralj, vendar ga je nazadnje strmoglavila portugalska republikanska revolucija 5. oktobra 1910, ki je odpravila monarhijo in na Portugalskem postavila republiško vlado, zaradi česar je on in njegova kraljeva družina pobegnila v izgnanstvo v London. === Prva republika in Estado Novo === [[File:Bernardino Machado, Teófilo Braga, António José de Almeida e Afonso Costa, após uma sessão solene do Parlamento em homenagem aos mortos da revolução republicana, 1911.png|thumb|right|upright=1.2|Od leve proti desni: predsednik Bernardino Machado, predsednik Teófilo Braga, predsednik António José de Almeida in premier Afonso Costa; 1911]] Nova republika je imela veliko težav. Portugalska je imela 45 različnih vlad v samo 15 letih. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914–1918) je Portugalska pomagala zaveznikom v boju proti silam osi. Toda vojna je prizadela njeno šibko gospodarstvo. Politična nestabilnost in gospodarske slabosti so bile plodna tla za kaos in nemire v času prve portugalske republike. Ti pogoji so privedli do propadle severne monarhije, državnega udara 28. maja 1926 in ustanovitve nacionalne diktature (''Ditadura Nacional''). To je posledično vodilo do vzpostavitve desne diktature [[Estado Novo]] pod vodstvom [[António de Oliveira Salazar|Antónia de Oliveire Salazarja]] leta 1933. Portugalska je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ostala nevtralna. Od 1940-ih do 1960-ih je bila Portugalska ustanovna članica Nata, OECD in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Postopoma so se začeli novi projekti gospodarskega razvoja in preselitev celinskih portugalskih državljanov v čezmorske province v Afriki, pri čemer sta bili glavni cilji teh pobud Angola in Mozambik kot največji in najbogatejša čezmorska ozemlja. Ta dejanja so bila uporabljena za potrditev statusa Portugalske kot transkontinentalne države in ne kot kolonialnega imperija. Po osamosvojitvi Indije leta 1947 so proindijski prebivalci Dadra in Nagar Havelija s podporo indijske vlade in s pomočjo organizacij, ki so se zavzemale za neodvisnost, leta 1954 ločili ozemlja Dadra in Nagar Haveli od portugalske oblasti. Leta 1961 je bila priključitev trdnjave São João Baptista de Ajudá k Republiki Dahomej začetek procesa, ki je pripeljal do dokončnega razpada stoletja starega portugalskega imperija. [[File:Antonio Salazar-1.jpg|thumb|left|upright=0.9|António de Oliveira Salazar je vladal Portugalski od leta 1932 do 1968 v okviru režima Estado Novo.]] Po popisu iz leta 1921 je imel São João Baptista de Ajudá 5 prebivalcev in v trenutku ultimata dahomejske vlade je imel le 2 prebivalca, ki sta predstavljala portugalsko suverenost. Še en prisilni umik s čezmorskih ozemelj se je zgodil decembra 1961, ko je Portugalska zavrnila odpovedati se ozemljem Goa, Daman in Diu v Indiji. Posledično sta bili portugalska vojska in mornarica vpleteni v oboroženi spopad v svoji koloniji portugalska Indija proti indijskim oboroženim silam. Posledica operacij je bil poraz in predaja omejene portugalske obrambne garnizije, ki se je bila prisiljena predati veliko večji vojaški sili. Rezultat je bila izguba preostalih portugalskih ozemelj na indijski podcelini. Portugalski režim je zavrnil priznanje indijske suverenosti nad priključenimi ozemlji, ki so bila še naprej zastopana v portugalski državni skupščini do vojaškega udara leta 1974. Tudi v zgodnjih 1960-ih so gibanja za neodvisnost v portugalskih čezmorskih provincah Angola, Mozambik in Gvineja v Afriki povzročila portugalsko kolonialno vojno (1961–1974). V celotnem obdobju kolonialne vojne se je Portugalska morala soočiti z naraščajočim nesoglasjem, embargom na orožje in drugimi kaznovalnimi sankcijami, ki jih je uvedla večina mednarodne skupnosti. Vendar pa je avtoritarni in konservativni režim Estado Novo, ki ga je najprej postavil in ga vodil António de Oliveira Salazar, od leta 1968 dalje pa vodil Marcelo Caetano, skušal ohraniti obsežen večstoletni medcelinski imperij s skupno površino 2.168.071&nbsp;km².<ref>{{navedi splet|url=http://purl.pt/11440/1/P1.html |title=Portugal Não É Um País Pequeno |publisher=Purl.pt |access-date=21 February 2011 |url-status=dead |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20141025060609/http://purl.pt/11440/1/P1.html |archive-date=25 October 2014 }}</ref> === Revolucija nageljnov in evropske integracije === [[File:Portuguese colonial war blank map.svg|thumb|right|upright=0.9|Portugalska Afrika pred osamosvojitvijo leta 1975]] Portugalska vlada in vojska sta se upirali dekolonizaciji svojih čezmorskih ozemelj do aprila 1974, ko je levičarski vojaški udar v Lizboni, znan kot ''revolucija nageljnov'', vodil pot do neodvisnosti čezmorskih ozemelj v Afriki in Aziji ter za obnovo demokracije po dveh letih prehodnega obdobja, znanega kot PREC (''Processo Revolucionário Em Curso''). Za to obdobje so bili značilni družbeni pretresi in spori o oblasti med levimi in desnimi političnimi silami. Do poletja 1975 je bila napetost med njimi tako visoka, da je bila država na robu državljanske vojne. Sile, povezane s skrajno levico, so 25. novembra izvedle nadaljnji državni udar, vendar je Skupina devetih, zmerna vojaška frakcija, takoj sprožila protiudar. Glavna epizoda tega spopada je bil uspešen napad zmernih sil polka komandosov na vojašnice polka vojaške policije, kjer je prevladovala levica, pri čemer so v akciji ubili tri vojake. Zmagala je Skupina devetih in tako preprečila vzpostavitev komunistične države na Portugalskem in končala obdobje politične nestabilnosti v državi. Umik s čezmorskih ozemelj in sprejetje pogojev njihove neodvisnosti s strani portugalskih vodilnih predstavnikov za čezmorska pogajanja, ki bi leta 1975 ustvarila neodvisne države, sta povzročila množično izseljevanje portugalskih državljanov s portugalskih afriških ozemelj (večinoma iz portugalske Angole in Mozambika).<ref>[http://www.economist.com/world/mideast-africa/displayStory.cfm?story_id=12079340 Flight from Angola], ''The Economist'', 16 August 1975</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090113204408/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,913229-1,00.html Dismantling the Portuguese Empire], ''Time'', 7 July 1975</ref> Več kot milijon portugalskih beguncev je pobegnilo iz nekdanjih portugalskih provinc, saj beli naseljenci običajno niso veljali za del novih identitet nekdanjih portugalskih kolonij v Afriki in Aziji. [[Mário Soares]] in [[António de Almeida Santos]] sta bila obtožena organiziranja neodvisnosti portugalskih čezmorskih ozemelj. Do leta 1975 so bila vsa portugalska afriška ozemlja neodvisna in Portugalska je izvedla prve demokratične volitve v 50 letih. Portugalsko je še naprej vodila Junta de Salvação Nacional do portugalskih zakonodajnih volitev leta 1976. Zmagala je Portugalska socialistična stranka (PS) in Mário Soares, njen vodja, je 23. julija postal predsednik vlade 1. ustavne vlade. Mário Soares je bil predsednik vlade od 1976 do 1978 in ponovno od 1983 do 1985. V tej vlogi je Soares poskušal obnoviti gospodarsko rast in razvoj, kot je bila dosežena pred revolucijo nageljnov, v zadnjem desetletju prejšnjega režima. Proces pristopa k Evropski gospodarski skupnosti (EGS) je začel z začetkom pristopnih pogajanj že leta 1977. [[File:Portugese minister Soares (voorzitter Socialistische Partij) op Schiphol aangeko, Bestanddeelnr 927-7110.jpg|thumb|left|upright=0.9|Mário Soares je leta 1976 postal prvi demokratično izvoljeni premier Portugalske.]] Po prehodu v demokracijo je Portugalska odskočila med socializmom in privrženostjo neoliberalnemu modelu. Izvedena je bila zemljiška reforma in nacionalizacije; portugalska ustava (odobrena leta 1976) je bila na novo napisana, da bi se uskladila s socialističnimi in komunističnimi načeli. Do ustavnih sprememb v letih 1982 in 1989 je bila ustava dokument s številnimi omembami socializma, pravic delavcev in zaželenosti socialističnega gospodarstva. Portugalska gospodarska situacija po revoluciji je vlado prisilila, da je v letih 1977–78 in 1983–85 izvajala stabilizacijske programe, ki jih je spremljal Mednarodni denarni sklad (IMF). Leta 1986 se je Portugalska skupaj s Španijo pridružila Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki je kasneje postala Evropska unija (EU). Portugalsko gospodarstvo je v naslednjih letih močno napredovalo zaradi strukturnih in kohezijskih skladov EGS/EU ter lažjega dostopa portugalskih podjetij do tujih trgov. Zadnje čezmorsko in azijsko kolonialno ozemlje Portugalske, Makav, je bilo 20. decembra 1999 mirno izročeno Ljudski republiki Kitajski v skladu s skupno izjavo iz leta 1987, ki je določala pogoje za prenos Makava s Portugalske na Ljudsko republiko Kitajsko. Leta 2002 je Portugalska uradno priznala neodvisnost Vzhodnega Timorja (Azija) po nepopolnem procesu dekolonizacije, ki se je začel leta 1975 zaradi revolucije nageljnov, vendar ga je prekinila indonezijska oborožena invazija in okupacija. [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright=1.4|Lizbonska pogodba je bila podpisana leta 2007, ko je Portugalska predsedovala Evropskemu svetu.]] Portugalska je 26. marca 1995 začela izvajati pravila [[schengensko območje|schengenskega območja]], pri čemer je odpravila mejne kontrole z drugimi članicami schengenskega območja, hkrati pa je okrepila nadzor meje z državami nečlanicami. Leta 1996 je bila država soustanoviteljica Skupnosti portugalskih jezikovnih držav (CPLP) s sedežem v Lizboni. Leta 1996 je Jorge Sampaio postal predsednik. Ponovno je bil izvoljen januarja 2001. [[Expo '98]] je potekal na Portugalskem in je bila leta 1999 ena od ustanoviteljic [[evro|evra]] in [[evroobmočje|evrskega območja]]. [[José Manuel Barroso]], takratni premier Portugalske, je bil 5. julija 2004 imenovan za predsednika Evropske komisije, najmočnejšega urada v Evropski uniji. 1. decembra 2009 je začela veljati [[Lizbonska pogodba]], potem ko so jo države članice Evropske unije 13. decembra 2007 podpisale v [[samostan sv. Hieronima|samostanu Jerónimos]] v Lizboni, kar je povečalo učinkovitost in demokratično legitimnost Unije ter izboljšalo skladnost njeno delovanje. Irska je bila edina država EU, ki je izvedla demokratični referendum o Lizbonski pogodbi. Volivci so ga leta 2008 sprva zavrnili. Gospodarske motnje in nevzdržna rast javnega dolga med finančno krizo 2007–2008 sta državo pripeljala do tega, da se je leta 2011 pogajala z MDS in Evropsko unijo prek Evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) in Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF). , posojilo za pomoč državi pri stabilizaciji njenih financ. == Geografija == [[Slika:Parque Natural da Arrábida, Setúbal, Portugal, 2012-05-11, DD 05.JPG|thumb|desno|Naravni park Arrábida severno od izliva reke Sado v Atlantski ocean]] {{glavni| Geografija Portugalske}} {{multiple image |direction = vertical |width = 200 |footer = |image1 = Portugal topographic map-pt.png |caption1 = Topografija in upravna delitev }} Ozemlje Portugalske leži na zahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (ki ga večina Portugalcev imenuje ''celina'' – 89.050&nbsp;km²). K njej sodita še dva arhipelaga v Atlantskem oceanu: [[Madeira]] (794&nbsp;km²) in [[Azori]] (2327&nbsp;km²). Leži med zemljepisnimi širinami 30° in 42° S ter zemljepisnimi dolžinami 32° in 6° Z. Celinsko Portugalsko deli njena glavna reka [[Tajo]], ki teče iz Španije in se izliva v [[estuarij]] v Lizboni, preden steče v Atlantik. Tu leži [[Naravni rezervat estuarij Tajo]]. V severnem in srednjem delu je v notranjosti obsežna stara uravnava na višini med 500 in 800 m ter posamezna hribovja. Planota je razčlenjena z rečnimi dolinami rek [[Duero]] in [[Tajo]] s pritoki. Pokrajina spada k stari hercinski grudi Mezete iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamnin]] in [[granit]]ov. Hribovja so usmerjena sever-jug, najvišje sega Serra da Estrela (Torre, 1993 m), ki je pomembna sezonska atrakcija za smučarje in ljubitelje zimskih športov. Za jug so značilne valovite ravnice, rahlo valovita in redko poseljena planota Alenteja (300 – 400 m), nad njimi pa hribovja iz magmatskih kamnin (Serra de Monchi z vrhom Foia, 902 m).<ref>{{navedi knjigo|last1=Vieira|first1=Gonçalo|last2=Luís|first2=Zêzere José|last3=Mora|first3=Carla|title=Landscapes and Landforms of Portugal|date=2018|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-319-03640-3}}</ref> Ob atlantski obali je svet nižji, ponekod prihajajo na površje [[mezozoik|mezozoiski]] [[peščenjak]]i (slikoviti so [[klif]]i pokrajine Algarve). Velik del predstavljajo rečne naplavine, ob obali so tudi pasovi [[sipina|sipin]]. Najvišji vrh Portugalske je sicer gora Pico, podobno imenovana na otoku Pico na Azorih. Ta starodavni [[vulkan]], ki v višino meri 2351 m, je ikonični simbol Azorov. Otočja Madeira in Azori so razpršeni znotraj Atlantskega oceana: Azori, ki mejijo na [[srednjeatlantski hrbet]] na tektonskem trojnem stičišču, in Madeira vzdolž območja, ki ga tvori [[tektonika plošč|geologija vročih točk]] v ploščah. Geološko so ti otoki nastali zaradi vulkanskih in potresnih dogodkov. Zadnji kopenski vulkanski izbruh se je zgodil v letih 1957–1958 ([[Capelinhos]]) in občasno se pojavljajo manjši potresi, običajno nizke intenzivnosti. [[Izključna ekonomska cona]] Portugalske, morsko območje, nad katerim imajo Portugalci posebne pravice do raziskovanja in uporabe morskih virov, ima 1.727.408&nbsp;km². To je 3. največja izključna ekonomska cona Evropske unije in 20. največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dn.pt/portugal/interior/portugal-tenta-duplicar-territorio-maritimo-8703814.html|title=Portugal tenta duplicar território marítimo (in Portuguese)|last=Francisco|first=Susete|date=14 August 2017|website=Diário de Notícias|access-date=7 December 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Portugal Köppen.svg|thumb|left|upright=0.9|Köppnova podnebna klasifikacija celinske Portugalske]] Za Portugalsko je značilno predvsem sredozemsko podnebje (''Csa'' na jugu, osrednja notranjost in dolina reke Duero; ''Csb'' na severu, osrednji zahod in obala Vicentine),[90] zmerno morsko podnebje (''Cfb'') na celinskem severozahodu visokogorje in gore ter v nekaterih visokogorskih območjih Azorskih otokov; polsušno podnebje v nekaterih delih okrožja Beja daleč na jugu (''BSk'') in na otoku Porto Santo (''BSh''), toplo puščavsko podnebje (''BWh'') na otokih Selvagens in vlažno subtropsko podnebje na zahodnih Azorih (''Cfa''), po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebja. Je ena najtoplejših držav v Evropi: povprečna letna temperatura na celinski Portugalski se giblje od 10–12&nbsp;°C v gorski notranjosti na severu do 16–18&nbsp;°C, na jugu in v porečju reke Guadiana. Vendar pa obstajajo razlike od visokogorja do nižin: španski biolog Salvador Rivas Martinez predstavlja več različnih bioklimatskih območij za Portugalsko.[91] Algarve, ločen od regije Alentejo z gorami, ki segajo do 900 metrov v Alto da Fóia, ima podobno podnebje kot v južnih obalnih območjih Španije ali jugozahodne Avstralije. Povprečna letna količina padavin na celini se giblje od nekaj več kot 3200&nbsp;mm v narodnem parku Peneda-Gerês do manj kot 500&nbsp;mm v južnih delih Alenteja. Po podatkih Instituto Português do Mar e da Atmosfera ima gora Pico največjo letno količino padavin (več kot 6250&nbsp;mm na leto) na Portugalskem. Na nekaterih območjih, kot je porečje Guadiane, so lahko povprečne letne dnevne temperature tudi do 26&nbsp;°C, najvišje poletne temperature pa so običajno nad 40&nbsp;°C. Rekordno visoka temperatura 47,4&nbsp;°C je bila zabeležena v Amareleji, čeprav to morda ni najbolj vroča točka poleti, glede na satelitske odčitke.[92][93] [[File:Praia da Marinha (2012-09-27), by Klugschnacker in Wikipedia (86).JPG|right|thumb|upright=0.9| Plaža Marinha v Lagoi v Algarveju je po Michelinovem vodniku ena izmed 10 najlepših plaž v Evropi in ena izmed 100 najlepših plaž na svetu.]] Snežne padavine se pozimi redno pojavljajo v notranjosti na severu in v središču države v okrožjih, kot so Guarda, Bragança, Viseu in Vila Real, zlasti v gorah. Pozimi se lahko temperature spustijo pod −10,0&nbsp;°C, zlasti v Serra da Estrela, Serra do Gerês, Serra do Marão in Serra de Montesinho. V teh krajih lahko sneg zapade kadar koli od oktobra do maja. Na jugu države so snežne padavine redke, vendar se še vedno pojavljajo v najvišjih legah. Medtem ko je uradni absolutni minimum po IPMA -16,0&nbsp;°C v Penhas da Saúde in Miranda do Douro, so bile zabeležene nižje temperature, kot je -17,5&nbsp;°C na Politehničnem inštitutu Bragança na obrobju. mesta leta 1983 in pod −20,0&nbsp;°C v Serra da Estrela. Obe otočji Azori in Madeira imata subtropsko podnebje, čeprav obstajajo razlike med otoki, zaradi česar je vremenske napovedi zelo težke (zaradi grobe topografije). Otočje Madeira in Azori imata ožje temperaturno območje, pri čemer letne povprečne temperature na nekaterih delih obale presegajo 20&nbsp;°C (po podatkih portugalskega meteorološkega inštituta). Nekateri otoki na Azorih imajo poleti bolj suhe mesece. Posledično je bilo za otoke Azorov ugotovljeno, da imajo sredozemsko podnebje (tako tipa ''Csa'' kot ''Csb''), medtem ko so nekateri otoki (kot sta Flores ali Corvo) razvrščeni kot vlažno subtropsko (''Cfa''), ki prehaja v oceansko podnebje (''Cfb'') na višjih nadmorskih višinah po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji. === Biodiverziteta === [[File:Dreaming of snow (318977965).jpg|right|thumb| [[Narodni park Peneda-Gerês]] je edini nacionalno določen park na Portugalskem zaradi redkosti in pomena njegovega okolja.]] Portugalska leži v Sredozemskem bazenu, tretjem najbolj raznolikem žarišču flore na svetu. Zaradi geografskega in podnebnega konteksta – med Sredozemljem in Atlantikom – ima Portugalska visoko stopnjo [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na kopnem in morju. Je dom šestih kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: *zmerni mešani gozdovi Azorov, *mešani gozdovi Kantabrije, *zimzeleni gozdovi Madeire, *iberski sklerofilni in pollistnati gozdovi, *severozahodni iberski gorski gozdovi in *jugozahodni iberski mediteranski sklerofilni gozdovi. Več kot 22 % njenega ozemlja je vključenega v omrežje [[Natura 2000]], vključno z 62 posebnimi ohranitvenimi območji in 88 vrstami naravnih habitatov zaščitene krajine.<ref name="dre">{{navedi splet |title=1 - Portugal, Biodiversidade e Capital Natural Uma Leitura Atual |url=https://dre.pt/web/guest/home/-/dre/115226936/details/maximized |publisher=Diário da República |access-date=19 March 2021}}</ref><ref name="florestas">{{navedi splet |title=Habitats da floresta portuguesa: um refúgio de biodiversidade |url=https://florestas.pt/conhecer/habitats-da-floresta-portuguesa-um-refugio-de-biodiversidade/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> [[Evkalipt]], [[hrast plutovec]] in [[obmorski bor]] skupaj predstavljajo 71 % celotne gozdnate površine celinske Portugalske, sledijo jim črnika (''Quercus rotundifolia''), [[pinija]], drugi hrasti (''[[dob (drevo)|Q. robur]]'', ''Q. faginea'' (portugalski hrast) in ''Q. pyrenaica'' (pirenejski hrast)) in [[pravi kostanj]] med drugimi.<ref>{{navedi splet |title=As espécies florestais mais comuns da floresta portuguesa |url=https://florestas.pt/conhecer/as-especies-florestais-mais-comuns-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> Na Madeiri ''laurisilva'' – [[lovorjev gozd]] (priznan kot svetovna dediščina) prevladuje v pokrajini, zlasti na severnem pobočju. V tem gozdu prevladujejo vrste ''Laurus novocanariensis'', kanarski lovor (''Apollonias barbujana''), ''Ocotea foetens'' in ''Persea indica''. Pred človeško okupacijo so bili Azori tudi bogati z gostimi gozdovi lovorike, danes te avtohtone gozdove spodkopavata vneseni ''Pittosporum undulatum'' in japonska kriptomerija (''Cryptomeria japonica''). Bilo je več projektov, katerih cilj je bil obnoviti ''Laurisilva'', ki je prisotna na Azorih. Ostanki teh gozdov laurisilve so prisotni tudi na celinski Portugalski z nekaj živimi pričevanji [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), ''Myrica faya'' in pontski rododendron (''Rhododendron ponticum''). Te geografske in podnebne razmere olajšajo vnos eksotičnih vrst, ki kasneje postanejo invazivne in uničujoče za avtohtone habitate. Več kot 20 % celotnega števila obstoječih vrst na celinski Portugalski je eksotičnih. Na Madeiri je približno 36 % in na Azorih okoli 70 % eksotičnih. Zaradi tega je bila Portugalska leta 2019 uvrščena na 168. mesto v svetu od 172 držav na indeksu integritete gozdne krajine.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|display-authors=1|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmc=7723057|doi-access=free}}</ref> [[File:Chameleo.jpg|left|thumb| Kameleon iz Algarve]] Portugalska je druga država v Evropi z največjim številom ogroženih vrst (488 od leta 2020).<ref>{{navedi splet |title=Portugal tem quase 500 espécies em perigo de extinção |url=https://www.sabado.pt/ciencia---saude/detalhe/portugal-tem-quase-500-especies-em-perigo-de-extincao |publisher=Sábado |access-date=20 March 2021}}</ref> Portugalska kot celota je pomemben postanek za selitvene vrste ptic: močvirja vzhodnega Algarva ([[Ria Formosa]], [[Castro Marim]]) in regije Lizbona (estuarij Tajo, estuarij Sado), ki gosti različne vrste vodnih ptic, [[kragulji orel|kraguljega orla]] in [[egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]] v dolinah naravnega parka Duero International, [[črna štorklja]] in [[beloglavi jastreb]] v naravnem parku Tajo International, zavetišča za morske ptice na [[Otočje Salvages|otokih Salvages]] in [[Berlengas]] ter visokogorje Madeire in [[São Miguel (otok)|São Miguela]] predstavljajo veliko raznolikost prostoživečih ptičjih vrst (približno 450 na celinski Portugalski), ne samo selitveni, ampak tudi endemični (npr. madeirski golob (''Columba trocaz'', azorski ščinkavec ''Pyrrhula murina'') ali eksotični (ptič mina ''Acridotheres cristatellus'', ''Vidua macroura'').<ref>{{navedi splet |title=Observação de aves |url=https://www.visitportugal.com/pt-pt/node/73855 |publisher=visitportugal.com |access-date=20 March 2021}}</ref> Velike portugalske vrste sesalcev (damjaki, jeleni, srnjaki, iberski kozorogi, divja svinja, rdeča lisica, iberski volk in iberski ris) so bile nekoč razširjene po vsej državi, vendar je bil intenziven lov, degradacija habitatov in vse večji pritisk kmetijstva in živine v 19. in zgodnjem 20. stoletju v velikem obsegu zmanjšala število populacije, druge, kot je portugalski kozorog, pa so celo izumrli. Danes te živali ponovno širijo svoje domače območje. Med manjšimi sesalci so med drugim rdeča veverica, evropski jazbec, evroazijska vidra, egipčanski mungos, granadski zajček, evropski zajec, navadni genet, evropska divja mačka.<ref>{{navedi splet |title=8 mamíferos da floresta portuguesa |url=https://www.florestas.pt/descobrir/8-mamiferos-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=20 March 2021}}</ref> Zaradi svoje izolirane lokacije imajo vulkanski otoki Azori, Madeira in Salvages, del Makaronezije, številne endemične vrste, ki so se razvile neodvisno od svojih evropskih, afriških in občasno ameriških sorodnikov. Portugalska zahodna obala je del štirih glavnih vzhodnih mejnih dvigov oceanskih sistemov. Ta sezonski sistem dviganja, ki ga običajno opazimo v poletnih mesecih, prinaša hladnejšo vodo, bogato s hranili, na morsko površino, kar spodbuja rast fitoplanktona, razvoj zooplanktona in posledično bogato raznolikost [[pelaške ribe|pelaških rib]] in drugih morskih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet |last1=Correia |first1=Paulo Filipe Alexandre |title=Study of an upwelling event in the Portuguese coast |url=https://fenix.tecnico.ulisboa.pt/downloadFile/563345090415834/Tese_Paulo%20Correia_final.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> [[File:Portugal EEZ.PNG|thumb|350px| Izključna ekonomska cona Portugalske]] Zaradi tega je Portugalska poleg velike izključne ekonomske cone ena največjih porabnikov rib na svetu na prebivalca. [[Sardela]] (''Sardina pilchardus'') in [[šnjur]] (''Trachurus trachurus'') se vsako leto nabere na tisoče, medtem ko se v lokalnih obalnih vaseh tradicionalno lovijo sinji mol (''Micromesistius poutassou''), morska žaba, trska (''Gadus morhua''), [[glavonožci]], skati ali druga oblika morskih sadežev. Ta dvig navzgor Portugalski omogoča tudi gozdove alg, ki so sicer zelo neobičajne ali jih v Sredozemlju sploh ni.<ref>{{cite journal |last1=Araújo |first1=R. M. |last2=Assis |first2=J. |last3=Aguillar |first3=R. |last4=Airoldi |first4=L. |last5=Bárbara |first5=I. |last6=Bartsch |first6=I. |last7=Bekkby |first7=T. |last8=Christie |first8=H. |last9=Davoult |first9=D. |last10=Derrien-Courtel |first10=S. |last11=Fernandez |first11=C. |last12=Fredriksen |first12=S. |last13=Gevaert |first13=F. |last14=Gundersen |first14=H. |last15=Le Gal |first15=A. |last16=Lévêque |first16=L. |last17=Mieszkowska |first17=N. |last18=Norderhaug |first18=K. M. |last19=Oliveira |first19=P. |last20=Puente |first20=A. |last21=Rico |first21=J. M. |last22=Rinde |first22=E. |last23=Schubert |first23=H. |last24=Strain |first24=E. M. |last25=Valero |first25=M. |last26=Viard |first26=F. |last27=Sousa-Pinto |first27=I. |title=Status, trends and drivers of kelp forests in Europe: an expert assessment |journal=Biodiversity and Conservation |date=June 2016 |volume=25 |issue=7 |pages=1319–1348 |doi=10.1007/s10531-016-1141-7 |s2cid=376497 |url=https://www.researchgate.net/publication/303634119 |access-date=3 September 2021 |language=en}}</ref> 73 % sladkovodnih rib, ki se pojavljajo na Iberskem polotoku, je endemičnih, kar je največ v kateri koli regiji v Evropi. Številne od teh endemičnih vrst so skoncentrirane v vodnih telesih osrednje zahodne regije (ena izključno endemična), ta in druga vodna telesa po vsem polotoku so večinoma začasna in vsako leto nagnjena k suši, zaradi česar je večina teh vrst pod statusom ogroženih. Po Azorih se sprehaja okoli 24 <ref name="barreiros">{{navedi splet |last1=Barreiros |first1=João Pedro |title=Biodiversidade marinha dos Açores |url=https://repositorio.uac.pt/bitstream/10400.3/2423/1/PingodeLavaJPB_2013.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> do 28 <ref>{{navedi splet |title=As espécies residentes e as que passam durante a migração |url=https://whalewatchingazores.com/pt/acores/especies-acores/ |publisher=whalewatchingazores.com |access-date=22 March 2021 |language=en}}</ref> vrst kitov, zaradi česar je eno od štirih krajev na svetu, kjer se pojavlja večina vrst tega infrareda. Od sredine 19. stoletja in prenehanja leta 1984 (zlasti [[kit glavač]]) je kitolov močno izkoriščal to raznolikost. V začetku 90. let dvajsetega stoletja je opazovanje kitov hitro postalo priljubljeno in je zdaj ena glavnih gospodarskih dejavnosti v portugalskem arhipelagu. Nekatera zavarovana območja na Portugalskem, razen prej omenjenih, so še: *Serras de Aire e Candeeiros s svojimi apnenčastimi formacijami, paleontološko zgodovino in veliko raznolikostjo netopirjev in orhidej; *jugozahodni Alentejo in naravni park Vicentine Coast z dobro ohranjeno, divjo obalo; *naravni park Montesinho, ki gosti nekatere od edinih populacij iberskega volka in nedavno opaženega iberskega rjavega medveda, ki se v državi šteje za izumrlo. == Politika in uprava == [[File:Portugal regions travel map EN.png|thumb|220px|right|Teritorialni zemljevid Portugalske, ki ustreza oznakama NUTS I in NUTS II Evropske unije za statistične regije NUTS Portugalske]] Od sprejema trenutno veljavne [[ustava|ustave]] leta 1976 je Portugalska [[parlamentarna republika]]. Z ustavnimi spremebami leta 1992 so odpravili vojaški Revolucionarni svet in omejili pristojnosti predsednika republike. Azori in Madeira sta po ustavi 1976 avtonomna dela Portugalske s svojima parlamentoma in vladama. Glavne politične institucije so tako: *predsednik, ki ga izvolijo na splošnih volitvah za pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat zapored; Imenuje predsednika vlade in na njegov predlog ministre, državne sekretarje in podsekretarje ter ima pravico razpustiti parlament; *enodomna republiška skupščina (portugalsko ''Assembleia da República''), ki jih za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu; *vlada in *sistem sodišč. Država je upravno razdeljena na 308 [[občina|občin]] (''município'' ali ''concelho''), ki so po reformi leta 2013 razdeljene na 3092 civilnih župnij (portugalsko: freguesia). Operativno sta občina in civilna župnija, skupaj z nacionalno vlado, edine pravno lokalne upravne enote, ki jih je določila portugalska vlada (na primer mesta, kraji ali vasi nimajo pravne veljave, čeprav se lahko uporabljajo kot zajetje za opredelitev storitev). Za statistične namene portugalska vlada opredeli tudi Nomenklaturo teritorialnih enot za statistiko (NUTS), medobčinske skupnosti in neformalno okrožni sistem, ki se je uporabljal do evropske integracije (in ga nacionalna vlada postopno opušča). Na višji ravni so občine združene v 18 okrožij: {{stolpci|4| * [[Aveiro (okrožje)|Aveiro]] * [[Beja (okrožje)|Beja]] * [[Braga (okrožje)|Braga]] * [[Bragança (okrožje)|Bragança]] * [[Castelo Branco (okrožje)|Castelo Branco]] * [[Coimbra (okrožje)|Coimbra]] * [[Évora (okrožje)|Évora]] * [[Faro (okrožje)|Faro]] * [[Guarda (okrožje)|Guarda]] * [[Leiria (okrožje)|Leiria]] * [[Lisboa (okrožje)|Lisboa]] * [[Portalegre (okrožje)|Portalegre]] * [[Porto (okrožje)|Porto]] * [[Santarém (okrožje)|Santarém]] * [[Setúbal (okrožje)|Setúbal]] * [[Viana do Castelo (okrožje)|Viana do Castelo]] * [[Vila Real (okrožje)|Vila Real]] * [[Viseu (okrožje)|Viseu]] }} Vsa okrožja so poimenovana po svojih glavnih mestih. Poleg njih sta upravni enoti še avtonomni regiji [[Azori]] in [[Madeira]]. Znotraj sistema NUTS Evropske unije je Portugalska razdeljena na sedem regij: Azori, Alentejo, Algarve, Centro, Lizboa, Madeira in Norte, z izjemo Azorov in Madeire pa so območja NUTS razdeljena na 28 podregij. Portugalska je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] od leta 1955 ter ustanovna članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] in [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]]. Iz slednjega je leta 1986 izstopila, ko je postala članica [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (zdaj [[Evropska unija]]). === Urbanizacija === [[File:Aerial view of Augusta Street, Lisbon (50644280948).jpg|thumb|Lizbona]] [[File:Metro, Ponte e Porto.jpg|thumb|Porto]] [[File:Vista braga.jpg|thumb|Brago]] [[File:Vila Nova de Gaia seen from Porto.jpg|thumb|Vila Nova de Gaia]] Največja mesta Portugalske s številom prebivalcev:<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_indicadores&indOcorrCod=0007897&contexto=bd&selTab=tab2|title=2011 Census - Population by city|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)(INE) |access-date=19 November 2014}}</ref> *[[Lizbona]], 545.000 /2.2- 3 milijone *[[Porto]], 240-264.000 /1,8-2,4 milijona *[[Braga]], 189.331 *[[Vila Nova de Gaia]], 186.503 *[[Amadora]], 175.136 *[[Coimbra]], 143.052 ([[Univerza v Coimbri]]=ena nastarejših univerz v Evropi; [[Skupina Coimbra]]) *[[Funchal]], 111.541 *[[Setúbal]], 98.131 *[[Almada]], 96.404 *[[Agualva-Cacém]], 79.805 *[[Queluz]], 75.169 *[[Rio Tinto]], 64.815 ([[Rio Tinto Group]]) *[[Barreiro]], 63.353 *[[Aveiro]], 60.058 *[[Viseu]], 57.975 *[[Odivelas]], 56.847 *[[Leiria]], 50.533 *[[Matosinhos]], 49.486 *[[Guimarães]], 47.588 *Faro, 47.575 === Metropolitansko območje === [[File:Densidade populacional por concelho - INE 2001.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid Portugalske, ki prikazuje gostoto prebivalstva (število prebivalcev / km²) po občinah]] Obstajata dve večji metropolitanski območji (GAM): Lizbona in Porto. Sledi seznam tistih s celinskimi funkcionalnimi urbanimi območji (FUA). {| class="wikitable sortable" |- !align=right| Rank !align=left| Ime mesta !align=left| Št. prebivalcev<ref>{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/regional/|title=Regional, rural and urban development - OECD|website=www.oecd.org}}</ref> |- style="text-align:right;" |1 ||align=left| [[Lizbona]] || align=left| 2.818.000 |- style="text-align:right;" |2||align=left| [[Porto]] || align=left| 1.758.531 |- style="text-align:right;" |3 ||align=left| [[Coimbra]] || align=left| 270.000 |- style="text-align:right;" |4 ||align=left| [[Braga]] || align=left| 250.000 |- style="text-align:right;" |5 ||align=left| [[Funchal]] ([[Madeira]])|| align="left" | 210.000 |- style="text-align:right;" |6 ||align=left| [[Guimarães]] || align=left| 180.000 |- style="text-align:right;" |7 ||align=left| [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]] || align=left| 140.000 |- style="text-align:right;" |8 ||align=left| [[Ponta Delgada]] ([[Azori]])|| align="left" | 120.000 |- style="text-align:right;" |9 ||align=left| [[Vila Franca de Xira]] || align=left| 120.000 |- style="text-align:right;" |10 ||align=left| [[Faro, Portugalska|Faro]] || align=left| 118.000 |- style="text-align:right;" |11 ||align=left| [[Viseu]] || align=left| 110.000 |} == Gospodarstvo == Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila prav Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem [[Portugalski eskudo|portugalskega eskuda]] prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022. Velike gospodarske družbe so skoncentrirane v mestnih območjih Lizbone in Porta. Tradicionalno prevladujoče gospodarske panoge so bile tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja pijač, lesarstvo in proizvodnja [[pluta|plute]] (Portugalska je največji proizvajalec plute na svetu). Danes je pomembnejša storitvena industrija. Portugalska je bila ena od držav, ki so najbolj občutile [[Dolžniška kriza evroobmočja|dolžniško krizo]], ki je izbruhnila v začetku 21. stoletja. V zameno za finančno pomoč [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] v višini 78 milijard evrov je morala vlada sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov za zmanjševanje javne porabe. Država je izstopila iz sheme finančne pomoči maja 2014. == Kultura == {{glavni|Portugalska kultura}} Portugalska je razvila posebno kulturo, medtem ko je bila pod vplivom različnih civilizacij, ki so prečkale Sredozemlje in evropsko celino, ali so bile uvedene, ko je igrala aktivno vlogo v dobi odkritij. V 1990-ih in 2000-ih je Portugalska posodobila svoje javne kulturne objekte, poleg [[Fundacija Calouste Gulbenkian|fundacije Calouste Gulbenkian]], ustanovljene leta 1956 v Lizboni. Sem spadajo kulturni center Belém v Lizboni, fundacija Serralves in Casa da Música, tako v Portu, kot tudi novi javni kulturni objekti, kot so občinske knjižnice in koncertne dvorane, ki so bile zgrajene ali obnovljene v številnih občinah po vsej državi. Portugalska ima [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|17 Unescovih spomenikov svetovne dediščine]], kar jo uvršča na 9. mesto v Evropi in na 18. mesto na svetu. Ti so (z letnico vpisa): * [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in območje Couros — 2001, 2023 * Staro mestno jedro [[Porto|Porta]] — 1996 * Vinogradno območje Alto Douro — 2001 * Paleolitska umetnost v [[Dolina Coa|dolini Côa]] in Siegi Verde — 1998, razširitev 2010 * [[Samostan Batalha]] — 1983 * [[Univerza v Coimbri]] - 2013 * [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] — 1983 * [[Samostan Alcobaça]] — 1989 * Kulturna krajina [[Sintra]] — 1995 * [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan svetega Hieronima]] in [[stolp Belém]] – 1983 * Staro mestno jedro Évore — 1986 * Garnizonsko mesto Elvas in njegove utrdbe - 2012 * Staro mestno jedro [[Angra do Heroísmo|Angre do Heroísmo]] na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]], [[Azori]] — 1983 * [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]] – 2004 * ''[[Lovorov gozd, Madeira|Laurisilva]]'' – endemični subtropski lovorov gozd na [[Madeira|Madeiri]] - 1999 * Kompleks kraljeve palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada) - 2019 * [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v [[Braga|Bragi]] - 2019 === Arhitektura === {{glavni|Portugalska arhitektura}} Tradicionalna arhitektura je značilna in vključuje [[Manuelinska arhitektura|Manueline]], znana tudi kot portugalska pozna gotika, razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturne ornamentike prvih desetletij 16. stoletja, ki mu sledi [[pombalov slog]] iz 18. stoletja. Interpretacija tradicionalne arhitekture 20. stoletja, mehki portugalski slog, se pogosto pojavlja v večjih mestih, zlasti v Lizboni. Sodobna Portugalska je dala svetovno znane arhitekte, kot so [[Eduardo Souto de Moura]], [[Álvaro Siza Vieira]] (oba dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo|Pritzkerjeve nagrade) in [[Gonçalo Byrne]]. Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti za oblikovanje stadiona. == Sklici in opombe == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Portugal}} * [http://www.portugal.gov.pt/en.aspx Uradna spletna stran vlade] * [http://www.visitportugal.com Spletni portal turističnega urada] * {{dmoz|Regional/Europe/Portugal}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{CPLP}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Portugalska|*]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] fymlheh16clvqpzh3y4k9hkaphw9d63 6741220 6741219 2026-08-23T11:44:23Z Ljuba24b 92351 /* Iberska unija, obnova in zgodnja brigantinska doba */ np 6741220 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = ''República Portuguesa'' | conventional_long_name = Portugalska republika | common_name = Portugalska | common_name2 = Portugalske | image_flag = Flag of Portugal.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Portugal.svg | image_map = EU-Portugal.svg | map_caption = Lega Portugalske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) | national_anthem = ''[[A Portuguesa]]'' | official_languages = [[portugalščina]]¹ | capital = [[Lizbona]] | demonym = Portugalec, Portugalka | latd = 38 | latm = 46 | latNS = N | longd = 9 | longm = 11 | longEW = W | largest_city = capital | government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Portugalske|predsednik]]: | leader_name1 = [[António José Seguro]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Portugalske|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Luís Montenegro]] | sovereignty_type = oblikovanje | sovereignty_note = | established_event1 = ustanovitev (prva grofija) | established_date1 = 868 | established_event2 = Ponovna ustanovitev (druga grofija) | established_date2 = 1095 | established_event3 = Bitka pri São Mamede, suverenost | established_date3 = 24. junij 1128 | established_event4 = Portugalska kraljevina | established_date4 = 25. julij 1139 | established_event5 = Pogodba iz Zamore, priznanje | established_date5 = 5. oktober 1143 | established_event6 = ''Manifestis Probatum'', papeško priznanje | established_date6 = 23. maj 1179 | established_event7 = Portugalska obnovitvena vojna, obnova | established_date7 = 1. december 1640 | established_event8 = Revolucija 5. oktobra 1910, republika | established_date8 = 5. oktober 1910 | established_event9 = ''Nageljnova revolucija'', demokratizacija | established_date9 = 25. april 1974 | established_event10 = portugalska ustava – današnja ustava | established_date10 = 25. april 1976 | established_event11 = Pristop k Evropski uniji | established_date11 = 1. januar 1986 | area_rank = 109. | area_km2 = 92.212<ref>{{in lang|pt}}{{navedi splet |title=Superfície Que municípios têm maior e menor área? |url=https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |publisher=Pordata |access-date=17 November 2020 |archive-date=2022-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402143742/https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |url-status=dead }}</ref> | percent_water = 0,5 | population_estimate = 10.467.366<ref>{{navedi splet |url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=594879758&DESTAQUESmodo=2|title=População residente aumenta mais de 46 mil pessoas - 2022|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)|website=ine.pt |access-date=15 June 2023}}</ref> | population_estimate_year = 2022 | population_estimate_rank = 89. | population_census = 10.343.066<ref name="auto2">{{navedi splet | website=Statistics Portugal - Web Portal | date=23 November 2022 | url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=541064323&DESTAQUESmodo=2| access-date=23 November 2022 | title=Censos 2021 - Principais tendências ocorridas em Portugal na última década }}</ref> | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 114 | population_density_rank = 87. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.PT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=182,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Portugal) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=12 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 276,4 milijarde $ |GDP_nominal_rank = 49. |GDP_PPP = 465,1 milijarde $ |GDP_PPP_rank = 50. |GDP_nominal_per_capita = 26.879 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 41. |GDP_PPP_per_capita = 45.227 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 42. | Gini = 31,2 | Gini_year = 2020 | Gini_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini_rank = | Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|access-date=21 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}</ref> | HDI = 0,866 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI_rank = 38. | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])² | currency_code = EUR | time_zone = [[zahodnoevropski čas|WET]]³ | utc_offset = ±0 | time_zone_DST = [[zahodnoevropski poletni čas|WEST]] | utc_offset_DST = +1 | cctld = [[.pt]]⁴ | calling_code = 351 | footnote1 = Leta 1999 (''Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro'') je bila uradno priznana še [[mirandeščina]], ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine [[Miranda do Douro]].<ref>[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/pt1_en.html#13 The Euromosaic study, Mirandese in Portugal], europa.eu - spletna stran [[Evropska komisija|Evropske komisije]], pridobljeno januarja 2007.</ref> Priznan je tudi [[portugalski znakovni jezik]]. | footnote2 = pred 1999: [[portugalski eskudo]]. | footnote3 = [[Azori]]: [[UTC]]-1; UTC [[evropski poletni čas|poleti]]. | footnote4 = Uporablja se tudi vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]] skupna domena [[.eu]]. }} '''Portugalska''', uradno '''Portugalska republika''' ([[Portugalščina|portugalsko]] ''República Portuguesa''), je [[država]], katere celina je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski [[arhipelag]] [[Azori]] in [[Madeira|Madeiro]]; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama. Portugalska je umeščena najbolj zahodno v celinskem delu Evrope, njen iberski del pa meji na zahodu in jugu na [[Atlantski ocean]] ter na severu in vzhodu na [[Španija|Španijo]], edino državo, ki ima kopensko mejo s Portugalsko. Uradni in državni jezik je [[portugalščina]]. Glavno in največje mesto je [[Lizbona]]. Portugalska je najstarejša neprekinjeno obstoječa nacionalna država na Iberskem polotoku in ena najstarejših v Evropi, njeno ozemlje je bilo neprekinjeno naseljeno, napadeno in se zanj borilo že od prazgodovine. Naselili so jo predkeltska in [[Kelti|keltska]] ljudstva, obiskovali so jih [[Feničani]], [[Puni|Kartažani]], stari [[Grki]] in vladali [[Rimljani]], ki so jim sledili vpadi [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|vizigotskih]] germanskih ljudstev. Po invaziji Mavrov na Iberski polotok je bila večina njenega ozemlja del [[Al Andaluz]]a. Portugalska je bila kot država ustanovljena med zgodnjo krščansko [[Rekonkvista|Rekonkvisto]]. Katoliška grofija '''Portucale''', ustanovljena leta 868, je postala pomembna po bitki pri São Mamedeju (1128). Kraljevina Portugalska je bila pozneje razglašena po bitki pri Ouriqueu (1139), neodvisnost od Leóna pa je bila priznana z pogodbo iz Zamore (1143).<ref>Brian Jenkins, Spyros A. Sofos, [https://books.google.com/books?id=LNRyNG9NNkcC&lpg=1 ''Nation and identity in contemporary Europe''], p. 145, Routledge, 1996, {{ISBN|0-415-12313-5}}</ref> V 15. in 16. stoletju je Portugalska vzpostavila prvi svetovni pomorski in trgovski [[Portugalski imperij|imperij]], s čimer je postala ena vodilnih svetovnih gospodarskih, političnih in vojaških sil.<ref>Melvin Eugene Page, Penny M. Sonnenburg, p. 481</ref> V tem obdobju, ki ga danes imenujemo doba odkritij, so portugalski raziskovalci začeli raziskovati morje z odkritjem tega, kar bo postalo [[Brazilija]] (1500). V tem času je Portugalska monopolizirala trgovino z začimbami, razdelila svet na hemisfere gospostva s Kastilijo, imperij pa se je razširil z vojaškimi pohodi v Aziji. Vendar so dogodki, kot so [[Lizbonski potres (1755)|potres v Lizboni leta 1755]], okupacija države med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in neodvisnost Brazilije (1822), v veliki meri izbrisali prejšnje bogastvo Portugalske.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal/|title=The World Factbook|work=cia.gov|access-date=14 September 2015|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109122645/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal|url-status=dead}}</ref> Državljanska vojna med liberalnimi konstitucionalisti in konservativnimi absolutisti na Portugalskem zaradi kraljevega nasledstva je trajala od 1828 do 1834. Potem ko je revolucija leta 1910 odstavila monarhijo, je bila ustanovljena demokratična, a nestabilna prva portugalska republika, ki jo je kasneje nadomestil avtoritarni režim ''Estado Novo''. Demokracija je bila obnovljena po ''revoluciji nageljnov'' (1974), ki je končala portugalsko kolonialno vojno. Kmalu zatem je bila neodvisnost podeljena skoraj vsem njenim čezmorskim ozemljem. Predaja [[Macao|Macaa]] Kitajski (1999) je pomenila konec tega, kar lahko štejemo za enega najdlje živečih kolonialnih imperijev v zgodovini. Portugalska je pustila globok kulturni, arhitekturni in jezikovni vpliv po vsem svetu z zapuščino okoli 250 milijonov portugalsko govorečih ljudi in številnih kreolov s sedežem na Portugalskem. Je razvita država z naprednim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom.<ref>{{navedi splet|date=8 April 2014|title=World Economic Outlook April 2014 - Recovery Strengthens, Remains Uneven|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408225045/http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|archive-date=8 April 2014|access-date=20 April 2021|website=imf.org}}</ref> Poleg tega se visoko uvršča v mir, demokracijo,<ref>{{navedi splet|url=https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|title=Democracy Reports &#124; V-Dem|website=www.v-dem.net|access-date=14 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621135623/https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|archive-date=21 June 2019|url-status=dead}}</ref> svobodo tiska, stabilnost, družbeni napredek, blaginjo in znanje angleščine. Kot članica Združenih narodov, Evropske unije, schengenskega območja in Sveta Evrope (SE), je bila Portugalska tudi ena od ustanovnih članic Nata, evrskega območja, OECD in Skupnosti portugalskih jezikovnih držav. ==Etimologija== Beseda ''Portugalska'' po eni verziji izhaja iz rimsko-keltskega krajevnega imena ''Portus Cale'';<ref>{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/portugal|title=Portugal – Origin and meaning of the name Portugal by Online Etymology Dictionary|website=Etymonline.com}}</ref> mesto, kjer zdaj stojita današnji [[Porto]] in [[Vila Nova de Gaia]], ob izlivu reke [[Douro]] (Duero) na severu današnje Portugalske. Ime mesta izvira iz latinske besede za pristanišče, ''portus'', vendar je drugi element ''Portus Cale'' manj jasen. Glavna razlaga imena je, da gre za [[etnonim]], ki izhaja iz [[Kultura Castro|ljudstva Castro]], znanega tudi kot Callaeci, [[Gallaeci]] ali Gallaecia, ki je zasedlo severozahod Iberskega polotoka.<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/31989410|title=Documentos danca portuguesa|first=Marcos|last=Winicius|via=www.academia.edu}}</ref> Imeni ''Cale'' in ''Callaici'' sta izvor današnjih ''Gaia'' in ''[[Galicija (Španija)|Galicija]]''.<ref name="ReferenceA">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/10819665|title=Origem e significado dos nomes de Portugal e da Galiza|first=Luís|last=Magarinhos|journal=Actas do III Congreso Internacional Sobre a Cultura Celta: Os Celtas da Europa Atlántica. 15, 16 e 17 de Abril de 2011. Narón. Pp. 537-546|date=January 2011|via=www.academia.edu}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Portugalske}} === Prazgodovina === Območje današnje Portugalske so naselili [[neandertalec|neandertalci]] in nato ''[[Homo sapiens]]'', ki so se sprehajali po brezmejnem območju severnega Iberskega polotoka. To so bile družbe za samooskrbo in čeprav niso ustanavljale uspešnih naselij, so tvorile organizirane družbe. Neolitska Portugalska je eksperimentirala z udomačitvijo pastirskih živali, vzrejo nekaterih žitnih pridelkov in rečnim ali morskim ribolovom.<ref name="Birmp1">David Birmingham (2003), p. 11</ref> Nekateri znanstveniki verjamejo, da je na začetku prvega tisočletja pred našim štetjem več valov Keltov vdrlo na Portugalsko iz Srednje Evrope in se poročilo z lokalnim prebivalstvom in tvorilo različna plemena.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=So1mDwAAQBAJ&q=different+celtic+tribes+in+Portugal&pg=PA63|title=Portugal: Third Edition|first1=Jay|last1=Heale|first2=Angeline|last2=Koh|first3=Elizabeth|last3=Schmermund|date=15 April 2016|publisher=Cavendish Square Publishing, LLC|isbn=978-1-5026-1694-4|via=Google Books}}</ref> Druga teorija kaže, da so Kelti naselili zahodno Iberijo/Portugalsko veliko pred kakršnimi koli velikimi keltskimi migracijami iz Srednje Evrope. Poleg tega so številni jezikoslovci, strokovnjaki za staro keltščino, predstavili prepričljive dokaze, da je tarteški jezik, ki so ga nekoč govorili v delih JZ Španije in JZ Portugalske, po strukturi vsaj protokeltski.<ref>{{navedi splet|url=https://www.historyireland.com/pre-history-archaeology/tartessian-europes-newest-and-oldest-celtic-language/|title=Tartessian, Europe's newest and oldest Celtic language|date=5 March 2013}}</ref> V tem obdobju in vse do rimskih vpadov je bila [[kultura Castro]] (različica [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]) razvita na Portugalskem in v sodobni Galiciji. Ta kultura je skupaj z ohranjenimi elementi atlantske megalitske kulture in prispevki, ki prihajajo iz bolj zahodnih sredozemskih kultur, končala v tako imenovanem ''Cultura Castreja''.<ref>{{navedi splet|last=Trombetta|first=Silvana|date=29 March 2018|title=Celts and the Castro Culture in the Iberian Peninsula – issues of national identity and Proto-Celtic substratum|url=http://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|access-date=11 July 2020|website=ppg.revistas.uema.br|archive-date=2022-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318101400/https://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|url-status=dead}}</ref> Ta poimenovanje se nanaša na značilno keltsko populacijo, imenovano 'dùn', 'dùin' ali 'don' v [[Gelska veja otoških keltskih jezikov|gelščini]] in ki so jo Rimljani v svojih kronikah imenovali ''castrae''. Na podlagi rimskih kronik o ljudstvu Callaeci, skupaj z pripovedmi ''Lebor Gabála Érenn'' <ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/leborgablare01macauoft|title=Lebor gabála Érenn: The book of the taking of Ireland|first=Robert Alexander Stewart|last=Macalister|publisher=Dublin : Published for the Irish texts Society by the Educational Company of Ireland|via=Internet Archive}}</ref> in interpretacijo obilnih arheoloških ostankov po vsej severni polovici Portugalske in Galicije, je mogoče sklepati, da je obstajala matriarhalna družba z vojaško in versko aristokracijo verjetno fevdalnega tipa. Osebe največje avtoritete so bile poglavar vojaškega tipa in z avtoriteto v svojem Castru ali klanu ter druid, ki se je v glavnem nanašal na zdravstvo in vero, funkcije, ki bi lahko bile skupne več osebam. Keltska kozmogonija je ostala homogena zaradi sposobnosti druidov, da so se srečevali v svetih z druidi drugih območij, kar je zagotavljalo prenos znanja in najpomembnejših dogodkov. Prve dokumentarne reference na družbo Castro zagotavljajo kronisti rimskih vojaških pohodov, kot so med drugim [[Strabon]], [[Herodot]] in [[Plinij Starejši]], o družbeni organizaciji in opisovanju prebivalcev teh ozemelj, Gallaeci s severne Portugalske kot: »Skupina barbarov, ki preživijo dan v boju, noč pa obedujejo, pijejo in plešejo pod luno«. Bila so še druga podobna plemena in glavni med njimi so bili Luzitanci; jedro teh ljudi je ležalo v notranjosti osrednje Portugalske, medtem ko so obstajala številna druga sorodna plemena, kot so Kelti iz Alenteja in Cynetes ali Conii iz Algarve. Med plemeni ali pododdelki so bili Bracari, Coelerni, Equaesi, Grovii, Interamici, Leuni, Luanqui, Limici, Narbasi, Nemetati, Paesuri, Quaquerni, Seurbi, Tamagani, Tapoli, Turduli, Turduli Veteres, Turdulorum, Oppida in Turdulorum Zoelae. Feničani – Kartažani so v regiji Algarve ustanovili tudi nekaj majhnih, poltrajnih komercialnih obalnih naselij (kot je Tavira). <gallery> File:Anta de Arca.JPG|Bakrenodobni dolmen ''Anta da Arca'' File:Rock_Art_Foz_Coa_01.jpg| Najdišča prazgodovinske skalne umetnosti v dolini Côa. File:Centro_de_Alcalar_2017_-_Monumento_9_-_Entrada_(cropped).jpg|Megalitski spomeniki Alcalar, zgrajeni v 3. tisočletju pr. n. št. Citania briteiros casa 2.jpg|Primeri kulture Castro na severu Portugalske (9. – 1. st. pr. n. št.) - Citânia de Briteiros Ch%C3%A3o_cividade_terroso.JPG|Cividade de Terroso </gallery> === Rimska Luzitanija in Gallaecia === {{glavni|Luzitanija| Gallaecia|Hispanija}} [[File:Evora-RomanTemple edit.jpg|thumb|left| Rimski tempelj Évora v Alenteju je ena najbolje ohranjenih rimskih stavb v državi.]] [[File:Torre de Centum Cellas.jpg|thumb|right|upright=0.92| Centum Cellas v regiji Beira je rimska vila rustica iz 1. st. n. št.]] Rimljani so prvič napadli Iberski polotok leta 219 pr. n. št. Kartažani, rimski nasprotnik v [[punske vojne|punskih vojnah]], so bili izgnani iz svojih obalnih kolonij. V zadnjih dneh [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] je bil skoraj ves polotok priključen [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Rimsko osvajanje današnjega dela Portugalske je trajalo skoraj dvesto. Leta 155 pr.n.št., ko se je na severu začel upor, je doživela hudo nazadovanje. Luzitanci in druga domorodna plemena so pod vodstvom [[Virijat]]a prevzela nadzor nad vso zahodno Iberijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|title=Viriathus And The Lusitanian War &#124; UNRV.com Roman History|website=www.unrv.com|access-date=2022-03-18|archive-date=2020-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200707020716/https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|url-status=dead}}</ref> Rim je v [[Luzitanija|Luzitanijo]] poslal številne legije in svoje najboljše generale, da bi zadušili upor, a brez uspeha – Luzitanci so osvajali ozemlje. Rimski voditelji so se odločili spremeniti svojo strategijo. Podkupili so Virijatove zaveznike, da so ga ubili. Leta 139 pr. n. št. je bil Virijat umorjen in Tautal je postal vodja Luzitancev. Rim je postavil kolonialni režim. Popolna romanizacija Luzitanije se je zgodila šele v vizigotski dobi. Leta 27 pr. n. št. je Luzitanija dobila status [[rimska provinca|rimske province]]. Kasneje je nastala severna provinca Luzitanija, znana kot Gallaecia, s prestolnico v Bracara Augusta, današnja [[Braga]].<ref>{{cite journal |last1=Conejo |first1=Noé |title=Coins and ''villae'' in late Roman Lusitania: collapse of the Roman currency economy? |journal=Post-Classical Archaeologies |volume=10 |year=2020 |pages=219–246 |url=http://www.postclassical.it/PCA_Vol.10_files/PCA10_Conejo.pdf }}</ref> Po vsej sodobni Portugalski je še vedno veliko ruševin ''castros'' (hribovskih utrdb) in ostankov kulture Castro. Nekateri mestni ostanki so precej veliki, kot sta [[Conímbriga]] in [[Mirobriga]]. Prva, poleg tega, da je ena največjih rimskih naselij na Portugalskem, je uvrščena tudi kot nacionalni spomenik. Conímbriga leži 16 kilometrov od [[Coimbra|Coimbre]], ki je bil starodavni ''Aeminium''. Na mestu je tudi muzej, ki prikazuje predmete, ki so jih arheologi našli med svojimi izkopavanji. Po vsej državi je ohranjenih več inženirskih del, kot so kopališča, templji, mostovi, ceste, cirkusi, gledališča in domovi za laike. Najdeni so bili tudi kovanci, nekateri kovani v luzitanski deželi, pa tudi številni kosi keramike. Med sodobnimi zgodovinarji sta [[Orozij|Paulus Orosius]] (ok. 375–418) <ref>David Rohrbacher, "Orosius," in ''The Historians of Late Antiquity'' (Routledge, 2002), [https://books.google.com/books?id=TLvK-_fk8TkC&pg=PA135&dq=Orosius+life+OR+biography+OR+born+OR+birth&lr=&num=100&as_brr=3&sig=ACfU3U2atlXMBUN45DliVbnt_fLlckZInw pp. 135–137.] Rohrbacher bases the date of birth on Augustine's description of Orosius as a "young priest" and a "son by age" in the period 414–418, which would place his age at 30 or younger.</ref> in Hydatius (ok. 400–469), škof Aquae Flaviae (sodobni Chaves), ki sta poročala o zadnjih letih rimske vladavine in prihodu germanskih plemen. === Germanska kraljestva: Svebi in Vizigoti === [[File:Reino suevo.svg|thumb|200px|right|Zemljevid kraljestva Svebov v 5. in 6. stoletju]] [[File:Iberia 560.svg|thumb|Vizigotsko kraljestvo v Iberiji okoli leta 560]] V zgodnjem 5. stoletju so germanska plemena in sicer [[Svebi]] in [[Vandali]] (Silingi in Hasdingi) skupaj s svojimi zavezniki, [[Sarmati]] in [[Alani]], vdrla na Iberski polotok, kjer so oblikovali svoje kraljestvo. Kraljestvo Svebov je bilo germansko post-rimsko kraljestvo, ustanovljeno v nekdanjih rimskih provincah Galecija-Luzitanija. Ostanke alanskih naselij iz 5. stoletja so našli v Alenquerju (iz starega germanskega ''Alan kerk'', templja Alanov), Coimbri in Lizboni.<ref>Milhazes, José. [http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 Os antepassados caucasianos dos portugueses]&nbsp;– Rádio e Televisão de Portugal in Portuguese. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160101100219/http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 |date=1 January 2016 }}</ref> Okoli leta 410 in v 6. stoletju je postalo uradno razglašeno kraljestvo Svebov, kjer je kralj Hermerik sklenil mirovno pogodbo z Gallaečani, preden je svoje posesti prepustil svojemu sinu Rechili. Leta 448 je Rechila umrl, pri čemer je državo v širitvi prepustil Rechiarju. Po porazu nad Vizigoti je bilo Svebsko kraljestvo razdeljeno, Frantan in Aguiulfo sta vladala hkrati. Oba sta vladala od 456 do 457, leta, ko je Maldras (457–459) ponovno združil kraljestvo. Po neuspešni rimsko-vizigotski zaroti je bil umorjen. Čeprav zarota ni dosegla svojega resničnega namena, je bilo Svebsko kraljestvo ponovno razdeljeno med dva kralja: Frumar (Frumario 459–463) in Remismund (Remismundo, Maldrasov sin) (459–469), ki bo ponovno združil očetovo kraljestvo leta 463. Zaradi vizigotskega vpliva je bil leta 465 prisiljen sprejeti [[arijanstvo]]. Do leta 500 je bilo v Iberiji nameščeno Vizigotsko kraljestvo, sedež je imelo v [[Toledo|Toledu]] in je napredovalo proti zahodu. Postali so grožnja svebski vladavini. Po Remismundovi smrti leta 469 je nastopilo mračno obdobje, ko skoraj vsa pisna besedila in poročila izginejo. To obdobje je trajalo do leta 550. O tem obdobju je znano le, da je Teodemundo najverjetneje vladal Svebom. Temno obdobje se je končalo z vladavino Karriarica (550–559), ki je leta 550 ponovno uveljavil katoliško krščanstvo. Nasledil ga je Teodemar (559–570), med čigar vladavino je potekal 1. koncil v Bragi (leta 561). [[File:Ariamirogaliza.jpg|thumb|left|Ilustrirana upodobitev prvega koncila v Bragi iz leta 561]] Sveti so pomenili napredek pri organizaciji ozemlja (''paroeciam suevorum'' – svebska župnija) in pokristjanjevanju poganskega prebivalstva (''De correctione rusticorum'') pod okriljem svetega [[Martin iz Brage|Martina iz Brage]] (''São Martinho de Braga'').<ref name="books.google.co.uk">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=qa3DReKkS_gC&q=kingdom+of+the+suebi+braga+academia&pg=PA8 |title = Canonical Collections of the Early Middle Ages (Ca. 400-1140): A Bibliographical Guide to the Manuscripts and Literature|isbn = 978-0-8132-0918-0|last1 = Kéry|first1 = Lotte|last2 = Kery|first2 = Lotte|year = 1999}}</ref> Po Teodomirovi smrti je bil njegov naslednik Miro (570–583). V času njegovega vladanja je bil 2. koncil v Bragi (leta 572). Vizigotska državljanska vojna se je začela leta 577. Vmešal se je Miro. Pozneje leta 583 je organiziral tudi neuspešno odpravo za ponovno osvojitev Sevilje. Med vrnitvijo iz te neuspele operacije je Miro umrl. V Svebskem kraljestvu so se nadaljevali številni notranji boji. Eborico (Eurico, 583–584) je z prestola odstranil Audeca (584–585), ki ni uspel preprečiti invazije Vizigotov pod vodstvom Leovigilda. Vizigotska invazija, dokončana leta 585, je nekoč bogato in rodovitno kraljestvo Svebov spremenila v šesto provinco Gotskega kraljestva.<ref>{{navedi splet |url=https://doi.org/10.17077/etd.uyuwx4w2 |title= The development of church/state relations in the Visigothic Kingdom during the sixth century (507-601) Kingdom during the sixth century (507-60)|last= Osborne|first=Jason|date=2016 |website=iro.uiowa.edu|access-date=11 July 2020}}</ref> Leovigild je bil okronan za kralja Gallaecie, Hispanije in [[Narbonska Galija|Gallia Narbonensis]]. [[File:Cvp-00791-109v.jpg|thumb|right|upright|Svebski kralj Miro in sveti Martin iz Brage; c. 1145]] Naslednjih 300 let in do leta 700 so celotnemu Iberskemu polotoku vladali Vizigoti.<ref>{{Cite journal | doi=10.1080/00437956.1979.11435671| title=Social Implications of Borrowing: The Visigothic Element in Hispano-Romance| url=https://archive.org/details/sim_word_1979-12_30_3/page/257| year=1979| last1=Mason| first1=Patricia E.| journal=Word| volume=30| issue=3| pages=257–272| issn = 0043-7956}}</ref> Pod Vizigoti je bila Gallaecia dobro opredeljen prostor, ki ga je upravljal lasten dož. Doži so bili v tem času povezani z monarhijo in so v vseh zadevah delovali kot knezi. Oba "guvernerja" Vamba in Vittiza sta delovala kot doža (pozneje sta postala kralja v Toledu). Ta dva sta postala znana kot 'vitiziana', ki sta imela sedež na severozahodu in pozvala arabske osvajalce z juga, naj postanejo njihovi zavezniki v boju za oblast leta 711. Kralj [[Roderik]] (''Rodrigo'') je bil med nasprotovanjem tej invaziji ubit in tako postal zadnji vizigotski kralj Iberije. Od različnih germanskih skupin, ki so se naselile v zahodni Iberiji, so Svebi zapustili najmočnejšo trajno kulturno dediščino v današnji Portugalski, v Galiciji in zahodnem obrobju Asturije. Po besedah Dana Stanislawskega je portugalski način življenja v regijah severno od Tegusa večinoma podedovan od Svebov, kjer prevladujejo majhne kmetije, za razliko od velikih posesti južne Portugalske. ''Bracara Augusta'', sodobno mesto Braga in nekdanja prestolnica Gallaecia, je postala prestolnica Svebov. Poleg kulturnih in nekaterih jezikovnih sledi so Svebi zapustili najvišji germanski genetski prispevek Iberskega polotoka na Portugalskem in v Galiciji.<ref>{{navedi splet |last1=Hay |first1=Maciamo |title=Genetic history of the Spaniards and the Portuguese |url=https://www.eupedia.com/genetics/spain_portugal_dna.shtml |website=Eupedia }}</ref> Orozij, ki je takrat prebival v Hispaniji, kaže precej tiho začetno naselitev, prišleki obdelujejo svojo zemljo ali služijo kot telesni stražarji domačinov. Druga germanska skupina, ki je spremljala Svebe in se naselila v Gallaecii, so bili Buri. Naselili so se v regiji med rekama Cávado in Homem, na območju, znanem kot Terras de Bouro (Dežele Burov).<ref>Domingos Maria da Silva, ''Os Búrios'', Terras de Bouro, Câmara Municipal de Terras de Bouro, 2006. (in Portuguese)</ref> === Islamsko obdobje in Rekonkvista === [[File:Al Andalus - 2.png|thumb|left|upright=1.2|Kordobski kalifat v začetku 10. stoletja]] Današnja celinska Portugalska je bila med letoma 726 in 1249 skupaj z večino sodobne Španije del [[Al Andaluz]]a, po tem ko je [[Omajadski kalifat]] osvojil Iberski polotok. Ta vladavina je trajala od nekaj desetletij na severu do pet stoletij na jugu.<ref name="Britannica">{{navedi splet |title=Al-Andalus |url=https://www.britannica.com/place/Al-Andalus |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=19 March 2021}}</ref> Potem ko je v samo nekaj mesecih premagal Vizigote, se je Omajadski kalifat začel hitro širiti na polotoku. Od leta 726 je dežela, ki je zdaj Portugalska, postala del obsežnega Omajadskega kalifata v [[Damask]]u, ki se je raztezal od reke [[Ind]] na indijski podcelini do južne Francije, do propada leta 750. Tega leta je zahodni del imperija pridobil neodvisnost pod [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmanom I.]] z ustanovitvijo [[Kordovski emirat|emirata Córdoba]]. Po skoraj dveh stoletjih je emirat leta 929 postal [[Kordovski kalifat|kalifat Córdoba]], vse do njegovega razpada stoletje pozneje, leta 1031, na nič manj kot 23 majhnih kraljestev, imenovanih kraljestva [[Taifa]]. [[File:Portugal DSC04496 - MERTOLA (34025572830).jpg|thumb|right|Kip Ibn Qasija pred gradom Mértola v Alenteju]] Guvernerji Taifov so se vsak razglasili za emirja svojih provinc in vzpostavili diplomatske odnose s krščanskimi kraljestvi na severu. Večina današnje Portugalske je padla v roke Taife iz Badajoza iz rodbine [[Abasidi|Abasidov]] ([[Abasidski kalifat]]) in po kratkem obdobju efemerne lizbonske Taife leta 1022 padla pod oblast dominion Abbadidov Taife Sevilje. Obdobje Taife se je končalo z osvojitvijo [[Almoravidi|Almoravidov]], ki so prišli iz Maroka leta 1086 in so zmagali odločilno zmago v bitki pri Sagrajasu, čemur so sledili stoletje pozneje leta 1147, po drugem obdobju Taife, [[Almohadi]], prav tako iz Marakeša.<ref>Portugal musalman (Le) – VIIIe-XIIIe siècles par Christophe Picard – Maisonneuve et Larose – Collection Occident Musulman – 2001, 500 p. {{ISBN|2-7068-1398-9}}</ref> Al Andaluz je bil razdeljen na različna okrožja, imenovana ''Kura''. Največji Gharb Al-Andalus je bil sestavljen iz desetih kurov,<ref name="A. R. Disney, p.55">A History of Portugal and the Portuguese Empire, Vol. 1: From Beginnings to 1807: Portugal (Volume 1) p. 55</ref> vsak z ločenim glavnim mestom in guvernerjem. Glavna mesta tega obdobja na Portugalskem so bila v južni polovici države: Beja, Silves, Alcácer do Sal, Santarém in Lizbona. Muslimansko prebivalstvo regije so sestavljali predvsem domači iberski spreobrnjenci v islam (tako imenovani ''Muwallad'' ali [[Muladi]]) in [[berberi]]. Arabci so bili predvsem plemiči iz Sirije in Omana; in čeprav maloštevilni, so sestavljali elito prebivalstva. Berberi so bili prvotno iz [[Rif (gorovje)|gorovja Rif]] in [[Atlas (gorovje)|Atlasa]] v severni Afriki in so bili nomadi. === Portugalska grofija === [[File:Porto April 2019-18.jpg|thumb|upright= 0.8|left|Kip grofa Vímara Peresa, prvega portugalskega grofa]] Asturskega vizigotskega plemiča po imenu Pelagija Asturskega so leta 718 številni izrinjeni vizigotski plemiči izvolili za vodjo[66]. Pelagij je pozval, naj se preostanek krščanskih vizigotskih vojsk upre Mavrom in se ponovno združi v neosvojenem severnem asturskem višavju, danes bolj znanem kot [[Kantabrijsko gorovje]], v današnjem majhnem gorskem območju v severozahodni Španiji, ki meji na [[Biskajski zaliv]].<ref name="V. Livermore, 1969 pp. 32-33">H. V. Livermore, ''A New History of Portugal'' (Cambridge University Press: London, 1969) pp. 32–33.</ref> Pelagijev načrt je bil uporabiti Kantabrijske gore kot zatočišče in zaščito pred vdorom Mavrov. Nato je želel ponovno združiti krščanske vojske Iberskega polotoka in uporabiti Kantabrijske gore kot odskočno desko, s katere bi si lahko povrnil svoje ozemlje. Po tem, ko je leta 722 premagal Mavre v [[bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]], je bil Pelagij razglašen za kralja, s čimer je ustanovil krščansko [[Astursko kraljestvo]] in začel vojno za ponovno osvajanje, v portugalščini znano kot ''Reconquista Cristã''. Konec 9. stoletja je območje Portugalske med rekama Minho in Duero od Mavrov ponovno osvojil plemič in vitez Vímara Peres po ukazu kralja Alfonsa III. Asturskega. Ko je ugotovil, da je imela regija prej dve veliki mesti – Portus Cale na obali in Braga v notranjosti, s številnimi mesti, ki so zdaj zapuščena –, se je odločil, da jih ponovno naselijo in obnovijo s portugalskimi in galicijskimi begunci ter drugimi kristjani.<ref name="QuidNovi">{{navedi knjigo |last1=Ribeiro |first1=Ângelo |last2=Hermano |first2=José |title=História de Portugal I&nbsp;– A Formação do Território |trans-title=History of Portugal: The Formation of the Territory |publisher=QuidNovi |year=2004 |isbn=989-554-106-6 |language=pt}}</ref> Poleg Arabcev z juga so obalne regije na severu napadali tudi [[Normani]] in [[Vikingi]], predvsem od leta 844. Zadnja velika invazija preko reke Minho se je končala s porazom Olafa. II Haraldssona leta 1014 proti galicijskemu plemstvu, ki je tudi ustavilo nadaljnje napredovanje v Portugalsko grofijo (''Condado de Portugal''). [[File:Henri de Bourgogne reçoit l'investiture du comté de Portugal, 1094 (Claude Jacquand, dit Claudius; 1841).png|thumb|right|''Henrik Burgundski prejme investituro Portugalske grofije leta 1096 od leónskega in kastiljskega kralja Alfonza VI.'', Claudius Jacquand]] Grof Vímara Peres<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/23317651|title=O Conde Vímara Peres por A. de Almeida Fernandes|first=A. de Almeida|last=Fernandes|via=www.academia.edu}}</ref> je organiziral regijo, ki jo je ponovno osvojil, in jo povzdignil v status grofije ter jo poimenoval [[Portugalska grofija]] po glavnem pristaniškem mestu regije – ''Portus Cale'' ali sodobni [[Porto]]. Eno prvih mest, ki jih je Vimara Peres ustanovil v tem času, je Vimaranes, danes znan kot [[Guimarães]] – »rojstni kraj portugalskega naroda« ali »mesto zibelka« (''Cidade Berço'' v portugalščini). Potem ko je Portugalsko grofijo priključil eni od številnih grofij, ki so sestavljale Astursko kraljestvo, je kralj Alfonz III. Asturski leta 868 umestil Vímaro Peresa za prvega grofa Portus Cale (Portugalska). Regija je postala znana kot ''Portucale'', ''Portugale'' in hkrati ''Portugália'' –Portugalska grofija. Kasneje je bila Kraljevina Asturija razdeljena na številna krščanska kraljestva v Severni Iberiji zaradi dinastičnih delitev dediščine med kraljevimi potomci. S prisilno abdikacijo Alfonza III. Asturskega s strani njegovih sinov leta 910 se je kraljestvo razdelilo na tri ločena kraljestva. Tri kraljestva so se leta 924 na koncu ponovno združila pod krono [[Kraljevina León|Leóna]]. Leta 1093 je Alfonz VI. Leonski podelil grofijo Henriku Burgundskemu in ga poročil s svojo nezakonsko hčerko Terezo Leonsko zaradi njegove vloge pri ponovnem osvajanju dežele od Mavrov. Henrik je ustanovil svojo novo grofijo v ''Bracara Augusta'' (sodobna Braga), glavnem mestu starorimske province in tudi prejšnji prestolnici več kraljestev v prvih tisočletjih. === Neodvisnost in Alfonzova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = BatalhaOurique.jpg |caption1 = Bitka pri Ouriqueju, 1139 |image2 = Siege of Lisbon by Roque Gameiro.jpg |caption2 = Obleganje Lizbone, 1147 }} 24. junija 1128 se je pri Guimarãesu zgodila bitka pri São Mamedeju. [[Alfonz I. Portugalski|Afonso Henriques]], portugalski grof, je premagal svojo mater grofico Terezo in njenega ljubimca Fernão Peres de Trava, s čimer se je uveljavil kot edini vodja. Afonso je nato obrnil svoje roke proti Mavrom na jugu. Afonsovi pohodi so bili uspešni in 25. julija 1139 je dosegel izjemno zmago v bitki pri Ouriqueu, takoj zatem pa so ga njegovi vojaki soglasno razglasili za kralja Portugalske. To tradicionalno velja za priložnost, ko se je Portugalska grofija kot fevd Kraljevine León preoblikovala v neodvisno Kraljevino Portugalsko. Afonz je nato ustanovil prvi [[portugalski cortes|portugalski ''cortes'']] (zbor predstavnikov stanov kraljestva) v Lamegu, kjer ga je okronal nadškof v Bragi, čeprav je bila veljavnost Cortesa Lamego sporna in imenovana mit, ustvarjen med portugalsko obnovitveno vojno. Afonza je leta 1143 priznal leónski kralj Alfonz VII., leta 1179 pa [[papež Aleksander III.]] [[File:D. Afonso Henriques - The Portuguese Genealogy (Genealogia dos Reis de Portugal).png|thumb|upright=0.80|right|Afonso Henriques je bil zadnji portugalski grof in prvi portugalski kralj po zmagi v bitki pri Ouriqueu leta 1139. (Upodobljen v iluminiranem rokopisu iz 1530-ih)]] V obdobju rekonkviste so kristjani znova osvojili Iberski polotok izpod mavrske prevlade. Afonz I. in njegovi nasledniki so se ob pomoči vojaških samostanskih redov pomaknili proti jugu, da bi pregnali Mavre. V tem času je Portugalska pokrivala približno polovico svojega sedanjega območja. Leta 1249 se je rekonkvista končala z zavzetjem [[Algarve]] in popolnim izgonom zadnjih mavrskih naselij na južni obali, s čimer je Portugalska z manjšimi izjemami dobila današnje meje. V eni od teh situacij konflikta s Kastiljskim kraljestvom je Dinis I. Portugalski s kraljem Fernandom IV. Kastiljskim (ki ga je kot mladoletnika zastopala njegova mati, kraljica Maria de Molina) podpisal Alcañiceško pogodbo (1297), ki je določala, da je Portugalska ukinila dogovorjene pogodbe proti Kastiljskemu kraljestvu zaradi podpore infanta Juana de Castilla. Ta pogodba je med drugim vzpostavila razmejitev meje med kraljestvom Portugalsko in kraljestvom Leon, kamor je bilo vključeno sporno mesto Olivenza. Vladavina Dinisa I. (Denis I.), Afonza IV. in Pedra I. (Peter I.) je bila večinoma v miru s krščanskimi kraljestvi Iberija. Leta 1348 in 1349 je Portugalsko, tako kot ostalo Evropo, uničila [[črna smrt]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.abc.net.au/science/articles/2007/09/13/2031252.htm|title=Black death|first=Karl S.|last=Kruszelnicki|date=13 September 2007|website=Abc.net.au|access-date=2 April 2019}}</ref> Leta 1373 je Portugalska sklenila zavezništvo z Anglijo, ki je najdaljša zveza na svetu. Sčasoma je to preseglo geopolitično in vojaško sodelovanje (zaščita interesov obeh držav v Afriki, Ameriki in Aziji pred francoskimi, španskimi in nizozemskimi tekmeci) in ohranilo močne trgovinske in kulturne vezi med obema starima evropskima zaveznikoma. Zlasti v regiji Oporto je še danes viden angleški vpliv. === Ivanova era in doba odkritij === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Batalha de Aljubarrota 02.jpg |caption1 = Zmaga Ivana I. Portugalskega v bitki pri Aljubarroti je zagotovila Avižanom zahtevi na prestol. |image2 = Batalha 009 (4617766169).jpg |caption2 = [[Samostan Batalha]] je postavil kralj Ivan I. v spomin na svojo zmago v krizi proti Kastiliji 1383–1385. }} Leta 1383 je Ivan I. Kastiljski, mož Beatrice Portugalske in zet Ferdinanda I. Portugalskega, zahteval portugalski prestol. Frakcija drobnih plemičev in navadnih ljudi, ki jo je vodil Ivan Avižanski (pozneje portugalski kralj Ivan I.) in poveljeval general Nuno Álvares Pereira, je v bitki pri Aljubarroti premagala Kastiljce. S to bitko je rodbina [[Avižani|Avižanov]] postala vladajoča rodbina Portugalske. Portugalska je vodila evropsko raziskovanje sveta in [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]]. Princ [[Henrik Pomorščak]], sin portugalskega kralja Ivana I., je postal glavni pokrovitelj in vodja tega podviga. V tem obdobju je Portugalska raziskovala [[Atlantski ocean]] in odkrila atlantske arhipelage [[Azori|Azore]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Zelenortski otoki|Zelenortske otoke]]; raziskovala afriško obalo; kolonizirana izbrana območja Afrike; odkrila vzhodno pot v Indijo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]; odkrila [[Brazilija|Brazilijo]], raziskala [[Indijski ocean]], vzpostavila trgovske poti po večini južne Azije; in poslala prva neposredna evropska pomorska trgovinska in diplomatska predstavništva na Kitajsko in Japonsko. Leta 1415 je Portugalska pridobila prvo od svojih čezmorskih kolonij z osvojitvijo Ceute, prvega uspešnega islamskega trgovskega središča v Severni Afriki. Sledila so prva odkritja v Atlantiku: Madeira in Azori, ki so privedla do prvih kolonizacij. [[File:Henry the Navigator1.jpg|thumb|right|upright|[[Henrik Pomorščak]]]] Skozi 15. stoletje so portugalski raziskovalci pluli ob obali Afrike in ustanovili trgovske postojanke za več običajnih vrst blaga, s katerim se je takrat trgovalo, od zlata do sužnjev, ko so iskali pot v Indijo in njene začimbe, po katerih so hrepeneli v Evropi. [[Pogodba iz Tordesillasa|Pogodbo iz Tordesillasa]], ki naj bi rešila spor, ki je nastal po vrnitvi [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]], je sklenil [[papež Aleksander VI.]], posrednik med Portugalsko in Španijo. Podpisana je bila 7. junija 1494 in je na novo odkrita zemljišča zunaj Evrope razdelila med obe državi vzdolž poldnevnika 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (ob zahodni obali Afrike). [[File:Ignoto portoghese, ritratto di un cavaliere dell'ordine di cristo, 1525-50 ca. 02.jpg|thumb|right| upright|[[Vasco da Gama]]]] Leta 1498 je [[Vasco da Gama]] uresničil tisto, za kar si je zadal Kolumb in postal prvi Evropejec, ki je po morju dosegel Indijo, prinesel gospodarsko blaginjo Portugalski in njenemu prebivalstvu z 1,7 milijona prebivalcev ter pomagal pri začetku [[portugalska renesansa|portugalske renesanse]]. Leta 1500 je portugalski raziskovalec Gaspar Corte-Real dosegel današnjo Kanado in ustanovil mesto Portugalska Cove-St. Philip's, Nnvo Fundlandijo in Labrador, veliko pred Francozi in Angleži v 17. stoletju in je bila le ena izmed mnogih portugalskih kolonizacijskih Amerik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |title=The Portuguese Explorers: Newfoundland and Labrador Heritage |publisher=Heritage.nf.ca |access-date=31 January 2014}}</ref> Leta 1500 je [[Pedro Álvares Cabral]] odkril Brazilijo in jo zahteval za Portugalsko.<ref>Standardno stališče zgodovinarjev je, da je Cabral odnesel s tečaja, ko je plul po tokovih južnega Atlantika, opazil obalo Južne Amerike in tako po naključju odkril Brazilijo. Vendar pa za alternativni opis odkritja Brazilije glej [[Zgodovina Brazilije]]</ref> Deset let pozneje je [[Afonso de Albuquerque]] osvojil [[Goa|Goo]] v [[Indija|Indiji]], [[Muškat (mesto)|Muscat]] in Hormuz v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] ter [[Melaka|Melako]], ki je zdaj država v [[Malezija|Maleziji]]. Tako je imel portugalski imperij prevlado nad trgovino v Indijskem oceanu in južnem Atlantiku. Portugalski mornarji so se odločili doseči vzhodno Azijo s plovbo proti vzhodu iz Evrope in pristali na mestih, kot so Tajvan, Japonska, otok [[Timor]] in na [[Moluki]]h. Čeprav je dolgo časa veljalo, da so bili Nizozemci prvi Evropejci, ki so prispeli v Avstralijo, obstaja tudi nekaj dokazov, da so Portugalci morda odkrili Avstralijo leta 1521.<ref>{{navedi novice|author=Giles Tremlett |url=https://www.theguardian.com/world/2007/mar/22/uk.australia |title=Another nail in Cook's coffin as map suggests he was pipped by Portugal |newspaper=The Guardian |date=22 March 2007 |access-date=31 January 2014}}</ref> Od leta 1519 do 1522 je [[Ferdinand Magellan]] (Fernão de Magalhães) organiziral špansko odpravo v Vzhodno Indijo, ki je privedla do prvega obkrožanja sveta. Magellan se ni nikoli vrnil v Evropo, saj so ga leta 1521 ubili domačini na Filipinih. Zaragoška pogodba, podpisana 22. aprila 1529 med Portugalsko in Španijo, je določila antimeridian do razmejitvene črte, določene v pogodbi iz Tordesillasa. Zaradi vseh teh dejavnikov je od 15. stoletja do poznega 16. stoletja Portugalska postala ena glavnih svetovnih gospodarskih, vojaških in političnih sil. (Glej tudi: [[Portugalski imperij]]) === Iberska unija, obnova in zgodnja brigantinska doba === [[File:All_areas_of_the_world_that_were_once_part_of_the_Portuguese_Empire.png|thumb|left|upright=1.3|Območja po vsem svetu, ki so bila na neki točki svoje zgodovine del portugalskega imperija]] Portugalska je prostovoljno vstopila v dinastično unijo med letoma 1580 in 1640. To se je zgodilo, ker sta zadnja dva kralja iz rodbine Aviz – kralj Sebastian, ki je umrl v bitki pri Alcácer Quibirju v Maroku, in njegov prastric in naslednik, kralj kardinal Henrik Portugalski – oba sta umrla brez dedičev, kar je povzročilo portugalsko nasledstveno krizo leta 1580. Kasneje je španski prestol prevzel [[Filip II. Španski]] in je bil sprejet kot Filip I. Portugalski. Portugalska ni izgubila svoje formalne neodvisnosti in je za kratek čas oblikovala zvezo kraljestev. V tem času je bila Španija geografska [[regija]].<ref>{{navedi splet|url=http://digital.csic.es/bitstream/10261/9858/1/1812Cadiz.pdf|title=Peña, Lorenzo. Un puente jurídico entre Iberoamérica y Europa:la Constitución española de 1812. Instituto de Filosofía del CSIC}}</ref> Združitev obeh kron je Portugalski odvzela neodvisno zunanjo politiko in jo pripeljala do vpletenosti v [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] med Španijo in Nizozemsko. Vojna je povzročila poslabšanje odnosov z najstarejšo zaveznico Portugalske, Anglijo, in izgubo Hormuza, strateške trgovske postaje med [[Iran]]om in [[Oman]]om. Od leta 1595 do 1663 je nizozemsko-portugalska vojna vključevala predvsem nizozemske družbe, ki so vdrle v številne portugalske kolonije in komercialne interese v Braziliji, Afriki, Indiji in na Daljnem vzhodu, kar je povzročilo izgubo portugalskega indijskega monopola na morju. Leta 1640 je [[Ivan IV. Portugalski]] vodil vstajo, ki so jo podprli nezadovoljni plemiči, in je bil razglašen za kralja. Portugalska obnovitvena vojna je končala šestdesetletno obdobje Iberske unije pod [[Habsburžani]]. To je bil začetek [[Rodbina Bragança|rodbine Bragança]], ki je vladala na Portugalskem do leta 1910. {{multiple image |direction = vertical |align = right |width = |footer = |image1 = John V of Portugal Pompeo Batoni.jpg |caption1 = Kralj Ivan V. je skrbel za številna umetniška dela, s čimer si je prislužil epitet portugalskega sončnega kralja. |image2 = Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio.jpg |caption2 = Kraljevski palačni kompleks Mafra, Unescov seznam svetovne dediščine. }} Najstarejši sin kralja Ivana IV. je zavladal kot Afonz VI., vendar ga je zaradi fizičnih in duševnih težav premagal Luís de Vasconcelos e Sousa, 3. grof Castelo Melhor. V palačnem udaru, ki sta ga organizirala kraljeva žena Maria Francisca Savojska in njegov brat Pedro, vojvoda Beja, je bil kralj Afonz VI. razglašen za duševno nesposobnega in izgnan najprej na Azore in nato v kraljevo [[Narodna palača Sintra|palačo Sintra]] zunaj Lizbone. Po Afonsovi smrti je Pedro prišel na prestol kot kralj [[Peter II. Portugalski|Pedro II.]] V času Pedrove vladavine se je utrdila narodna neodvisnost, imperialna širitev in naložbe v domačo proizvodnjo. Sin Petra II., [[Ivan V. Portugalski]], je videl vladavino, za katero je značilen priliv zlata v blagajne kraljeve zakladnice, ki ga je večinoma dobavljala [[kraljeva petina]] (davek na plemenite kovine), ki so jo prejemali od [[portugalski imperij|portugalskih kolonij]] Brazilije in Maranhãa. Brez upoštevanja tradicionalnih portugalskih institucij upravljanja je Ivan V. deloval kot absolutni monarh in skoraj izčrpal davčne prihodke države za ambiciozna arhitekturna dela, predvsem [[palača Mafra|palačo Mafra]], ter od naročil in dodatkov za svoje velike umetniške in literarne zbirke. Zaradi hrepenenja po mednarodnem diplomatskem priznanju je Ivan porabil velike vsote tudi za veleposlaništva, ki jih je pošiljal na evropske dvore, najbolj znani sta bili tisti, ki jih je poslal v Pariz leta 1715 in v Rim leta 1716. Uradne ocene – in večina dosedanjih ocen – uvrščajo število portugalskih migrantov v [[Kolonija Brazilija|kolonialno Brazilijo]] med zlato mrzlico 18. stoletja na 600.000.<ref name="ibge">{{navedi splet|url=http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |title=IBGE teen |publisher=Ibge.gov.br |access-date=11 February 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120125045233/http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |archive-date=25 January 2012 }}</ref> To je predstavljalo eno največjih premikov evropskega prebivalstva v kolonije v Ameriki v kolonialnih časih. === Pombalova era in razsvetljenstvo === [[File:SebastiãoJoseph.png|thumb|left|upright=0.9|Prvi markiz Pombal je dejansko vladal Portugalski kot razsvetljeni despot v času vladavine kralja Jožefa I.]] Leta 1738 je ''fidalgo'' – plemič – Sebastião José de Carvalho e Melo (kasneje oplemeniten kot 1. markiz Pombal) začel diplomatsko kariero kot portugalski veleposlanik v Londonu in pozneje na Dunaju. Portugalska kraljica žena, nadvojvodinja [[Maria Ana Avstrijska]], je imela rada Carvalho e Mela; in potem ko mu je umrla prva žena, je ovdovelemu Carvalho e Melu uredila drugo poroko s hčerko avstrijskega feldmaršala [[Leopold Josef Daun|Leopolda Josefa]], grofa von Dauna. Kralj [[Ivan V. Portugalski]] pa ni bil zadovoljen in je leta 1749 odpoklical Carvalho e Mela na Portugalsko. Ivan V. je naslednje leto umrl, okronan je bil njegov sin Jožef. V nasprotju s svojim očetom je bil Jožefu Carvalho e Melo naklonjen in z odobritvijo kraljice matere je Carvalho e Mela imenoval za ministra za zunanje zadeve. Ko se je kraljevo zaupanje v Carvalho e Mela povečalo, mu je kralj zaupal večji nadzor nad državo. Do leta 1755 je postal predsednik vlade Sebastião José de Carvalho e Melo. Navdušen nad britanskim gospodarskim uspehom, ki mu je bil priča iz časa veleposlanika, je podobno gospodarsko politiko uspešno izvajal na Portugalskem. Odpravil je [[suženjstvo]] v celinski Portugalski in v portugalskih kolonijah v Indiji, reorganiziral vojsko in mornarico, prestrukturiral [[Univerza v Coimbri|univerzo v Coimbri]] in končal pravno diskriminacijo različnih krščanskih sekt na Portugalskem z odpravo razlikovanja med starimi in novimi kristjani. Največje reforme Carvalho e Mela so bile gospodarske in finančne, z ustanovitvijo več podjetij in cehov, ki so urejali vsako trgovsko dejavnost. Ustvaril je enega prvih sistemov označevanja geografskega porekla na svetu z razmejitvijo regije za proizvodnjo Porta, da bi zagotovil kakovost vina; in to je bil prvi poskus nadzora kakovosti in proizvodnje vina v Evropi. Vladal je z močno roko, tako da je uvedel strog zakon vsem slojem portugalske družbe, od visokega plemstva do najrevnejšega delavskega razreda, skupaj s širokim pregledom davčnega sistema države. Te reforme so mu pridobile sovražnike v višjih slojih, zlasti med visokim plemstvom, ki ga je preziralo kot družbenega nadobudneža. {{multiple image|perrow = 2|total_width=250 |image1 = Ruinas da Praça da Patriarcal após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width1= 1012 |height1= 716 |image3 = Ruinas da Igreja de S. Paulo após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width2= 1012 |height2= 716 |image2 = Ruinas da Igreja de S. Nicolau após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width3= 1012 |height3= 716 |image4 = Ruinas da Sé de Lisboa após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width4= 1012 |height4= 716 |footer = [[Lizbonski potres (1755)|Potres v Lizboni leta 1755]] je uničil Portugalsko z ocenjeno magnitudo med 8,5 in 9,0. }} Katastrofa je prizadela Portugalsko zjutraj 1. novembra 1755, ko je Lizbono prizadel silovit [[Lizbonski potres (1755)|potres]] z ocenjeno trenutno magnitudo 8,5–9. Mesto je bilo zaradi potresa in kasnejšega [[cunami]]ja ter [[požar]]ov, ki so sledili, zravnano s tlemi.<ref>{{navedi splet |url=http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |title=Historical Depictions of the 1755 Lisbon Earthquake |publisher=Nisee.berkeley.edu |date=12 November 1998 |access-date=6 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110311082423/http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |archive-date=11 March 2011 }}</ref> Carvalho e Melo je po nesreči preživel, nato pa se je takoj lotil obnove mesta s svojim znamenitim citatom: »Kaj zdaj? Pokopavamo mrtve in skrbimo za žive.« Kljub nesreči in velikemu številu smrtnih žrtev Lizbona ni utrpela nobenih epidemij in je bila v manj kot enem letu že obnovljena. Novo mestno središče Lizbone je bilo zasnovano tako, da se upre kasnejšim potresom. Arhitekturni modeli so bili zgrajeni za preizkuse, učinki potresa pa so bili simulirani tako, da so vojaki korakali okoli modelov. Stavbe in veliki trgi [[Lizbonska Baixa|Pombalinovega središča mesta]] še vedno ostajajo ena od turističnih znamenitosti Lizbone. Carvalho e Melo je prav tako pomembno prispeval k študiju [[seizmologija|seizmologije]] z oblikovanjem podrobne raziskave o učinkih potresa, ''Župnijski spomini leta 1758'', ki so bili poslani v vse župnije v državi, vsebujejo nalogo organizirano po načrtu, ki je vseboval šestdeset pisnih vprašanj; Zbrani odgovori, ki prenašajo poročila ne le o škodi, ki jo je utrpel potres, temveč tudi o lokalni geografiji, demografiji, zgodovini in gospodarstvu, so dragoceni zgodovinski dokumenti in so shranjeni v državnem arhivu države; to bogastvo informacij omogoča sodobnim znanstvenikom, da rekonstruirajo dogodek z določeno mero znanstvene natančnosti. Po potresu je Jožef I. svojemu premierju dal še več moči, Carvalho de Melo pa je postal močan, napreden diktator. Ko je njegova moč rasla, se je povečalo število njegovih sovražnikov in pogosti so bili ostri spori z višjim plemstvom. Leta 1758 je bil Jožef I. ranjen v poskusu atentata. Družina Távora in vojvoda Aveiro sta bila vpletena in po hitrem sojenju po hitrem postopku usmrčena. Naslednje leto so bili ukinjeni [[Družba Jezusova|jezuiti]] in izgnani iz države, njihovo premoženje pa je krona zaplenila. Carvalho e Melo ni prizanesel nobenemu vpletenemu, celo ženskam in otrokom ne (8-letna Leonor de Almeida Portugalska je bila devetnajst let zaprta v samostanu). To je bila zadnja poteza, ki je zatrla vso opozicijo z javnim dokazovanjem, da je celo aristokracija nemočna pred kraljevim lojalnim ministrom. Jožef I. je leta 1759 poplemenitil Carvalho e Mela za grofa Oeirasa. Leta 1762 je Španija v okviru [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]] napadla portugalsko ozemlje, vendar je bil do leta 1763 obnovljen ''status quo'' med Španijo in Portugalsko pred vojno. Po aferi Távora novi grof Oeiras ni poznal nasprotovanja. Leta 1770 je pod naslovom "Marquês de Pombal" do smrti Jožefa I. leta 1777 dejansko vladal Portugalski. Novi vladar, portugalska kraljica [[Maria I. Portugalska]], markiza de Pombala ni marala zaradi moči, ki si jo je nabral in mu nikoli ni oprostila neusmiljenosti, s katero je odgnal družino Távora. O b njenem prevzemu prestola je umaknila vse njegove politične pisarne. Markiz de Pombal je bil pregnan na njegovo posestvo v Pombal, kjer je leta 1782 umrl. Vendar pa zgodovinarji tudi trdijo, da je bilo Pombalovo "razsvetljenje", čeprav daljnosežno, predvsem mehanizem za krepitev avtokracije na račun individualne svobode in zlasti aparat za zatiranje opozicije, zatiranje kritike in pospeševanje kolonialnega gospodarskega izkoriščanja ter krepitev knjige cenzura in utrjevanje osebnega nadzora in dobička.<ref>Kenneth Maxwell, ''Pombal, Paradox of the Enlightenment'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 83, 91–108, 160–62.</ref> === Napoleonova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Embarque da Família Real para o Brasil - Nicolas-Louis-Albert Delerive, attrib. (Museu Nacional dos Coches).png |caption1 = Odhod portugalskega kraljevega dvora v Brazilijo leta 1808 |image2 = Alegoria às virtudes do Príncipe Regente D. João - Domingos Sequeira, 1810.png |caption2 = ''Alegorija kreposti princa regenta Ivana''; Domingos Sequeira, 1810 }} Z okupacijo Napoleona je Portugalska začela počasi, a neizprosno propadati, kar je trajalo vse do 20. stoletja. Ta upad je pospešila neodvisnost Brazilije, največje kolonialne posesti države. Jeseni 1807 je Napoleon premaknil francoske čete skozi Španijo, da bi napadel Portugalsko. Od leta 1807 do 1811 so se britansko-portugalske sile uspešno borile proti francoski invaziji v [[Španska vojna za neodvisnost|polotoški vojni]], med katero so se kraljeva družina in portugalsko plemstvo, vključno z Marijo I., preselili na portugalsko ozemlje Brazilije, ki je bila takrat kolonija portugalskega imperija v Južni Ameriki. Ta epizoda je znana kot [[prenos portugalskega dvora v Brazilijo]]. Leta 1807, ko se je Napoleonova vojska približala Lizboni, je portugalski princ regent [[Ivan VI. Portugalski]] prenesel svoj dvor v Brazilijo in Rio de Janeiro določil kot prestolnico portugalskega imperija. Leta 1815 je bila Brazilija razglašena za kraljestvo, z njo pa je bila združena Kraljevina Portugalska, ki je tvorila plurikontinentalno državo, Združeno kraljestvo Portugalske, Brazilijo in Algarve. [[File:Portuguese Constitution of 1826.jpg|thumb|right|upright=0.9|[[Frontispic (knjiga)|Frontispic]] portugalske ustave iz leta 1826 s kraljem-cesarjem Petrom IV. in njegovo hčerko kraljico Marijo II.]] Zaradi spremembe statusa in prihoda portugalske kraljeve družine so se brazilski upravni, državljanski, gospodarski, vojaški, izobraževalni in znanstveni aparat razširili in močno posodobili. Portugalci in njihove zavezniške britanske čete so se borile proti francoski invaziji na Portugalsko in do leta 1815 so se razmere v Evropi dovolj ohladile, da bi se Ivan VI. lahko varno vrnil v Lizbono. Vendar je portugalski kralj ostal v Braziliji, dokler ni liberalna revolucija leta 1820, ki se je začela v Portu, zahtevala njegovo vrnitev v Lizbono leta 1821. Tako se je vrnil na Portugalsko, vendar je svojega sina Pedra prepustil vodenju Brazilije. Ko je portugalska vlada naslednje leto poskušala vrniti Kraljevino Brazilijo v podrejeni status, je njegov sin [[Prdro I. Brazilski|Pedro]] ob izjemni podpori brazilskih elit razglasil neodvisnost Brazilije od Portugalske. [[Cisplatina]] (današnja suverena država [[Urugvaj]]) na jugu je bila ena zadnjih dodatkov ozemlju Brazilije pod portugalsko oblastjo. Neodvisnost Brazilije je bila priznana leta 1825, s čimer je kralj Pedro I. podelil svojemu očetu naslovno čast brazilskega kralja. Smrt Ivana VI. leta 1826 je povzročila resna vprašanja v njegovem nasledstvu. Čeprav je bil Pedro njegov dedič in je kratek čas vladal kot Pedro IV., je bil njegov status brazilskega monarha za oba naroda videti kot ovira pri obvladovanju portugalskega prestola. Pedro je abdiciral v korist svoje hčerke [[Marija II. Portugalska|Marije II.]]. Vendar je Pedrov brat, infant Mihael, v protestu zahteval prestol. Potem ko predlog za poroko Miguela in Marije ni uspel, je Miguel leta 1828 prevzel oblast kot kralj [[Mihael Portugalski]]. Da bi branil hčerine pravice do prestola, je Pedro sprožil liberalne vojne, da bi ponovno postavil svojo hčer in vzpostavil ustavno monarhijo na Portugalskem. Vojna se je končala leta 1834 z Mihaelovim porazom, razglasitvijo ustave in ponovno vzpostavitvijo kraljice Marije II. === Ustavna monarhija === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |image1 = O Regicídio por Haenen (2).jpg |image2 = Aclamação de Dom Manuel II.jpg |image3 = Proclamação República Portuguesa.jpg |footer = Od zgoraj navzdol: Lizbonski kraljev umor (1908), priznanje Manuela II. za kralja (1908) in razglasitev republike (1910) }} Kraljica Marija II. in sin kralja [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinanda II.]], kralj [[Peter V. Portugalski|Peter V.]] sta modernizirala državo med svojo kratko vladavino (1853–1861). Pod njegovim vladanjem so bile zgrajene ceste, telegrafi in železnice ter napredek v javnem zdravstvu. Njegova priljubljenost se je povečala, ko je med izbruhom [[kolera|kolere]] v letih 1853–1856 obiskoval bolnišnice, kjer je delil darila in tolažil bolne. Petrovo vladanje je bilo kratko, saj je umrl zaradi kolere leta 1861, po vrsti smrti v kraljevi družini, vključno z njegovima bratoma infantom Fernandom in Ivanom, vojvodom Beja in njegovo ženo Štefanijo Hohenzollern-Sigmaringen. Ker Peter ni imel otrok, se je na prestol povzpel njegov brat [[Ludvik Portugalski]] in nadaljeval modernizacijo. Na vrhuncu evropskega kolonializma v 19. stoletju je Portugalska že izgubila svoje ozemlje v Južni Ameriki in vse razen nekaj oporišč v Aziji. [[Luanda]], [[Benguela]], [[Bissau]], [[Maputo|Lourenço Marques]], [[Porto Amboim]] in otok [[Portugalski Mozambik|Mozambik]] so bili med najstarejšimi portugalskimi pristaniškimi mesti na afriških ozemljih. V tej fazi se je portugalski kolonializem osredotočil na razširitev svojih postojank v Afriki na državna ozemlja, da bi konkurirala drugim tamkajšnjim evropskim silam. Z [[Berlinska konferenca|Berlinsko konferenco]] leta 1884 so portugalska ozemlja v Afriki na zahtevo Portugalske uradno vzpostavila svoje meje, da bi zaščitila večstoletne portugalske interese na celini pred rivalstvom, ki ga je pritegnila [[Borba za Afriko]]. Portugalska mesta v Afriki, kot so Nova Lisboa, Sá da Bandeira, Silva Porto, Malanje, Tete, Vila Junqueiro, Vila Pery in Vila Cabral, so bila ustanovljena ali preoblikovana v notranjosti v tem obdobju in pozneje. Ustanovljena so bila tudi nova obalna mesta, kot so Beira, Moçâmedes, Lobito, João Belo, Nacala in Porto Amélia. Že pred prelomom v 20. stoletje so se začele graditi železniške proge, kot sta benguelska železnica v Angoli in železnica Beira v Mozambiku, da bi povezovala obalna območja in izbrane celinske regije. Druge epizode v tem obdobju portugalske prisotnosti v Afriki vključujejo britanski ultimat iz leta 1890. To je prisililo portugalsko vojsko, da se je umaknila z dežele med portugalskima kolonijama Mozambikom in Angolo (večji del današnjega [[Zimbabve]]ja in [[Zambija|Zambije]]), ki si jih je zahtevala Portugalska in vključila v svoj "Rožnati zemljevid", kar je nasprotovalo britanskim težnjam po izgradnji železnice od Rta do Kaira. Portugalska ozemlja v Afriki so bila [[Zelenortski otoki]], [[Sao Tome in Principe]], [[Portugalska Gvineja]], [[Portugalska Angola]] in [[Portugalski Mozambik]]. Pod portugalsko oblastjo je bila tudi majhna trdnjava São João Baptista de Ajudá na obali Dahomeja. Poleg tega je Portugalska še vedno vladala azijskim ozemljem portugalske Indije, portugalskega Timorja in portugalskega Macaa. 1. februarja 1908 sta portugalskega kralja Dom Carlosa I. in njegovega dediča ter njegovega najstarejšega sina, princa Royal Dom Luísa Filipeja, vojvodo Bragança, ubila v Lizboni v Terreiro do Paço dva portugalska republikanska revolucionarja Alfredo Luís da Costa. in Manuel Buíça. Pod njegovo vladavino je Portugalska dvakrat razglasila bankrot – najprej 14. junija 1892, nato pa še 10. maja 1902 – kar je povzročilo družbene pretrese, gospodarske motnje, jezne proteste, uppore in kritiko monarhije. Njegov drugi in najmlajši sin, Manuel II. Portugalski, je postal novi kralj, vendar ga je nazadnje strmoglavila portugalska republikanska revolucija 5. oktobra 1910, ki je odpravila monarhijo in na Portugalskem postavila republiško vlado, zaradi česar je on in njegova kraljeva družina pobegnila v izgnanstvo v London. === Prva republika in Estado Novo === [[File:Bernardino Machado, Teófilo Braga, António José de Almeida e Afonso Costa, após uma sessão solene do Parlamento em homenagem aos mortos da revolução republicana, 1911.png|thumb|right|upright=1.2|Od leve proti desni: predsednik Bernardino Machado, predsednik Teófilo Braga, predsednik António José de Almeida in premier Afonso Costa; 1911]] Nova republika je imela veliko težav. Portugalska je imela 45 različnih vlad v samo 15 letih. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914–1918) je Portugalska pomagala zaveznikom v boju proti silam osi. Toda vojna je prizadela njeno šibko gospodarstvo. Politična nestabilnost in gospodarske slabosti so bile plodna tla za kaos in nemire v času prve portugalske republike. Ti pogoji so privedli do propadle severne monarhije, državnega udara 28. maja 1926 in ustanovitve nacionalne diktature (''Ditadura Nacional''). To je posledično vodilo do vzpostavitve desne diktature [[Estado Novo]] pod vodstvom [[António de Oliveira Salazar|Antónia de Oliveire Salazarja]] leta 1933. Portugalska je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ostala nevtralna. Od 1940-ih do 1960-ih je bila Portugalska ustanovna članica Nata, OECD in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Postopoma so se začeli novi projekti gospodarskega razvoja in preselitev celinskih portugalskih državljanov v čezmorske province v Afriki, pri čemer sta bili glavni cilji teh pobud Angola in Mozambik kot največji in najbogatejša čezmorska ozemlja. Ta dejanja so bila uporabljena za potrditev statusa Portugalske kot transkontinentalne države in ne kot kolonialnega imperija. Po osamosvojitvi Indije leta 1947 so proindijski prebivalci Dadra in Nagar Havelija s podporo indijske vlade in s pomočjo organizacij, ki so se zavzemale za neodvisnost, leta 1954 ločili ozemlja Dadra in Nagar Haveli od portugalske oblasti. Leta 1961 je bila priključitev trdnjave São João Baptista de Ajudá k Republiki Dahomej začetek procesa, ki je pripeljal do dokončnega razpada stoletja starega portugalskega imperija. [[File:Antonio Salazar-1.jpg|thumb|left|upright=0.9|António de Oliveira Salazar je vladal Portugalski od leta 1932 do 1968 v okviru režima Estado Novo.]] Po popisu iz leta 1921 je imel São João Baptista de Ajudá 5 prebivalcev in v trenutku ultimata dahomejske vlade je imel le 2 prebivalca, ki sta predstavljala portugalsko suverenost. Še en prisilni umik s čezmorskih ozemelj se je zgodil decembra 1961, ko je Portugalska zavrnila odpovedati se ozemljem Goa, Daman in Diu v Indiji. Posledično sta bili portugalska vojska in mornarica vpleteni v oboroženi spopad v svoji koloniji portugalska Indija proti indijskim oboroženim silam. Posledica operacij je bil poraz in predaja omejene portugalske obrambne garnizije, ki se je bila prisiljena predati veliko večji vojaški sili. Rezultat je bila izguba preostalih portugalskih ozemelj na indijski podcelini. Portugalski režim je zavrnil priznanje indijske suverenosti nad priključenimi ozemlji, ki so bila še naprej zastopana v portugalski državni skupščini do vojaškega udara leta 1974. Tudi v zgodnjih 1960-ih so gibanja za neodvisnost v portugalskih čezmorskih provincah Angola, Mozambik in Gvineja v Afriki povzročila portugalsko kolonialno vojno (1961–1974). V celotnem obdobju kolonialne vojne se je Portugalska morala soočiti z naraščajočim nesoglasjem, embargom na orožje in drugimi kaznovalnimi sankcijami, ki jih je uvedla večina mednarodne skupnosti. Vendar pa je avtoritarni in konservativni režim Estado Novo, ki ga je najprej postavil in ga vodil António de Oliveira Salazar, od leta 1968 dalje pa vodil Marcelo Caetano, skušal ohraniti obsežen večstoletni medcelinski imperij s skupno površino 2.168.071&nbsp;km².<ref>{{navedi splet|url=http://purl.pt/11440/1/P1.html |title=Portugal Não É Um País Pequeno |publisher=Purl.pt |access-date=21 February 2011 |url-status=dead |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20141025060609/http://purl.pt/11440/1/P1.html |archive-date=25 October 2014 }}</ref> === Revolucija nageljnov in evropske integracije === [[File:Portuguese colonial war blank map.svg|thumb|right|upright=0.9|Portugalska Afrika pred osamosvojitvijo leta 1975]] Portugalska vlada in vojska sta se upirali dekolonizaciji svojih čezmorskih ozemelj do aprila 1974, ko je levičarski vojaški udar v Lizboni, znan kot ''revolucija nageljnov'', vodil pot do neodvisnosti čezmorskih ozemelj v Afriki in Aziji ter za obnovo demokracije po dveh letih prehodnega obdobja, znanega kot PREC (''Processo Revolucionário Em Curso''). Za to obdobje so bili značilni družbeni pretresi in spori o oblasti med levimi in desnimi političnimi silami. Do poletja 1975 je bila napetost med njimi tako visoka, da je bila država na robu državljanske vojne. Sile, povezane s skrajno levico, so 25. novembra izvedle nadaljnji državni udar, vendar je Skupina devetih, zmerna vojaška frakcija, takoj sprožila protiudar. Glavna epizoda tega spopada je bil uspešen napad zmernih sil polka komandosov na vojašnice polka vojaške policije, kjer je prevladovala levica, pri čemer so v akciji ubili tri vojake. Zmagala je Skupina devetih in tako preprečila vzpostavitev komunistične države na Portugalskem in končala obdobje politične nestabilnosti v državi. Umik s čezmorskih ozemelj in sprejetje pogojev njihove neodvisnosti s strani portugalskih vodilnih predstavnikov za čezmorska pogajanja, ki bi leta 1975 ustvarila neodvisne države, sta povzročila množično izseljevanje portugalskih državljanov s portugalskih afriških ozemelj (večinoma iz portugalske Angole in Mozambika).<ref>[http://www.economist.com/world/mideast-africa/displayStory.cfm?story_id=12079340 Flight from Angola], ''The Economist'', 16 August 1975</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090113204408/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,913229-1,00.html Dismantling the Portuguese Empire], ''Time'', 7 July 1975</ref> Več kot milijon portugalskih beguncev je pobegnilo iz nekdanjih portugalskih provinc, saj beli naseljenci običajno niso veljali za del novih identitet nekdanjih portugalskih kolonij v Afriki in Aziji. [[Mário Soares]] in [[António de Almeida Santos]] sta bila obtožena organiziranja neodvisnosti portugalskih čezmorskih ozemelj. Do leta 1975 so bila vsa portugalska afriška ozemlja neodvisna in Portugalska je izvedla prve demokratične volitve v 50 letih. Portugalsko je še naprej vodila Junta de Salvação Nacional do portugalskih zakonodajnih volitev leta 1976. Zmagala je Portugalska socialistična stranka (PS) in Mário Soares, njen vodja, je 23. julija postal predsednik vlade 1. ustavne vlade. Mário Soares je bil predsednik vlade od 1976 do 1978 in ponovno od 1983 do 1985. V tej vlogi je Soares poskušal obnoviti gospodarsko rast in razvoj, kot je bila dosežena pred revolucijo nageljnov, v zadnjem desetletju prejšnjega režima. Proces pristopa k Evropski gospodarski skupnosti (EGS) je začel z začetkom pristopnih pogajanj že leta 1977. [[File:Portugese minister Soares (voorzitter Socialistische Partij) op Schiphol aangeko, Bestanddeelnr 927-7110.jpg|thumb|left|upright=0.9|Mário Soares je leta 1976 postal prvi demokratično izvoljeni premier Portugalske.]] Po prehodu v demokracijo je Portugalska odskočila med socializmom in privrženostjo neoliberalnemu modelu. Izvedena je bila zemljiška reforma in nacionalizacije; portugalska ustava (odobrena leta 1976) je bila na novo napisana, da bi se uskladila s socialističnimi in komunističnimi načeli. Do ustavnih sprememb v letih 1982 in 1989 je bila ustava dokument s številnimi omembami socializma, pravic delavcev in zaželenosti socialističnega gospodarstva. Portugalska gospodarska situacija po revoluciji je vlado prisilila, da je v letih 1977–78 in 1983–85 izvajala stabilizacijske programe, ki jih je spremljal Mednarodni denarni sklad (IMF). Leta 1986 se je Portugalska skupaj s Španijo pridružila Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki je kasneje postala Evropska unija (EU). Portugalsko gospodarstvo je v naslednjih letih močno napredovalo zaradi strukturnih in kohezijskih skladov EGS/EU ter lažjega dostopa portugalskih podjetij do tujih trgov. Zadnje čezmorsko in azijsko kolonialno ozemlje Portugalske, Makav, je bilo 20. decembra 1999 mirno izročeno Ljudski republiki Kitajski v skladu s skupno izjavo iz leta 1987, ki je določala pogoje za prenos Makava s Portugalske na Ljudsko republiko Kitajsko. Leta 2002 je Portugalska uradno priznala neodvisnost Vzhodnega Timorja (Azija) po nepopolnem procesu dekolonizacije, ki se je začel leta 1975 zaradi revolucije nageljnov, vendar ga je prekinila indonezijska oborožena invazija in okupacija. [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright=1.4|Lizbonska pogodba je bila podpisana leta 2007, ko je Portugalska predsedovala Evropskemu svetu.]] Portugalska je 26. marca 1995 začela izvajati pravila [[schengensko območje|schengenskega območja]], pri čemer je odpravila mejne kontrole z drugimi članicami schengenskega območja, hkrati pa je okrepila nadzor meje z državami nečlanicami. Leta 1996 je bila država soustanoviteljica Skupnosti portugalskih jezikovnih držav (CPLP) s sedežem v Lizboni. Leta 1996 je Jorge Sampaio postal predsednik. Ponovno je bil izvoljen januarja 2001. [[Expo '98]] je potekal na Portugalskem in je bila leta 1999 ena od ustanoviteljic [[evro|evra]] in [[evroobmočje|evrskega območja]]. [[José Manuel Barroso]], takratni premier Portugalske, je bil 5. julija 2004 imenovan za predsednika Evropske komisije, najmočnejšega urada v Evropski uniji. 1. decembra 2009 je začela veljati [[Lizbonska pogodba]], potem ko so jo države članice Evropske unije 13. decembra 2007 podpisale v [[samostan sv. Hieronima|samostanu Jerónimos]] v Lizboni, kar je povečalo učinkovitost in demokratično legitimnost Unije ter izboljšalo skladnost njeno delovanje. Irska je bila edina država EU, ki je izvedla demokratični referendum o Lizbonski pogodbi. Volivci so ga leta 2008 sprva zavrnili. Gospodarske motnje in nevzdržna rast javnega dolga med finančno krizo 2007–2008 sta državo pripeljala do tega, da se je leta 2011 pogajala z MDS in Evropsko unijo prek Evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) in Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF). , posojilo za pomoč državi pri stabilizaciji njenih financ. == Geografija == [[Slika:Parque Natural da Arrábida, Setúbal, Portugal, 2012-05-11, DD 05.JPG|thumb|desno|Naravni park Arrábida severno od izliva reke Sado v Atlantski ocean]] {{glavni| Geografija Portugalske}} {{multiple image |direction = vertical |width = 200 |footer = |image1 = Portugal topographic map-pt.png |caption1 = Topografija in upravna delitev }} Ozemlje Portugalske leži na zahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (ki ga večina Portugalcev imenuje ''celina'' – 89.050&nbsp;km²). K njej sodita še dva arhipelaga v Atlantskem oceanu: [[Madeira]] (794&nbsp;km²) in [[Azori]] (2327&nbsp;km²). Leži med zemljepisnimi širinami 30° in 42° S ter zemljepisnimi dolžinami 32° in 6° Z. Celinsko Portugalsko deli njena glavna reka [[Tajo]], ki teče iz Španije in se izliva v [[estuarij]] v Lizboni, preden steče v Atlantik. Tu leži [[Naravni rezervat estuarij Tajo]]. V severnem in srednjem delu je v notranjosti obsežna stara uravnava na višini med 500 in 800 m ter posamezna hribovja. Planota je razčlenjena z rečnimi dolinami rek [[Duero]] in [[Tajo]] s pritoki. Pokrajina spada k stari hercinski grudi Mezete iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamnin]] in [[granit]]ov. Hribovja so usmerjena sever-jug, najvišje sega Serra da Estrela (Torre, 1993 m), ki je pomembna sezonska atrakcija za smučarje in ljubitelje zimskih športov. Za jug so značilne valovite ravnice, rahlo valovita in redko poseljena planota Alenteja (300 – 400 m), nad njimi pa hribovja iz magmatskih kamnin (Serra de Monchi z vrhom Foia, 902 m).<ref>{{navedi knjigo|last1=Vieira|first1=Gonçalo|last2=Luís|first2=Zêzere José|last3=Mora|first3=Carla|title=Landscapes and Landforms of Portugal|date=2018|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-319-03640-3}}</ref> Ob atlantski obali je svet nižji, ponekod prihajajo na površje [[mezozoik|mezozoiski]] [[peščenjak]]i (slikoviti so [[klif]]i pokrajine Algarve). Velik del predstavljajo rečne naplavine, ob obali so tudi pasovi [[sipina|sipin]]. Najvišji vrh Portugalske je sicer gora Pico, podobno imenovana na otoku Pico na Azorih. Ta starodavni [[vulkan]], ki v višino meri 2351 m, je ikonični simbol Azorov. Otočja Madeira in Azori so razpršeni znotraj Atlantskega oceana: Azori, ki mejijo na [[srednjeatlantski hrbet]] na tektonskem trojnem stičišču, in Madeira vzdolž območja, ki ga tvori [[tektonika plošč|geologija vročih točk]] v ploščah. Geološko so ti otoki nastali zaradi vulkanskih in potresnih dogodkov. Zadnji kopenski vulkanski izbruh se je zgodil v letih 1957–1958 ([[Capelinhos]]) in občasno se pojavljajo manjši potresi, običajno nizke intenzivnosti. [[Izključna ekonomska cona]] Portugalske, morsko območje, nad katerim imajo Portugalci posebne pravice do raziskovanja in uporabe morskih virov, ima 1.727.408&nbsp;km². To je 3. največja izključna ekonomska cona Evropske unije in 20. največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dn.pt/portugal/interior/portugal-tenta-duplicar-territorio-maritimo-8703814.html|title=Portugal tenta duplicar território marítimo (in Portuguese)|last=Francisco|first=Susete|date=14 August 2017|website=Diário de Notícias|access-date=7 December 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Portugal Köppen.svg|thumb|left|upright=0.9|Köppnova podnebna klasifikacija celinske Portugalske]] Za Portugalsko je značilno predvsem sredozemsko podnebje (''Csa'' na jugu, osrednja notranjost in dolina reke Duero; ''Csb'' na severu, osrednji zahod in obala Vicentine),[90] zmerno morsko podnebje (''Cfb'') na celinskem severozahodu visokogorje in gore ter v nekaterih visokogorskih območjih Azorskih otokov; polsušno podnebje v nekaterih delih okrožja Beja daleč na jugu (''BSk'') in na otoku Porto Santo (''BSh''), toplo puščavsko podnebje (''BWh'') na otokih Selvagens in vlažno subtropsko podnebje na zahodnih Azorih (''Cfa''), po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebja. Je ena najtoplejših držav v Evropi: povprečna letna temperatura na celinski Portugalski se giblje od 10–12&nbsp;°C v gorski notranjosti na severu do 16–18&nbsp;°C, na jugu in v porečju reke Guadiana. Vendar pa obstajajo razlike od visokogorja do nižin: španski biolog Salvador Rivas Martinez predstavlja več različnih bioklimatskih območij za Portugalsko.[91] Algarve, ločen od regije Alentejo z gorami, ki segajo do 900 metrov v Alto da Fóia, ima podobno podnebje kot v južnih obalnih območjih Španije ali jugozahodne Avstralije. Povprečna letna količina padavin na celini se giblje od nekaj več kot 3200&nbsp;mm v narodnem parku Peneda-Gerês do manj kot 500&nbsp;mm v južnih delih Alenteja. Po podatkih Instituto Português do Mar e da Atmosfera ima gora Pico največjo letno količino padavin (več kot 6250&nbsp;mm na leto) na Portugalskem. Na nekaterih območjih, kot je porečje Guadiane, so lahko povprečne letne dnevne temperature tudi do 26&nbsp;°C, najvišje poletne temperature pa so običajno nad 40&nbsp;°C. Rekordno visoka temperatura 47,4&nbsp;°C je bila zabeležena v Amareleji, čeprav to morda ni najbolj vroča točka poleti, glede na satelitske odčitke.[92][93] [[File:Praia da Marinha (2012-09-27), by Klugschnacker in Wikipedia (86).JPG|right|thumb|upright=0.9| Plaža Marinha v Lagoi v Algarveju je po Michelinovem vodniku ena izmed 10 najlepših plaž v Evropi in ena izmed 100 najlepših plaž na svetu.]] Snežne padavine se pozimi redno pojavljajo v notranjosti na severu in v središču države v okrožjih, kot so Guarda, Bragança, Viseu in Vila Real, zlasti v gorah. Pozimi se lahko temperature spustijo pod −10,0&nbsp;°C, zlasti v Serra da Estrela, Serra do Gerês, Serra do Marão in Serra de Montesinho. V teh krajih lahko sneg zapade kadar koli od oktobra do maja. Na jugu države so snežne padavine redke, vendar se še vedno pojavljajo v najvišjih legah. Medtem ko je uradni absolutni minimum po IPMA -16,0&nbsp;°C v Penhas da Saúde in Miranda do Douro, so bile zabeležene nižje temperature, kot je -17,5&nbsp;°C na Politehničnem inštitutu Bragança na obrobju. mesta leta 1983 in pod −20,0&nbsp;°C v Serra da Estrela. Obe otočji Azori in Madeira imata subtropsko podnebje, čeprav obstajajo razlike med otoki, zaradi česar je vremenske napovedi zelo težke (zaradi grobe topografije). Otočje Madeira in Azori imata ožje temperaturno območje, pri čemer letne povprečne temperature na nekaterih delih obale presegajo 20&nbsp;°C (po podatkih portugalskega meteorološkega inštituta). Nekateri otoki na Azorih imajo poleti bolj suhe mesece. Posledično je bilo za otoke Azorov ugotovljeno, da imajo sredozemsko podnebje (tako tipa ''Csa'' kot ''Csb''), medtem ko so nekateri otoki (kot sta Flores ali Corvo) razvrščeni kot vlažno subtropsko (''Cfa''), ki prehaja v oceansko podnebje (''Cfb'') na višjih nadmorskih višinah po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji. === Biodiverziteta === [[File:Dreaming of snow (318977965).jpg|right|thumb| [[Narodni park Peneda-Gerês]] je edini nacionalno določen park na Portugalskem zaradi redkosti in pomena njegovega okolja.]] Portugalska leži v Sredozemskem bazenu, tretjem najbolj raznolikem žarišču flore na svetu. Zaradi geografskega in podnebnega konteksta – med Sredozemljem in Atlantikom – ima Portugalska visoko stopnjo [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na kopnem in morju. Je dom šestih kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: *zmerni mešani gozdovi Azorov, *mešani gozdovi Kantabrije, *zimzeleni gozdovi Madeire, *iberski sklerofilni in pollistnati gozdovi, *severozahodni iberski gorski gozdovi in *jugozahodni iberski mediteranski sklerofilni gozdovi. Več kot 22 % njenega ozemlja je vključenega v omrežje [[Natura 2000]], vključno z 62 posebnimi ohranitvenimi območji in 88 vrstami naravnih habitatov zaščitene krajine.<ref name="dre">{{navedi splet |title=1 - Portugal, Biodiversidade e Capital Natural Uma Leitura Atual |url=https://dre.pt/web/guest/home/-/dre/115226936/details/maximized |publisher=Diário da República |access-date=19 March 2021}}</ref><ref name="florestas">{{navedi splet |title=Habitats da floresta portuguesa: um refúgio de biodiversidade |url=https://florestas.pt/conhecer/habitats-da-floresta-portuguesa-um-refugio-de-biodiversidade/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> [[Evkalipt]], [[hrast plutovec]] in [[obmorski bor]] skupaj predstavljajo 71 % celotne gozdnate površine celinske Portugalske, sledijo jim črnika (''Quercus rotundifolia''), [[pinija]], drugi hrasti (''[[dob (drevo)|Q. robur]]'', ''Q. faginea'' (portugalski hrast) in ''Q. pyrenaica'' (pirenejski hrast)) in [[pravi kostanj]] med drugimi.<ref>{{navedi splet |title=As espécies florestais mais comuns da floresta portuguesa |url=https://florestas.pt/conhecer/as-especies-florestais-mais-comuns-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> Na Madeiri ''laurisilva'' – [[lovorjev gozd]] (priznan kot svetovna dediščina) prevladuje v pokrajini, zlasti na severnem pobočju. V tem gozdu prevladujejo vrste ''Laurus novocanariensis'', kanarski lovor (''Apollonias barbujana''), ''Ocotea foetens'' in ''Persea indica''. Pred človeško okupacijo so bili Azori tudi bogati z gostimi gozdovi lovorike, danes te avtohtone gozdove spodkopavata vneseni ''Pittosporum undulatum'' in japonska kriptomerija (''Cryptomeria japonica''). Bilo je več projektov, katerih cilj je bil obnoviti ''Laurisilva'', ki je prisotna na Azorih. Ostanki teh gozdov laurisilve so prisotni tudi na celinski Portugalski z nekaj živimi pričevanji [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), ''Myrica faya'' in pontski rododendron (''Rhododendron ponticum''). Te geografske in podnebne razmere olajšajo vnos eksotičnih vrst, ki kasneje postanejo invazivne in uničujoče za avtohtone habitate. Več kot 20 % celotnega števila obstoječih vrst na celinski Portugalski je eksotičnih. Na Madeiri je približno 36 % in na Azorih okoli 70 % eksotičnih. Zaradi tega je bila Portugalska leta 2019 uvrščena na 168. mesto v svetu od 172 držav na indeksu integritete gozdne krajine.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|display-authors=1|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmc=7723057|doi-access=free}}</ref> [[File:Chameleo.jpg|left|thumb| Kameleon iz Algarve]] Portugalska je druga država v Evropi z največjim številom ogroženih vrst (488 od leta 2020).<ref>{{navedi splet |title=Portugal tem quase 500 espécies em perigo de extinção |url=https://www.sabado.pt/ciencia---saude/detalhe/portugal-tem-quase-500-especies-em-perigo-de-extincao |publisher=Sábado |access-date=20 March 2021}}</ref> Portugalska kot celota je pomemben postanek za selitvene vrste ptic: močvirja vzhodnega Algarva ([[Ria Formosa]], [[Castro Marim]]) in regije Lizbona (estuarij Tajo, estuarij Sado), ki gosti različne vrste vodnih ptic, [[kragulji orel|kraguljega orla]] in [[egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]] v dolinah naravnega parka Duero International, [[črna štorklja]] in [[beloglavi jastreb]] v naravnem parku Tajo International, zavetišča za morske ptice na [[Otočje Salvages|otokih Salvages]] in [[Berlengas]] ter visokogorje Madeire in [[São Miguel (otok)|São Miguela]] predstavljajo veliko raznolikost prostoživečih ptičjih vrst (približno 450 na celinski Portugalski), ne samo selitveni, ampak tudi endemični (npr. madeirski golob (''Columba trocaz'', azorski ščinkavec ''Pyrrhula murina'') ali eksotični (ptič mina ''Acridotheres cristatellus'', ''Vidua macroura'').<ref>{{navedi splet |title=Observação de aves |url=https://www.visitportugal.com/pt-pt/node/73855 |publisher=visitportugal.com |access-date=20 March 2021}}</ref> Velike portugalske vrste sesalcev (damjaki, jeleni, srnjaki, iberski kozorogi, divja svinja, rdeča lisica, iberski volk in iberski ris) so bile nekoč razširjene po vsej državi, vendar je bil intenziven lov, degradacija habitatov in vse večji pritisk kmetijstva in živine v 19. in zgodnjem 20. stoletju v velikem obsegu zmanjšala število populacije, druge, kot je portugalski kozorog, pa so celo izumrli. Danes te živali ponovno širijo svoje domače območje. Med manjšimi sesalci so med drugim rdeča veverica, evropski jazbec, evroazijska vidra, egipčanski mungos, granadski zajček, evropski zajec, navadni genet, evropska divja mačka.<ref>{{navedi splet |title=8 mamíferos da floresta portuguesa |url=https://www.florestas.pt/descobrir/8-mamiferos-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=20 March 2021}}</ref> Zaradi svoje izolirane lokacije imajo vulkanski otoki Azori, Madeira in Salvages, del Makaronezije, številne endemične vrste, ki so se razvile neodvisno od svojih evropskih, afriških in občasno ameriških sorodnikov. Portugalska zahodna obala je del štirih glavnih vzhodnih mejnih dvigov oceanskih sistemov. Ta sezonski sistem dviganja, ki ga običajno opazimo v poletnih mesecih, prinaša hladnejšo vodo, bogato s hranili, na morsko površino, kar spodbuja rast fitoplanktona, razvoj zooplanktona in posledično bogato raznolikost [[pelaške ribe|pelaških rib]] in drugih morskih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet |last1=Correia |first1=Paulo Filipe Alexandre |title=Study of an upwelling event in the Portuguese coast |url=https://fenix.tecnico.ulisboa.pt/downloadFile/563345090415834/Tese_Paulo%20Correia_final.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> [[File:Portugal EEZ.PNG|thumb|350px| Izključna ekonomska cona Portugalske]] Zaradi tega je Portugalska poleg velike izključne ekonomske cone ena največjih porabnikov rib na svetu na prebivalca. [[Sardela]] (''Sardina pilchardus'') in [[šnjur]] (''Trachurus trachurus'') se vsako leto nabere na tisoče, medtem ko se v lokalnih obalnih vaseh tradicionalno lovijo sinji mol (''Micromesistius poutassou''), morska žaba, trska (''Gadus morhua''), [[glavonožci]], skati ali druga oblika morskih sadežev. Ta dvig navzgor Portugalski omogoča tudi gozdove alg, ki so sicer zelo neobičajne ali jih v Sredozemlju sploh ni.<ref>{{cite journal |last1=Araújo |first1=R. M. |last2=Assis |first2=J. |last3=Aguillar |first3=R. |last4=Airoldi |first4=L. |last5=Bárbara |first5=I. |last6=Bartsch |first6=I. |last7=Bekkby |first7=T. |last8=Christie |first8=H. |last9=Davoult |first9=D. |last10=Derrien-Courtel |first10=S. |last11=Fernandez |first11=C. |last12=Fredriksen |first12=S. |last13=Gevaert |first13=F. |last14=Gundersen |first14=H. |last15=Le Gal |first15=A. |last16=Lévêque |first16=L. |last17=Mieszkowska |first17=N. |last18=Norderhaug |first18=K. M. |last19=Oliveira |first19=P. |last20=Puente |first20=A. |last21=Rico |first21=J. M. |last22=Rinde |first22=E. |last23=Schubert |first23=H. |last24=Strain |first24=E. M. |last25=Valero |first25=M. |last26=Viard |first26=F. |last27=Sousa-Pinto |first27=I. |title=Status, trends and drivers of kelp forests in Europe: an expert assessment |journal=Biodiversity and Conservation |date=June 2016 |volume=25 |issue=7 |pages=1319–1348 |doi=10.1007/s10531-016-1141-7 |s2cid=376497 |url=https://www.researchgate.net/publication/303634119 |access-date=3 September 2021 |language=en}}</ref> 73 % sladkovodnih rib, ki se pojavljajo na Iberskem polotoku, je endemičnih, kar je največ v kateri koli regiji v Evropi. Številne od teh endemičnih vrst so skoncentrirane v vodnih telesih osrednje zahodne regije (ena izključno endemična), ta in druga vodna telesa po vsem polotoku so večinoma začasna in vsako leto nagnjena k suši, zaradi česar je večina teh vrst pod statusom ogroženih. Po Azorih se sprehaja okoli 24 <ref name="barreiros">{{navedi splet |last1=Barreiros |first1=João Pedro |title=Biodiversidade marinha dos Açores |url=https://repositorio.uac.pt/bitstream/10400.3/2423/1/PingodeLavaJPB_2013.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> do 28 <ref>{{navedi splet |title=As espécies residentes e as que passam durante a migração |url=https://whalewatchingazores.com/pt/acores/especies-acores/ |publisher=whalewatchingazores.com |access-date=22 March 2021 |language=en}}</ref> vrst kitov, zaradi česar je eno od štirih krajev na svetu, kjer se pojavlja večina vrst tega infrareda. Od sredine 19. stoletja in prenehanja leta 1984 (zlasti [[kit glavač]]) je kitolov močno izkoriščal to raznolikost. V začetku 90. let dvajsetega stoletja je opazovanje kitov hitro postalo priljubljeno in je zdaj ena glavnih gospodarskih dejavnosti v portugalskem arhipelagu. Nekatera zavarovana območja na Portugalskem, razen prej omenjenih, so še: *Serras de Aire e Candeeiros s svojimi apnenčastimi formacijami, paleontološko zgodovino in veliko raznolikostjo netopirjev in orhidej; *jugozahodni Alentejo in naravni park Vicentine Coast z dobro ohranjeno, divjo obalo; *naravni park Montesinho, ki gosti nekatere od edinih populacij iberskega volka in nedavno opaženega iberskega rjavega medveda, ki se v državi šteje za izumrlo. == Politika in uprava == [[File:Portugal regions travel map EN.png|thumb|220px|right|Teritorialni zemljevid Portugalske, ki ustreza oznakama NUTS I in NUTS II Evropske unije za statistične regije NUTS Portugalske]] Od sprejema trenutno veljavne [[ustava|ustave]] leta 1976 je Portugalska [[parlamentarna republika]]. Z ustavnimi spremebami leta 1992 so odpravili vojaški Revolucionarni svet in omejili pristojnosti predsednika republike. Azori in Madeira sta po ustavi 1976 avtonomna dela Portugalske s svojima parlamentoma in vladama. Glavne politične institucije so tako: *predsednik, ki ga izvolijo na splošnih volitvah za pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat zapored; Imenuje predsednika vlade in na njegov predlog ministre, državne sekretarje in podsekretarje ter ima pravico razpustiti parlament; *enodomna republiška skupščina (portugalsko ''Assembleia da República''), ki jih za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu; *vlada in *sistem sodišč. Država je upravno razdeljena na 308 [[občina|občin]] (''município'' ali ''concelho''), ki so po reformi leta 2013 razdeljene na 3092 civilnih župnij (portugalsko: freguesia). Operativno sta občina in civilna župnija, skupaj z nacionalno vlado, edine pravno lokalne upravne enote, ki jih je določila portugalska vlada (na primer mesta, kraji ali vasi nimajo pravne veljave, čeprav se lahko uporabljajo kot zajetje za opredelitev storitev). Za statistične namene portugalska vlada opredeli tudi Nomenklaturo teritorialnih enot za statistiko (NUTS), medobčinske skupnosti in neformalno okrožni sistem, ki se je uporabljal do evropske integracije (in ga nacionalna vlada postopno opušča). Na višji ravni so občine združene v 18 okrožij: {{stolpci|4| * [[Aveiro (okrožje)|Aveiro]] * [[Beja (okrožje)|Beja]] * [[Braga (okrožje)|Braga]] * [[Bragança (okrožje)|Bragança]] * [[Castelo Branco (okrožje)|Castelo Branco]] * [[Coimbra (okrožje)|Coimbra]] * [[Évora (okrožje)|Évora]] * [[Faro (okrožje)|Faro]] * [[Guarda (okrožje)|Guarda]] * [[Leiria (okrožje)|Leiria]] * [[Lisboa (okrožje)|Lisboa]] * [[Portalegre (okrožje)|Portalegre]] * [[Porto (okrožje)|Porto]] * [[Santarém (okrožje)|Santarém]] * [[Setúbal (okrožje)|Setúbal]] * [[Viana do Castelo (okrožje)|Viana do Castelo]] * [[Vila Real (okrožje)|Vila Real]] * [[Viseu (okrožje)|Viseu]] }} Vsa okrožja so poimenovana po svojih glavnih mestih. Poleg njih sta upravni enoti še avtonomni regiji [[Azori]] in [[Madeira]]. Znotraj sistema NUTS Evropske unije je Portugalska razdeljena na sedem regij: Azori, Alentejo, Algarve, Centro, Lizboa, Madeira in Norte, z izjemo Azorov in Madeire pa so območja NUTS razdeljena na 28 podregij. Portugalska je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] od leta 1955 ter ustanovna članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] in [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]]. Iz slednjega je leta 1986 izstopila, ko je postala članica [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (zdaj [[Evropska unija]]). === Urbanizacija === [[File:Aerial view of Augusta Street, Lisbon (50644280948).jpg|thumb|Lizbona]] [[File:Metro, Ponte e Porto.jpg|thumb|Porto]] [[File:Vista braga.jpg|thumb|Brago]] [[File:Vila Nova de Gaia seen from Porto.jpg|thumb|Vila Nova de Gaia]] Največja mesta Portugalske s številom prebivalcev:<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_indicadores&indOcorrCod=0007897&contexto=bd&selTab=tab2|title=2011 Census - Population by city|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)(INE) |access-date=19 November 2014}}</ref> *[[Lizbona]], 545.000 /2.2- 3 milijone *[[Porto]], 240-264.000 /1,8-2,4 milijona *[[Braga]], 189.331 *[[Vila Nova de Gaia]], 186.503 *[[Amadora]], 175.136 *[[Coimbra]], 143.052 ([[Univerza v Coimbri]]=ena nastarejših univerz v Evropi; [[Skupina Coimbra]]) *[[Funchal]], 111.541 *[[Setúbal]], 98.131 *[[Almada]], 96.404 *[[Agualva-Cacém]], 79.805 *[[Queluz]], 75.169 *[[Rio Tinto]], 64.815 ([[Rio Tinto Group]]) *[[Barreiro]], 63.353 *[[Aveiro]], 60.058 *[[Viseu]], 57.975 *[[Odivelas]], 56.847 *[[Leiria]], 50.533 *[[Matosinhos]], 49.486 *[[Guimarães]], 47.588 *Faro, 47.575 === Metropolitansko območje === [[File:Densidade populacional por concelho - INE 2001.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid Portugalske, ki prikazuje gostoto prebivalstva (število prebivalcev / km²) po občinah]] Obstajata dve večji metropolitanski območji (GAM): Lizbona in Porto. Sledi seznam tistih s celinskimi funkcionalnimi urbanimi območji (FUA). {| class="wikitable sortable" |- !align=right| Rank !align=left| Ime mesta !align=left| Št. prebivalcev<ref>{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/regional/|title=Regional, rural and urban development - OECD|website=www.oecd.org}}</ref> |- style="text-align:right;" |1 ||align=left| [[Lizbona]] || align=left| 2.818.000 |- style="text-align:right;" |2||align=left| [[Porto]] || align=left| 1.758.531 |- style="text-align:right;" |3 ||align=left| [[Coimbra]] || align=left| 270.000 |- style="text-align:right;" |4 ||align=left| [[Braga]] || align=left| 250.000 |- style="text-align:right;" |5 ||align=left| [[Funchal]] ([[Madeira]])|| align="left" | 210.000 |- style="text-align:right;" |6 ||align=left| [[Guimarães]] || align=left| 180.000 |- style="text-align:right;" |7 ||align=left| [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]] || align=left| 140.000 |- style="text-align:right;" |8 ||align=left| [[Ponta Delgada]] ([[Azori]])|| align="left" | 120.000 |- style="text-align:right;" |9 ||align=left| [[Vila Franca de Xira]] || align=left| 120.000 |- style="text-align:right;" |10 ||align=left| [[Faro, Portugalska|Faro]] || align=left| 118.000 |- style="text-align:right;" |11 ||align=left| [[Viseu]] || align=left| 110.000 |} == Gospodarstvo == Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila prav Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem [[Portugalski eskudo|portugalskega eskuda]] prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022. Velike gospodarske družbe so skoncentrirane v mestnih območjih Lizbone in Porta. Tradicionalno prevladujoče gospodarske panoge so bile tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja pijač, lesarstvo in proizvodnja [[pluta|plute]] (Portugalska je največji proizvajalec plute na svetu). Danes je pomembnejša storitvena industrija. Portugalska je bila ena od držav, ki so najbolj občutile [[Dolžniška kriza evroobmočja|dolžniško krizo]], ki je izbruhnila v začetku 21. stoletja. V zameno za finančno pomoč [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] v višini 78 milijard evrov je morala vlada sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov za zmanjševanje javne porabe. Država je izstopila iz sheme finančne pomoči maja 2014. == Kultura == {{glavni|Portugalska kultura}} Portugalska je razvila posebno kulturo, medtem ko je bila pod vplivom različnih civilizacij, ki so prečkale Sredozemlje in evropsko celino, ali so bile uvedene, ko je igrala aktivno vlogo v dobi odkritij. V 1990-ih in 2000-ih je Portugalska posodobila svoje javne kulturne objekte, poleg [[Fundacija Calouste Gulbenkian|fundacije Calouste Gulbenkian]], ustanovljene leta 1956 v Lizboni. Sem spadajo kulturni center Belém v Lizboni, fundacija Serralves in Casa da Música, tako v Portu, kot tudi novi javni kulturni objekti, kot so občinske knjižnice in koncertne dvorane, ki so bile zgrajene ali obnovljene v številnih občinah po vsej državi. Portugalska ima [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|17 Unescovih spomenikov svetovne dediščine]], kar jo uvršča na 9. mesto v Evropi in na 18. mesto na svetu. Ti so (z letnico vpisa): * [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in območje Couros — 2001, 2023 * Staro mestno jedro [[Porto|Porta]] — 1996 * Vinogradno območje Alto Douro — 2001 * Paleolitska umetnost v [[Dolina Coa|dolini Côa]] in Siegi Verde — 1998, razširitev 2010 * [[Samostan Batalha]] — 1983 * [[Univerza v Coimbri]] - 2013 * [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] — 1983 * [[Samostan Alcobaça]] — 1989 * Kulturna krajina [[Sintra]] — 1995 * [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan svetega Hieronima]] in [[stolp Belém]] – 1983 * Staro mestno jedro Évore — 1986 * Garnizonsko mesto Elvas in njegove utrdbe - 2012 * Staro mestno jedro [[Angra do Heroísmo|Angre do Heroísmo]] na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]], [[Azori]] — 1983 * [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]] – 2004 * ''[[Lovorov gozd, Madeira|Laurisilva]]'' – endemični subtropski lovorov gozd na [[Madeira|Madeiri]] - 1999 * Kompleks kraljeve palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada) - 2019 * [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v [[Braga|Bragi]] - 2019 === Arhitektura === {{glavni|Portugalska arhitektura}} Tradicionalna arhitektura je značilna in vključuje [[Manuelinska arhitektura|Manueline]], znana tudi kot portugalska pozna gotika, razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturne ornamentike prvih desetletij 16. stoletja, ki mu sledi [[pombalov slog]] iz 18. stoletja. Interpretacija tradicionalne arhitekture 20. stoletja, mehki portugalski slog, se pogosto pojavlja v večjih mestih, zlasti v Lizboni. Sodobna Portugalska je dala svetovno znane arhitekte, kot so [[Eduardo Souto de Moura]], [[Álvaro Siza Vieira]] (oba dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo|Pritzkerjeve nagrade) in [[Gonçalo Byrne]]. Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti za oblikovanje stadiona. == Sklici in opombe == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Portugal}} * [http://www.portugal.gov.pt/en.aspx Uradna spletna stran vlade] * [http://www.visitportugal.com Spletni portal turističnega urada] * {{dmoz|Regional/Europe/Portugal}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{CPLP}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Portugalska|*]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] owjgv1o7xihog7uvsaz0ti4q8tvbhdk 6741222 6741220 2026-08-23T11:46:24Z Ljuba24b 92351 /* Revolucija nageljnov in evropske integracije */ np 6741222 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = ''República Portuguesa'' | conventional_long_name = Portugalska republika | common_name = Portugalska | common_name2 = Portugalske | image_flag = Flag of Portugal.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Portugal.svg | image_map = EU-Portugal.svg | map_caption = Lega Portugalske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) | national_anthem = ''[[A Portuguesa]]'' | official_languages = [[portugalščina]]¹ | capital = [[Lizbona]] | demonym = Portugalec, Portugalka | latd = 38 | latm = 46 | latNS = N | longd = 9 | longm = 11 | longEW = W | largest_city = capital | government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Portugalske|predsednik]]: | leader_name1 = [[António José Seguro]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Portugalske|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Luís Montenegro]] | sovereignty_type = oblikovanje | sovereignty_note = | established_event1 = ustanovitev (prva grofija) | established_date1 = 868 | established_event2 = Ponovna ustanovitev (druga grofija) | established_date2 = 1095 | established_event3 = Bitka pri São Mamede, suverenost | established_date3 = 24. junij 1128 | established_event4 = Portugalska kraljevina | established_date4 = 25. julij 1139 | established_event5 = Pogodba iz Zamore, priznanje | established_date5 = 5. oktober 1143 | established_event6 = ''Manifestis Probatum'', papeško priznanje | established_date6 = 23. maj 1179 | established_event7 = Portugalska obnovitvena vojna, obnova | established_date7 = 1. december 1640 | established_event8 = Revolucija 5. oktobra 1910, republika | established_date8 = 5. oktober 1910 | established_event9 = ''Nageljnova revolucija'', demokratizacija | established_date9 = 25. april 1974 | established_event10 = portugalska ustava – današnja ustava | established_date10 = 25. april 1976 | established_event11 = Pristop k Evropski uniji | established_date11 = 1. januar 1986 | area_rank = 109. | area_km2 = 92.212<ref>{{in lang|pt}}{{navedi splet |title=Superfície Que municípios têm maior e menor área? |url=https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |publisher=Pordata |access-date=17 November 2020 |archive-date=2022-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402143742/https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |url-status=dead }}</ref> | percent_water = 0,5 | population_estimate = 10.467.366<ref>{{navedi splet |url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=594879758&DESTAQUESmodo=2|title=População residente aumenta mais de 46 mil pessoas - 2022|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)|website=ine.pt |access-date=15 June 2023}}</ref> | population_estimate_year = 2022 | population_estimate_rank = 89. | population_census = 10.343.066<ref name="auto2">{{navedi splet | website=Statistics Portugal - Web Portal | date=23 November 2022 | url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=541064323&DESTAQUESmodo=2| access-date=23 November 2022 | title=Censos 2021 - Principais tendências ocorridas em Portugal na última década }}</ref> | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 114 | population_density_rank = 87. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.PT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=182,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Portugal) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=12 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 276,4 milijarde $ |GDP_nominal_rank = 49. |GDP_PPP = 465,1 milijarde $ |GDP_PPP_rank = 50. |GDP_nominal_per_capita = 26.879 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 41. |GDP_PPP_per_capita = 45.227 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 42. | Gini = 31,2 | Gini_year = 2020 | Gini_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini_rank = | Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|access-date=21 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}</ref> | HDI = 0,866 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI_rank = 38. | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])² | currency_code = EUR | time_zone = [[zahodnoevropski čas|WET]]³ | utc_offset = ±0 | time_zone_DST = [[zahodnoevropski poletni čas|WEST]] | utc_offset_DST = +1 | cctld = [[.pt]]⁴ | calling_code = 351 | footnote1 = Leta 1999 (''Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro'') je bila uradno priznana še [[mirandeščina]], ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine [[Miranda do Douro]].<ref>[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/pt1_en.html#13 The Euromosaic study, Mirandese in Portugal], europa.eu - spletna stran [[Evropska komisija|Evropske komisije]], pridobljeno januarja 2007.</ref> Priznan je tudi [[portugalski znakovni jezik]]. | footnote2 = pred 1999: [[portugalski eskudo]]. | footnote3 = [[Azori]]: [[UTC]]-1; UTC [[evropski poletni čas|poleti]]. | footnote4 = Uporablja se tudi vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]] skupna domena [[.eu]]. }} '''Portugalska''', uradno '''Portugalska republika''' ([[Portugalščina|portugalsko]] ''República Portuguesa''), je [[država]], katere celina je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski [[arhipelag]] [[Azori]] in [[Madeira|Madeiro]]; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama. Portugalska je umeščena najbolj zahodno v celinskem delu Evrope, njen iberski del pa meji na zahodu in jugu na [[Atlantski ocean]] ter na severu in vzhodu na [[Španija|Španijo]], edino državo, ki ima kopensko mejo s Portugalsko. Uradni in državni jezik je [[portugalščina]]. Glavno in največje mesto je [[Lizbona]]. Portugalska je najstarejša neprekinjeno obstoječa nacionalna država na Iberskem polotoku in ena najstarejših v Evropi, njeno ozemlje je bilo neprekinjeno naseljeno, napadeno in se zanj borilo že od prazgodovine. Naselili so jo predkeltska in [[Kelti|keltska]] ljudstva, obiskovali so jih [[Feničani]], [[Puni|Kartažani]], stari [[Grki]] in vladali [[Rimljani]], ki so jim sledili vpadi [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|vizigotskih]] germanskih ljudstev. Po invaziji Mavrov na Iberski polotok je bila večina njenega ozemlja del [[Al Andaluz]]a. Portugalska je bila kot država ustanovljena med zgodnjo krščansko [[Rekonkvista|Rekonkvisto]]. Katoliška grofija '''Portucale''', ustanovljena leta 868, je postala pomembna po bitki pri São Mamedeju (1128). Kraljevina Portugalska je bila pozneje razglašena po bitki pri Ouriqueu (1139), neodvisnost od Leóna pa je bila priznana z pogodbo iz Zamore (1143).<ref>Brian Jenkins, Spyros A. Sofos, [https://books.google.com/books?id=LNRyNG9NNkcC&lpg=1 ''Nation and identity in contemporary Europe''], p. 145, Routledge, 1996, {{ISBN|0-415-12313-5}}</ref> V 15. in 16. stoletju je Portugalska vzpostavila prvi svetovni pomorski in trgovski [[Portugalski imperij|imperij]], s čimer je postala ena vodilnih svetovnih gospodarskih, političnih in vojaških sil.<ref>Melvin Eugene Page, Penny M. Sonnenburg, p. 481</ref> V tem obdobju, ki ga danes imenujemo doba odkritij, so portugalski raziskovalci začeli raziskovati morje z odkritjem tega, kar bo postalo [[Brazilija]] (1500). V tem času je Portugalska monopolizirala trgovino z začimbami, razdelila svet na hemisfere gospostva s Kastilijo, imperij pa se je razširil z vojaškimi pohodi v Aziji. Vendar so dogodki, kot so [[Lizbonski potres (1755)|potres v Lizboni leta 1755]], okupacija države med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in neodvisnost Brazilije (1822), v veliki meri izbrisali prejšnje bogastvo Portugalske.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal/|title=The World Factbook|work=cia.gov|access-date=14 September 2015|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109122645/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal|url-status=dead}}</ref> Državljanska vojna med liberalnimi konstitucionalisti in konservativnimi absolutisti na Portugalskem zaradi kraljevega nasledstva je trajala od 1828 do 1834. Potem ko je revolucija leta 1910 odstavila monarhijo, je bila ustanovljena demokratična, a nestabilna prva portugalska republika, ki jo je kasneje nadomestil avtoritarni režim ''Estado Novo''. Demokracija je bila obnovljena po ''revoluciji nageljnov'' (1974), ki je končala portugalsko kolonialno vojno. Kmalu zatem je bila neodvisnost podeljena skoraj vsem njenim čezmorskim ozemljem. Predaja [[Macao|Macaa]] Kitajski (1999) je pomenila konec tega, kar lahko štejemo za enega najdlje živečih kolonialnih imperijev v zgodovini. Portugalska je pustila globok kulturni, arhitekturni in jezikovni vpliv po vsem svetu z zapuščino okoli 250 milijonov portugalsko govorečih ljudi in številnih kreolov s sedežem na Portugalskem. Je razvita država z naprednim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom.<ref>{{navedi splet|date=8 April 2014|title=World Economic Outlook April 2014 - Recovery Strengthens, Remains Uneven|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408225045/http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|archive-date=8 April 2014|access-date=20 April 2021|website=imf.org}}</ref> Poleg tega se visoko uvršča v mir, demokracijo,<ref>{{navedi splet|url=https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|title=Democracy Reports &#124; V-Dem|website=www.v-dem.net|access-date=14 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621135623/https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|archive-date=21 June 2019|url-status=dead}}</ref> svobodo tiska, stabilnost, družbeni napredek, blaginjo in znanje angleščine. Kot članica Združenih narodov, Evropske unije, schengenskega območja in Sveta Evrope (SE), je bila Portugalska tudi ena od ustanovnih članic Nata, evrskega območja, OECD in Skupnosti portugalskih jezikovnih držav. ==Etimologija== Beseda ''Portugalska'' po eni verziji izhaja iz rimsko-keltskega krajevnega imena ''Portus Cale'';<ref>{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/portugal|title=Portugal – Origin and meaning of the name Portugal by Online Etymology Dictionary|website=Etymonline.com}}</ref> mesto, kjer zdaj stojita današnji [[Porto]] in [[Vila Nova de Gaia]], ob izlivu reke [[Douro]] (Duero) na severu današnje Portugalske. Ime mesta izvira iz latinske besede za pristanišče, ''portus'', vendar je drugi element ''Portus Cale'' manj jasen. Glavna razlaga imena je, da gre za [[etnonim]], ki izhaja iz [[Kultura Castro|ljudstva Castro]], znanega tudi kot Callaeci, [[Gallaeci]] ali Gallaecia, ki je zasedlo severozahod Iberskega polotoka.<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/31989410|title=Documentos danca portuguesa|first=Marcos|last=Winicius|via=www.academia.edu}}</ref> Imeni ''Cale'' in ''Callaici'' sta izvor današnjih ''Gaia'' in ''[[Galicija (Španija)|Galicija]]''.<ref name="ReferenceA">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/10819665|title=Origem e significado dos nomes de Portugal e da Galiza|first=Luís|last=Magarinhos|journal=Actas do III Congreso Internacional Sobre a Cultura Celta: Os Celtas da Europa Atlántica. 15, 16 e 17 de Abril de 2011. Narón. Pp. 537-546|date=January 2011|via=www.academia.edu}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Portugalske}} === Prazgodovina === Območje današnje Portugalske so naselili [[neandertalec|neandertalci]] in nato ''[[Homo sapiens]]'', ki so se sprehajali po brezmejnem območju severnega Iberskega polotoka. To so bile družbe za samooskrbo in čeprav niso ustanavljale uspešnih naselij, so tvorile organizirane družbe. Neolitska Portugalska je eksperimentirala z udomačitvijo pastirskih živali, vzrejo nekaterih žitnih pridelkov in rečnim ali morskim ribolovom.<ref name="Birmp1">David Birmingham (2003), p. 11</ref> Nekateri znanstveniki verjamejo, da je na začetku prvega tisočletja pred našim štetjem več valov Keltov vdrlo na Portugalsko iz Srednje Evrope in se poročilo z lokalnim prebivalstvom in tvorilo različna plemena.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=So1mDwAAQBAJ&q=different+celtic+tribes+in+Portugal&pg=PA63|title=Portugal: Third Edition|first1=Jay|last1=Heale|first2=Angeline|last2=Koh|first3=Elizabeth|last3=Schmermund|date=15 April 2016|publisher=Cavendish Square Publishing, LLC|isbn=978-1-5026-1694-4|via=Google Books}}</ref> Druga teorija kaže, da so Kelti naselili zahodno Iberijo/Portugalsko veliko pred kakršnimi koli velikimi keltskimi migracijami iz Srednje Evrope. Poleg tega so številni jezikoslovci, strokovnjaki za staro keltščino, predstavili prepričljive dokaze, da je tarteški jezik, ki so ga nekoč govorili v delih JZ Španije in JZ Portugalske, po strukturi vsaj protokeltski.<ref>{{navedi splet|url=https://www.historyireland.com/pre-history-archaeology/tartessian-europes-newest-and-oldest-celtic-language/|title=Tartessian, Europe's newest and oldest Celtic language|date=5 March 2013}}</ref> V tem obdobju in vse do rimskih vpadov je bila [[kultura Castro]] (različica [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]) razvita na Portugalskem in v sodobni Galiciji. Ta kultura je skupaj z ohranjenimi elementi atlantske megalitske kulture in prispevki, ki prihajajo iz bolj zahodnih sredozemskih kultur, končala v tako imenovanem ''Cultura Castreja''.<ref>{{navedi splet|last=Trombetta|first=Silvana|date=29 March 2018|title=Celts and the Castro Culture in the Iberian Peninsula – issues of national identity and Proto-Celtic substratum|url=http://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|access-date=11 July 2020|website=ppg.revistas.uema.br|archive-date=2022-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318101400/https://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|url-status=dead}}</ref> Ta poimenovanje se nanaša na značilno keltsko populacijo, imenovano 'dùn', 'dùin' ali 'don' v [[Gelska veja otoških keltskih jezikov|gelščini]] in ki so jo Rimljani v svojih kronikah imenovali ''castrae''. Na podlagi rimskih kronik o ljudstvu Callaeci, skupaj z pripovedmi ''Lebor Gabála Érenn'' <ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/leborgablare01macauoft|title=Lebor gabála Érenn: The book of the taking of Ireland|first=Robert Alexander Stewart|last=Macalister|publisher=Dublin : Published for the Irish texts Society by the Educational Company of Ireland|via=Internet Archive}}</ref> in interpretacijo obilnih arheoloških ostankov po vsej severni polovici Portugalske in Galicije, je mogoče sklepati, da je obstajala matriarhalna družba z vojaško in versko aristokracijo verjetno fevdalnega tipa. Osebe največje avtoritete so bile poglavar vojaškega tipa in z avtoriteto v svojem Castru ali klanu ter druid, ki se je v glavnem nanašal na zdravstvo in vero, funkcije, ki bi lahko bile skupne več osebam. Keltska kozmogonija je ostala homogena zaradi sposobnosti druidov, da so se srečevali v svetih z druidi drugih območij, kar je zagotavljalo prenos znanja in najpomembnejših dogodkov. Prve dokumentarne reference na družbo Castro zagotavljajo kronisti rimskih vojaških pohodov, kot so med drugim [[Strabon]], [[Herodot]] in [[Plinij Starejši]], o družbeni organizaciji in opisovanju prebivalcev teh ozemelj, Gallaeci s severne Portugalske kot: »Skupina barbarov, ki preživijo dan v boju, noč pa obedujejo, pijejo in plešejo pod luno«. Bila so še druga podobna plemena in glavni med njimi so bili Luzitanci; jedro teh ljudi je ležalo v notranjosti osrednje Portugalske, medtem ko so obstajala številna druga sorodna plemena, kot so Kelti iz Alenteja in Cynetes ali Conii iz Algarve. Med plemeni ali pododdelki so bili Bracari, Coelerni, Equaesi, Grovii, Interamici, Leuni, Luanqui, Limici, Narbasi, Nemetati, Paesuri, Quaquerni, Seurbi, Tamagani, Tapoli, Turduli, Turduli Veteres, Turdulorum, Oppida in Turdulorum Zoelae. Feničani – Kartažani so v regiji Algarve ustanovili tudi nekaj majhnih, poltrajnih komercialnih obalnih naselij (kot je Tavira). <gallery> File:Anta de Arca.JPG|Bakrenodobni dolmen ''Anta da Arca'' File:Rock_Art_Foz_Coa_01.jpg| Najdišča prazgodovinske skalne umetnosti v dolini Côa. File:Centro_de_Alcalar_2017_-_Monumento_9_-_Entrada_(cropped).jpg|Megalitski spomeniki Alcalar, zgrajeni v 3. tisočletju pr. n. št. Citania briteiros casa 2.jpg|Primeri kulture Castro na severu Portugalske (9. – 1. st. pr. n. št.) - Citânia de Briteiros Ch%C3%A3o_cividade_terroso.JPG|Cividade de Terroso </gallery> === Rimska Luzitanija in Gallaecia === {{glavni|Luzitanija| Gallaecia|Hispanija}} [[File:Evora-RomanTemple edit.jpg|thumb|left| Rimski tempelj Évora v Alenteju je ena najbolje ohranjenih rimskih stavb v državi.]] [[File:Torre de Centum Cellas.jpg|thumb|right|upright=0.92| Centum Cellas v regiji Beira je rimska vila rustica iz 1. st. n. št.]] Rimljani so prvič napadli Iberski polotok leta 219 pr. n. št. Kartažani, rimski nasprotnik v [[punske vojne|punskih vojnah]], so bili izgnani iz svojih obalnih kolonij. V zadnjih dneh [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] je bil skoraj ves polotok priključen [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Rimsko osvajanje današnjega dela Portugalske je trajalo skoraj dvesto. Leta 155 pr.n.št., ko se je na severu začel upor, je doživela hudo nazadovanje. Luzitanci in druga domorodna plemena so pod vodstvom [[Virijat]]a prevzela nadzor nad vso zahodno Iberijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|title=Viriathus And The Lusitanian War &#124; UNRV.com Roman History|website=www.unrv.com|access-date=2022-03-18|archive-date=2020-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200707020716/https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|url-status=dead}}</ref> Rim je v [[Luzitanija|Luzitanijo]] poslal številne legije in svoje najboljše generale, da bi zadušili upor, a brez uspeha – Luzitanci so osvajali ozemlje. Rimski voditelji so se odločili spremeniti svojo strategijo. Podkupili so Virijatove zaveznike, da so ga ubili. Leta 139 pr. n. št. je bil Virijat umorjen in Tautal je postal vodja Luzitancev. Rim je postavil kolonialni režim. Popolna romanizacija Luzitanije se je zgodila šele v vizigotski dobi. Leta 27 pr. n. št. je Luzitanija dobila status [[rimska provinca|rimske province]]. Kasneje je nastala severna provinca Luzitanija, znana kot Gallaecia, s prestolnico v Bracara Augusta, današnja [[Braga]].<ref>{{cite journal |last1=Conejo |first1=Noé |title=Coins and ''villae'' in late Roman Lusitania: collapse of the Roman currency economy? |journal=Post-Classical Archaeologies |volume=10 |year=2020 |pages=219–246 |url=http://www.postclassical.it/PCA_Vol.10_files/PCA10_Conejo.pdf }}</ref> Po vsej sodobni Portugalski je še vedno veliko ruševin ''castros'' (hribovskih utrdb) in ostankov kulture Castro. Nekateri mestni ostanki so precej veliki, kot sta [[Conímbriga]] in [[Mirobriga]]. Prva, poleg tega, da je ena največjih rimskih naselij na Portugalskem, je uvrščena tudi kot nacionalni spomenik. Conímbriga leži 16 kilometrov od [[Coimbra|Coimbre]], ki je bil starodavni ''Aeminium''. Na mestu je tudi muzej, ki prikazuje predmete, ki so jih arheologi našli med svojimi izkopavanji. Po vsej državi je ohranjenih več inženirskih del, kot so kopališča, templji, mostovi, ceste, cirkusi, gledališča in domovi za laike. Najdeni so bili tudi kovanci, nekateri kovani v luzitanski deželi, pa tudi številni kosi keramike. Med sodobnimi zgodovinarji sta [[Orozij|Paulus Orosius]] (ok. 375–418) <ref>David Rohrbacher, "Orosius," in ''The Historians of Late Antiquity'' (Routledge, 2002), [https://books.google.com/books?id=TLvK-_fk8TkC&pg=PA135&dq=Orosius+life+OR+biography+OR+born+OR+birth&lr=&num=100&as_brr=3&sig=ACfU3U2atlXMBUN45DliVbnt_fLlckZInw pp. 135–137.] Rohrbacher bases the date of birth on Augustine's description of Orosius as a "young priest" and a "son by age" in the period 414–418, which would place his age at 30 or younger.</ref> in Hydatius (ok. 400–469), škof Aquae Flaviae (sodobni Chaves), ki sta poročala o zadnjih letih rimske vladavine in prihodu germanskih plemen. === Germanska kraljestva: Svebi in Vizigoti === [[File:Reino suevo.svg|thumb|200px|right|Zemljevid kraljestva Svebov v 5. in 6. stoletju]] [[File:Iberia 560.svg|thumb|Vizigotsko kraljestvo v Iberiji okoli leta 560]] V zgodnjem 5. stoletju so germanska plemena in sicer [[Svebi]] in [[Vandali]] (Silingi in Hasdingi) skupaj s svojimi zavezniki, [[Sarmati]] in [[Alani]], vdrla na Iberski polotok, kjer so oblikovali svoje kraljestvo. Kraljestvo Svebov je bilo germansko post-rimsko kraljestvo, ustanovljeno v nekdanjih rimskih provincah Galecija-Luzitanija. Ostanke alanskih naselij iz 5. stoletja so našli v Alenquerju (iz starega germanskega ''Alan kerk'', templja Alanov), Coimbri in Lizboni.<ref>Milhazes, José. [http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 Os antepassados caucasianos dos portugueses]&nbsp;– Rádio e Televisão de Portugal in Portuguese. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160101100219/http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 |date=1 January 2016 }}</ref> Okoli leta 410 in v 6. stoletju je postalo uradno razglašeno kraljestvo Svebov, kjer je kralj Hermerik sklenil mirovno pogodbo z Gallaečani, preden je svoje posesti prepustil svojemu sinu Rechili. Leta 448 je Rechila umrl, pri čemer je državo v širitvi prepustil Rechiarju. Po porazu nad Vizigoti je bilo Svebsko kraljestvo razdeljeno, Frantan in Aguiulfo sta vladala hkrati. Oba sta vladala od 456 do 457, leta, ko je Maldras (457–459) ponovno združil kraljestvo. Po neuspešni rimsko-vizigotski zaroti je bil umorjen. Čeprav zarota ni dosegla svojega resničnega namena, je bilo Svebsko kraljestvo ponovno razdeljeno med dva kralja: Frumar (Frumario 459–463) in Remismund (Remismundo, Maldrasov sin) (459–469), ki bo ponovno združil očetovo kraljestvo leta 463. Zaradi vizigotskega vpliva je bil leta 465 prisiljen sprejeti [[arijanstvo]]. Do leta 500 je bilo v Iberiji nameščeno Vizigotsko kraljestvo, sedež je imelo v [[Toledo|Toledu]] in je napredovalo proti zahodu. Postali so grožnja svebski vladavini. Po Remismundovi smrti leta 469 je nastopilo mračno obdobje, ko skoraj vsa pisna besedila in poročila izginejo. To obdobje je trajalo do leta 550. O tem obdobju je znano le, da je Teodemundo najverjetneje vladal Svebom. Temno obdobje se je končalo z vladavino Karriarica (550–559), ki je leta 550 ponovno uveljavil katoliško krščanstvo. Nasledil ga je Teodemar (559–570), med čigar vladavino je potekal 1. koncil v Bragi (leta 561). [[File:Ariamirogaliza.jpg|thumb|left|Ilustrirana upodobitev prvega koncila v Bragi iz leta 561]] Sveti so pomenili napredek pri organizaciji ozemlja (''paroeciam suevorum'' – svebska župnija) in pokristjanjevanju poganskega prebivalstva (''De correctione rusticorum'') pod okriljem svetega [[Martin iz Brage|Martina iz Brage]] (''São Martinho de Braga'').<ref name="books.google.co.uk">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=qa3DReKkS_gC&q=kingdom+of+the+suebi+braga+academia&pg=PA8 |title = Canonical Collections of the Early Middle Ages (Ca. 400-1140): A Bibliographical Guide to the Manuscripts and Literature|isbn = 978-0-8132-0918-0|last1 = Kéry|first1 = Lotte|last2 = Kery|first2 = Lotte|year = 1999}}</ref> Po Teodomirovi smrti je bil njegov naslednik Miro (570–583). V času njegovega vladanja je bil 2. koncil v Bragi (leta 572). Vizigotska državljanska vojna se je začela leta 577. Vmešal se je Miro. Pozneje leta 583 je organiziral tudi neuspešno odpravo za ponovno osvojitev Sevilje. Med vrnitvijo iz te neuspele operacije je Miro umrl. V Svebskem kraljestvu so se nadaljevali številni notranji boji. Eborico (Eurico, 583–584) je z prestola odstranil Audeca (584–585), ki ni uspel preprečiti invazije Vizigotov pod vodstvom Leovigilda. Vizigotska invazija, dokončana leta 585, je nekoč bogato in rodovitno kraljestvo Svebov spremenila v šesto provinco Gotskega kraljestva.<ref>{{navedi splet |url=https://doi.org/10.17077/etd.uyuwx4w2 |title= The development of church/state relations in the Visigothic Kingdom during the sixth century (507-601) Kingdom during the sixth century (507-60)|last= Osborne|first=Jason|date=2016 |website=iro.uiowa.edu|access-date=11 July 2020}}</ref> Leovigild je bil okronan za kralja Gallaecie, Hispanije in [[Narbonska Galija|Gallia Narbonensis]]. [[File:Cvp-00791-109v.jpg|thumb|right|upright|Svebski kralj Miro in sveti Martin iz Brage; c. 1145]] Naslednjih 300 let in do leta 700 so celotnemu Iberskemu polotoku vladali Vizigoti.<ref>{{Cite journal | doi=10.1080/00437956.1979.11435671| title=Social Implications of Borrowing: The Visigothic Element in Hispano-Romance| url=https://archive.org/details/sim_word_1979-12_30_3/page/257| year=1979| last1=Mason| first1=Patricia E.| journal=Word| volume=30| issue=3| pages=257–272| issn = 0043-7956}}</ref> Pod Vizigoti je bila Gallaecia dobro opredeljen prostor, ki ga je upravljal lasten dož. Doži so bili v tem času povezani z monarhijo in so v vseh zadevah delovali kot knezi. Oba "guvernerja" Vamba in Vittiza sta delovala kot doža (pozneje sta postala kralja v Toledu). Ta dva sta postala znana kot 'vitiziana', ki sta imela sedež na severozahodu in pozvala arabske osvajalce z juga, naj postanejo njihovi zavezniki v boju za oblast leta 711. Kralj [[Roderik]] (''Rodrigo'') je bil med nasprotovanjem tej invaziji ubit in tako postal zadnji vizigotski kralj Iberije. Od različnih germanskih skupin, ki so se naselile v zahodni Iberiji, so Svebi zapustili najmočnejšo trajno kulturno dediščino v današnji Portugalski, v Galiciji in zahodnem obrobju Asturije. Po besedah Dana Stanislawskega je portugalski način življenja v regijah severno od Tegusa večinoma podedovan od Svebov, kjer prevladujejo majhne kmetije, za razliko od velikih posesti južne Portugalske. ''Bracara Augusta'', sodobno mesto Braga in nekdanja prestolnica Gallaecia, je postala prestolnica Svebov. Poleg kulturnih in nekaterih jezikovnih sledi so Svebi zapustili najvišji germanski genetski prispevek Iberskega polotoka na Portugalskem in v Galiciji.<ref>{{navedi splet |last1=Hay |first1=Maciamo |title=Genetic history of the Spaniards and the Portuguese |url=https://www.eupedia.com/genetics/spain_portugal_dna.shtml |website=Eupedia }}</ref> Orozij, ki je takrat prebival v Hispaniji, kaže precej tiho začetno naselitev, prišleki obdelujejo svojo zemljo ali služijo kot telesni stražarji domačinov. Druga germanska skupina, ki je spremljala Svebe in se naselila v Gallaecii, so bili Buri. Naselili so se v regiji med rekama Cávado in Homem, na območju, znanem kot Terras de Bouro (Dežele Burov).<ref>Domingos Maria da Silva, ''Os Búrios'', Terras de Bouro, Câmara Municipal de Terras de Bouro, 2006. (in Portuguese)</ref> === Islamsko obdobje in Rekonkvista === [[File:Al Andalus - 2.png|thumb|left|upright=1.2|Kordobski kalifat v začetku 10. stoletja]] Današnja celinska Portugalska je bila med letoma 726 in 1249 skupaj z večino sodobne Španije del [[Al Andaluz]]a, po tem ko je [[Omajadski kalifat]] osvojil Iberski polotok. Ta vladavina je trajala od nekaj desetletij na severu do pet stoletij na jugu.<ref name="Britannica">{{navedi splet |title=Al-Andalus |url=https://www.britannica.com/place/Al-Andalus |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=19 March 2021}}</ref> Potem ko je v samo nekaj mesecih premagal Vizigote, se je Omajadski kalifat začel hitro širiti na polotoku. Od leta 726 je dežela, ki je zdaj Portugalska, postala del obsežnega Omajadskega kalifata v [[Damask]]u, ki se je raztezal od reke [[Ind]] na indijski podcelini do južne Francije, do propada leta 750. Tega leta je zahodni del imperija pridobil neodvisnost pod [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmanom I.]] z ustanovitvijo [[Kordovski emirat|emirata Córdoba]]. Po skoraj dveh stoletjih je emirat leta 929 postal [[Kordovski kalifat|kalifat Córdoba]], vse do njegovega razpada stoletje pozneje, leta 1031, na nič manj kot 23 majhnih kraljestev, imenovanih kraljestva [[Taifa]]. [[File:Portugal DSC04496 - MERTOLA (34025572830).jpg|thumb|right|Kip Ibn Qasija pred gradom Mértola v Alenteju]] Guvernerji Taifov so se vsak razglasili za emirja svojih provinc in vzpostavili diplomatske odnose s krščanskimi kraljestvi na severu. Večina današnje Portugalske je padla v roke Taife iz Badajoza iz rodbine [[Abasidi|Abasidov]] ([[Abasidski kalifat]]) in po kratkem obdobju efemerne lizbonske Taife leta 1022 padla pod oblast dominion Abbadidov Taife Sevilje. Obdobje Taife se je končalo z osvojitvijo [[Almoravidi|Almoravidov]], ki so prišli iz Maroka leta 1086 in so zmagali odločilno zmago v bitki pri Sagrajasu, čemur so sledili stoletje pozneje leta 1147, po drugem obdobju Taife, [[Almohadi]], prav tako iz Marakeša.<ref>Portugal musalman (Le) – VIIIe-XIIIe siècles par Christophe Picard – Maisonneuve et Larose – Collection Occident Musulman – 2001, 500 p. {{ISBN|2-7068-1398-9}}</ref> Al Andaluz je bil razdeljen na različna okrožja, imenovana ''Kura''. Največji Gharb Al-Andalus je bil sestavljen iz desetih kurov,<ref name="A. R. Disney, p.55">A History of Portugal and the Portuguese Empire, Vol. 1: From Beginnings to 1807: Portugal (Volume 1) p. 55</ref> vsak z ločenim glavnim mestom in guvernerjem. Glavna mesta tega obdobja na Portugalskem so bila v južni polovici države: Beja, Silves, Alcácer do Sal, Santarém in Lizbona. Muslimansko prebivalstvo regije so sestavljali predvsem domači iberski spreobrnjenci v islam (tako imenovani ''Muwallad'' ali [[Muladi]]) in [[berberi]]. Arabci so bili predvsem plemiči iz Sirije in Omana; in čeprav maloštevilni, so sestavljali elito prebivalstva. Berberi so bili prvotno iz [[Rif (gorovje)|gorovja Rif]] in [[Atlas (gorovje)|Atlasa]] v severni Afriki in so bili nomadi. === Portugalska grofija === [[File:Porto April 2019-18.jpg|thumb|upright= 0.8|left|Kip grofa Vímara Peresa, prvega portugalskega grofa]] Asturskega vizigotskega plemiča po imenu Pelagija Asturskega so leta 718 številni izrinjeni vizigotski plemiči izvolili za vodjo[66]. Pelagij je pozval, naj se preostanek krščanskih vizigotskih vojsk upre Mavrom in se ponovno združi v neosvojenem severnem asturskem višavju, danes bolj znanem kot [[Kantabrijsko gorovje]], v današnjem majhnem gorskem območju v severozahodni Španiji, ki meji na [[Biskajski zaliv]].<ref name="V. Livermore, 1969 pp. 32-33">H. V. Livermore, ''A New History of Portugal'' (Cambridge University Press: London, 1969) pp. 32–33.</ref> Pelagijev načrt je bil uporabiti Kantabrijske gore kot zatočišče in zaščito pred vdorom Mavrov. Nato je želel ponovno združiti krščanske vojske Iberskega polotoka in uporabiti Kantabrijske gore kot odskočno desko, s katere bi si lahko povrnil svoje ozemlje. Po tem, ko je leta 722 premagal Mavre v [[bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]], je bil Pelagij razglašen za kralja, s čimer je ustanovil krščansko [[Astursko kraljestvo]] in začel vojno za ponovno osvajanje, v portugalščini znano kot ''Reconquista Cristã''. Konec 9. stoletja je območje Portugalske med rekama Minho in Duero od Mavrov ponovno osvojil plemič in vitez Vímara Peres po ukazu kralja Alfonsa III. Asturskega. Ko je ugotovil, da je imela regija prej dve veliki mesti – Portus Cale na obali in Braga v notranjosti, s številnimi mesti, ki so zdaj zapuščena –, se je odločil, da jih ponovno naselijo in obnovijo s portugalskimi in galicijskimi begunci ter drugimi kristjani.<ref name="QuidNovi">{{navedi knjigo |last1=Ribeiro |first1=Ângelo |last2=Hermano |first2=José |title=História de Portugal I&nbsp;– A Formação do Território |trans-title=History of Portugal: The Formation of the Territory |publisher=QuidNovi |year=2004 |isbn=989-554-106-6 |language=pt}}</ref> Poleg Arabcev z juga so obalne regije na severu napadali tudi [[Normani]] in [[Vikingi]], predvsem od leta 844. Zadnja velika invazija preko reke Minho se je končala s porazom Olafa. II Haraldssona leta 1014 proti galicijskemu plemstvu, ki je tudi ustavilo nadaljnje napredovanje v Portugalsko grofijo (''Condado de Portugal''). [[File:Henri de Bourgogne reçoit l'investiture du comté de Portugal, 1094 (Claude Jacquand, dit Claudius; 1841).png|thumb|right|''Henrik Burgundski prejme investituro Portugalske grofije leta 1096 od leónskega in kastiljskega kralja Alfonza VI.'', Claudius Jacquand]] Grof Vímara Peres<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/23317651|title=O Conde Vímara Peres por A. de Almeida Fernandes|first=A. de Almeida|last=Fernandes|via=www.academia.edu}}</ref> je organiziral regijo, ki jo je ponovno osvojil, in jo povzdignil v status grofije ter jo poimenoval [[Portugalska grofija]] po glavnem pristaniškem mestu regije – ''Portus Cale'' ali sodobni [[Porto]]. Eno prvih mest, ki jih je Vimara Peres ustanovil v tem času, je Vimaranes, danes znan kot [[Guimarães]] – »rojstni kraj portugalskega naroda« ali »mesto zibelka« (''Cidade Berço'' v portugalščini). Potem ko je Portugalsko grofijo priključil eni od številnih grofij, ki so sestavljale Astursko kraljestvo, je kralj Alfonz III. Asturski leta 868 umestil Vímaro Peresa za prvega grofa Portus Cale (Portugalska). Regija je postala znana kot ''Portucale'', ''Portugale'' in hkrati ''Portugália'' –Portugalska grofija. Kasneje je bila Kraljevina Asturija razdeljena na številna krščanska kraljestva v Severni Iberiji zaradi dinastičnih delitev dediščine med kraljevimi potomci. S prisilno abdikacijo Alfonza III. Asturskega s strani njegovih sinov leta 910 se je kraljestvo razdelilo na tri ločena kraljestva. Tri kraljestva so se leta 924 na koncu ponovno združila pod krono [[Kraljevina León|Leóna]]. Leta 1093 je Alfonz VI. Leonski podelil grofijo Henriku Burgundskemu in ga poročil s svojo nezakonsko hčerko Terezo Leonsko zaradi njegove vloge pri ponovnem osvajanju dežele od Mavrov. Henrik je ustanovil svojo novo grofijo v ''Bracara Augusta'' (sodobna Braga), glavnem mestu starorimske province in tudi prejšnji prestolnici več kraljestev v prvih tisočletjih. === Neodvisnost in Alfonzova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = BatalhaOurique.jpg |caption1 = Bitka pri Ouriqueju, 1139 |image2 = Siege of Lisbon by Roque Gameiro.jpg |caption2 = Obleganje Lizbone, 1147 }} 24. junija 1128 se je pri Guimarãesu zgodila bitka pri São Mamedeju. [[Alfonz I. Portugalski|Afonso Henriques]], portugalski grof, je premagal svojo mater grofico Terezo in njenega ljubimca Fernão Peres de Trava, s čimer se je uveljavil kot edini vodja. Afonso je nato obrnil svoje roke proti Mavrom na jugu. Afonsovi pohodi so bili uspešni in 25. julija 1139 je dosegel izjemno zmago v bitki pri Ouriqueu, takoj zatem pa so ga njegovi vojaki soglasno razglasili za kralja Portugalske. To tradicionalno velja za priložnost, ko se je Portugalska grofija kot fevd Kraljevine León preoblikovala v neodvisno Kraljevino Portugalsko. Afonz je nato ustanovil prvi [[portugalski cortes|portugalski ''cortes'']] (zbor predstavnikov stanov kraljestva) v Lamegu, kjer ga je okronal nadškof v Bragi, čeprav je bila veljavnost Cortesa Lamego sporna in imenovana mit, ustvarjen med portugalsko obnovitveno vojno. Afonza je leta 1143 priznal leónski kralj Alfonz VII., leta 1179 pa [[papež Aleksander III.]] [[File:D. Afonso Henriques - The Portuguese Genealogy (Genealogia dos Reis de Portugal).png|thumb|upright=0.80|right|Afonso Henriques je bil zadnji portugalski grof in prvi portugalski kralj po zmagi v bitki pri Ouriqueu leta 1139. (Upodobljen v iluminiranem rokopisu iz 1530-ih)]] V obdobju rekonkviste so kristjani znova osvojili Iberski polotok izpod mavrske prevlade. Afonz I. in njegovi nasledniki so se ob pomoči vojaških samostanskih redov pomaknili proti jugu, da bi pregnali Mavre. V tem času je Portugalska pokrivala približno polovico svojega sedanjega območja. Leta 1249 se je rekonkvista končala z zavzetjem [[Algarve]] in popolnim izgonom zadnjih mavrskih naselij na južni obali, s čimer je Portugalska z manjšimi izjemami dobila današnje meje. V eni od teh situacij konflikta s Kastiljskim kraljestvom je Dinis I. Portugalski s kraljem Fernandom IV. Kastiljskim (ki ga je kot mladoletnika zastopala njegova mati, kraljica Maria de Molina) podpisal Alcañiceško pogodbo (1297), ki je določala, da je Portugalska ukinila dogovorjene pogodbe proti Kastiljskemu kraljestvu zaradi podpore infanta Juana de Castilla. Ta pogodba je med drugim vzpostavila razmejitev meje med kraljestvom Portugalsko in kraljestvom Leon, kamor je bilo vključeno sporno mesto Olivenza. Vladavina Dinisa I. (Denis I.), Afonza IV. in Pedra I. (Peter I.) je bila večinoma v miru s krščanskimi kraljestvi Iberija. Leta 1348 in 1349 je Portugalsko, tako kot ostalo Evropo, uničila [[črna smrt]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.abc.net.au/science/articles/2007/09/13/2031252.htm|title=Black death|first=Karl S.|last=Kruszelnicki|date=13 September 2007|website=Abc.net.au|access-date=2 April 2019}}</ref> Leta 1373 je Portugalska sklenila zavezništvo z Anglijo, ki je najdaljša zveza na svetu. Sčasoma je to preseglo geopolitično in vojaško sodelovanje (zaščita interesov obeh držav v Afriki, Ameriki in Aziji pred francoskimi, španskimi in nizozemskimi tekmeci) in ohranilo močne trgovinske in kulturne vezi med obema starima evropskima zaveznikoma. Zlasti v regiji Oporto je še danes viden angleški vpliv. === Ivanova era in doba odkritij === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Batalha de Aljubarrota 02.jpg |caption1 = Zmaga Ivana I. Portugalskega v bitki pri Aljubarroti je zagotovila Avižanom zahtevi na prestol. |image2 = Batalha 009 (4617766169).jpg |caption2 = [[Samostan Batalha]] je postavil kralj Ivan I. v spomin na svojo zmago v krizi proti Kastiliji 1383–1385. }} Leta 1383 je Ivan I. Kastiljski, mož Beatrice Portugalske in zet Ferdinanda I. Portugalskega, zahteval portugalski prestol. Frakcija drobnih plemičev in navadnih ljudi, ki jo je vodil Ivan Avižanski (pozneje portugalski kralj Ivan I.) in poveljeval general Nuno Álvares Pereira, je v bitki pri Aljubarroti premagala Kastiljce. S to bitko je rodbina [[Avižani|Avižanov]] postala vladajoča rodbina Portugalske. Portugalska je vodila evropsko raziskovanje sveta in [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]]. Princ [[Henrik Pomorščak]], sin portugalskega kralja Ivana I., je postal glavni pokrovitelj in vodja tega podviga. V tem obdobju je Portugalska raziskovala [[Atlantski ocean]] in odkrila atlantske arhipelage [[Azori|Azore]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Zelenortski otoki|Zelenortske otoke]]; raziskovala afriško obalo; kolonizirana izbrana območja Afrike; odkrila vzhodno pot v Indijo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]; odkrila [[Brazilija|Brazilijo]], raziskala [[Indijski ocean]], vzpostavila trgovske poti po večini južne Azije; in poslala prva neposredna evropska pomorska trgovinska in diplomatska predstavništva na Kitajsko in Japonsko. Leta 1415 je Portugalska pridobila prvo od svojih čezmorskih kolonij z osvojitvijo Ceute, prvega uspešnega islamskega trgovskega središča v Severni Afriki. Sledila so prva odkritja v Atlantiku: Madeira in Azori, ki so privedla do prvih kolonizacij. [[File:Henry the Navigator1.jpg|thumb|right|upright|[[Henrik Pomorščak]]]] Skozi 15. stoletje so portugalski raziskovalci pluli ob obali Afrike in ustanovili trgovske postojanke za več običajnih vrst blaga, s katerim se je takrat trgovalo, od zlata do sužnjev, ko so iskali pot v Indijo in njene začimbe, po katerih so hrepeneli v Evropi. [[Pogodba iz Tordesillasa|Pogodbo iz Tordesillasa]], ki naj bi rešila spor, ki je nastal po vrnitvi [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]], je sklenil [[papež Aleksander VI.]], posrednik med Portugalsko in Španijo. Podpisana je bila 7. junija 1494 in je na novo odkrita zemljišča zunaj Evrope razdelila med obe državi vzdolž poldnevnika 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (ob zahodni obali Afrike). [[File:Ignoto portoghese, ritratto di un cavaliere dell'ordine di cristo, 1525-50 ca. 02.jpg|thumb|right| upright|[[Vasco da Gama]]]] Leta 1498 je [[Vasco da Gama]] uresničil tisto, za kar si je zadal Kolumb in postal prvi Evropejec, ki je po morju dosegel Indijo, prinesel gospodarsko blaginjo Portugalski in njenemu prebivalstvu z 1,7 milijona prebivalcev ter pomagal pri začetku [[portugalska renesansa|portugalske renesanse]]. Leta 1500 je portugalski raziskovalec Gaspar Corte-Real dosegel današnjo Kanado in ustanovil mesto Portugalska Cove-St. Philip's, Nnvo Fundlandijo in Labrador, veliko pred Francozi in Angleži v 17. stoletju in je bila le ena izmed mnogih portugalskih kolonizacijskih Amerik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |title=The Portuguese Explorers: Newfoundland and Labrador Heritage |publisher=Heritage.nf.ca |access-date=31 January 2014}}</ref> Leta 1500 je [[Pedro Álvares Cabral]] odkril Brazilijo in jo zahteval za Portugalsko.<ref>Standardno stališče zgodovinarjev je, da je Cabral odnesel s tečaja, ko je plul po tokovih južnega Atlantika, opazil obalo Južne Amerike in tako po naključju odkril Brazilijo. Vendar pa za alternativni opis odkritja Brazilije glej [[Zgodovina Brazilije]]</ref> Deset let pozneje je [[Afonso de Albuquerque]] osvojil [[Goa|Goo]] v [[Indija|Indiji]], [[Muškat (mesto)|Muscat]] in Hormuz v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] ter [[Melaka|Melako]], ki je zdaj država v [[Malezija|Maleziji]]. Tako je imel portugalski imperij prevlado nad trgovino v Indijskem oceanu in južnem Atlantiku. Portugalski mornarji so se odločili doseči vzhodno Azijo s plovbo proti vzhodu iz Evrope in pristali na mestih, kot so Tajvan, Japonska, otok [[Timor]] in na [[Moluki]]h. Čeprav je dolgo časa veljalo, da so bili Nizozemci prvi Evropejci, ki so prispeli v Avstralijo, obstaja tudi nekaj dokazov, da so Portugalci morda odkrili Avstralijo leta 1521.<ref>{{navedi novice|author=Giles Tremlett |url=https://www.theguardian.com/world/2007/mar/22/uk.australia |title=Another nail in Cook's coffin as map suggests he was pipped by Portugal |newspaper=The Guardian |date=22 March 2007 |access-date=31 January 2014}}</ref> Od leta 1519 do 1522 je [[Ferdinand Magellan]] (Fernão de Magalhães) organiziral špansko odpravo v Vzhodno Indijo, ki je privedla do prvega obkrožanja sveta. Magellan se ni nikoli vrnil v Evropo, saj so ga leta 1521 ubili domačini na Filipinih. Zaragoška pogodba, podpisana 22. aprila 1529 med Portugalsko in Španijo, je določila antimeridian do razmejitvene črte, določene v pogodbi iz Tordesillasa. Zaradi vseh teh dejavnikov je od 15. stoletja do poznega 16. stoletja Portugalska postala ena glavnih svetovnih gospodarskih, vojaških in političnih sil. (Glej tudi: [[Portugalski imperij]]) === Iberska unija, obnova in zgodnja brigantinska doba === [[File:All_areas_of_the_world_that_were_once_part_of_the_Portuguese_Empire.png|thumb|left|upright=1.3|Območja po vsem svetu, ki so bila na neki točki svoje zgodovine del portugalskega imperija]] Portugalska je prostovoljno vstopila v dinastično unijo med letoma 1580 in 1640. To se je zgodilo, ker sta zadnja dva kralja iz rodbine Aviz – kralj Sebastian, ki je umrl v bitki pri Alcácer Quibirju v Maroku, in njegov prastric in naslednik, kralj kardinal Henrik Portugalski – oba sta umrla brez dedičev, kar je povzročilo portugalsko nasledstveno krizo leta 1580. Kasneje je španski prestol prevzel [[Filip II. Španski]] in je bil sprejet kot Filip I. Portugalski. Portugalska ni izgubila svoje formalne neodvisnosti in je za kratek čas oblikovala zvezo kraljestev. V tem času je bila Španija geografska [[regija]].<ref>{{navedi splet|url=http://digital.csic.es/bitstream/10261/9858/1/1812Cadiz.pdf|title=Peña, Lorenzo. Un puente jurídico entre Iberoamérica y Europa:la Constitución española de 1812. Instituto de Filosofía del CSIC}}</ref> Združitev obeh kron je Portugalski odvzela neodvisno zunanjo politiko in jo pripeljala do vpletenosti v [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] med Španijo in Nizozemsko. Vojna je povzročila poslabšanje odnosov z najstarejšo zaveznico Portugalske, Anglijo, in izgubo Hormuza, strateške trgovske postaje med [[Iran]]om in [[Oman]]om. Od leta 1595 do 1663 je nizozemsko-portugalska vojna vključevala predvsem nizozemske družbe, ki so vdrle v številne portugalske kolonije in komercialne interese v Braziliji, Afriki, Indiji in na Daljnem vzhodu, kar je povzročilo izgubo portugalskega indijskega monopola na morju. Leta 1640 je [[Ivan IV. Portugalski]] vodil vstajo, ki so jo podprli nezadovoljni plemiči, in je bil razglašen za kralja. Portugalska obnovitvena vojna je končala šestdesetletno obdobje Iberske unije pod [[Habsburžani]]. To je bil začetek [[Rodbina Bragança|rodbine Bragança]], ki je vladala na Portugalskem do leta 1910. {{multiple image |direction = vertical |align = right |width = |footer = |image1 = John V of Portugal Pompeo Batoni.jpg |caption1 = Kralj Ivan V. je skrbel za številna umetniška dela, s čimer si je prislužil epitet portugalskega sončnega kralja. |image2 = Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio.jpg |caption2 = Kraljevski palačni kompleks Mafra, Unescov seznam svetovne dediščine. }} Najstarejši sin kralja Ivana IV. je zavladal kot Afonz VI., vendar ga je zaradi fizičnih in duševnih težav premagal Luís de Vasconcelos e Sousa, 3. grof Castelo Melhor. V palačnem udaru, ki sta ga organizirala kraljeva žena Maria Francisca Savojska in njegov brat Pedro, vojvoda Beja, je bil kralj Afonz VI. razglašen za duševno nesposobnega in izgnan najprej na Azore in nato v kraljevo [[Narodna palača Sintra|palačo Sintra]] zunaj Lizbone. Po Afonsovi smrti je Pedro prišel na prestol kot kralj [[Peter II. Portugalski|Pedro II.]] V času Pedrove vladavine se je utrdila narodna neodvisnost, imperialna širitev in naložbe v domačo proizvodnjo. Sin Petra II., [[Ivan V. Portugalski]], je videl vladavino, za katero je značilen priliv zlata v blagajne kraljeve zakladnice, ki ga je večinoma dobavljala [[kraljeva petina]] (davek na plemenite kovine), ki so jo prejemali od [[portugalski imperij|portugalskih kolonij]] Brazilije in Maranhãa. Brez upoštevanja tradicionalnih portugalskih institucij upravljanja je Ivan V. deloval kot absolutni monarh in skoraj izčrpal davčne prihodke države za ambiciozna arhitekturna dela, predvsem [[palača Mafra|palačo Mafra]], ter od naročil in dodatkov za svoje velike umetniške in literarne zbirke. Zaradi hrepenenja po mednarodnem diplomatskem priznanju je Ivan porabil velike vsote tudi za veleposlaništva, ki jih je pošiljal na evropske dvore, najbolj znani sta bili tisti, ki jih je poslal v Pariz leta 1715 in v Rim leta 1716. Uradne ocene – in večina dosedanjih ocen – uvrščajo število portugalskih migrantov v [[Kolonija Brazilija|kolonialno Brazilijo]] med zlato mrzlico 18. stoletja na 600.000.<ref name="ibge">{{navedi splet|url=http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |title=IBGE teen |publisher=Ibge.gov.br |access-date=11 February 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120125045233/http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |archive-date=25 January 2012 }}</ref> To je predstavljalo eno največjih premikov evropskega prebivalstva v kolonije v Ameriki v kolonialnih časih. === Pombalova era in razsvetljenstvo === [[File:SebastiãoJoseph.png|thumb|left|upright=0.9|Prvi markiz Pombal je dejansko vladal Portugalski kot razsvetljeni despot v času vladavine kralja Jožefa I.]] Leta 1738 je ''fidalgo'' – plemič – Sebastião José de Carvalho e Melo (kasneje oplemeniten kot 1. markiz Pombal) začel diplomatsko kariero kot portugalski veleposlanik v Londonu in pozneje na Dunaju. Portugalska kraljica žena, nadvojvodinja [[Maria Ana Avstrijska]], je imela rada Carvalho e Mela; in potem ko mu je umrla prva žena, je ovdovelemu Carvalho e Melu uredila drugo poroko s hčerko avstrijskega feldmaršala [[Leopold Josef Daun|Leopolda Josefa]], grofa von Dauna. Kralj [[Ivan V. Portugalski]] pa ni bil zadovoljen in je leta 1749 odpoklical Carvalho e Mela na Portugalsko. Ivan V. je naslednje leto umrl, okronan je bil njegov sin Jožef. V nasprotju s svojim očetom je bil Jožefu Carvalho e Melo naklonjen in z odobritvijo kraljice matere je Carvalho e Mela imenoval za ministra za zunanje zadeve. Ko se je kraljevo zaupanje v Carvalho e Mela povečalo, mu je kralj zaupal večji nadzor nad državo. Do leta 1755 je postal predsednik vlade Sebastião José de Carvalho e Melo. Navdušen nad britanskim gospodarskim uspehom, ki mu je bil priča iz časa veleposlanika, je podobno gospodarsko politiko uspešno izvajal na Portugalskem. Odpravil je [[suženjstvo]] v celinski Portugalski in v portugalskih kolonijah v Indiji, reorganiziral vojsko in mornarico, prestrukturiral [[Univerza v Coimbri|univerzo v Coimbri]] in končal pravno diskriminacijo različnih krščanskih sekt na Portugalskem z odpravo razlikovanja med starimi in novimi kristjani. Največje reforme Carvalho e Mela so bile gospodarske in finančne, z ustanovitvijo več podjetij in cehov, ki so urejali vsako trgovsko dejavnost. Ustvaril je enega prvih sistemov označevanja geografskega porekla na svetu z razmejitvijo regije za proizvodnjo Porta, da bi zagotovil kakovost vina; in to je bil prvi poskus nadzora kakovosti in proizvodnje vina v Evropi. Vladal je z močno roko, tako da je uvedel strog zakon vsem slojem portugalske družbe, od visokega plemstva do najrevnejšega delavskega razreda, skupaj s širokim pregledom davčnega sistema države. Te reforme so mu pridobile sovražnike v višjih slojih, zlasti med visokim plemstvom, ki ga je preziralo kot družbenega nadobudneža. {{multiple image|perrow = 2|total_width=250 |image1 = Ruinas da Praça da Patriarcal após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width1= 1012 |height1= 716 |image3 = Ruinas da Igreja de S. Paulo após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width2= 1012 |height2= 716 |image2 = Ruinas da Igreja de S. Nicolau após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width3= 1012 |height3= 716 |image4 = Ruinas da Sé de Lisboa após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width4= 1012 |height4= 716 |footer = [[Lizbonski potres (1755)|Potres v Lizboni leta 1755]] je uničil Portugalsko z ocenjeno magnitudo med 8,5 in 9,0. }} Katastrofa je prizadela Portugalsko zjutraj 1. novembra 1755, ko je Lizbono prizadel silovit [[Lizbonski potres (1755)|potres]] z ocenjeno trenutno magnitudo 8,5–9. Mesto je bilo zaradi potresa in kasnejšega [[cunami]]ja ter [[požar]]ov, ki so sledili, zravnano s tlemi.<ref>{{navedi splet |url=http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |title=Historical Depictions of the 1755 Lisbon Earthquake |publisher=Nisee.berkeley.edu |date=12 November 1998 |access-date=6 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110311082423/http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |archive-date=11 March 2011 }}</ref> Carvalho e Melo je po nesreči preživel, nato pa se je takoj lotil obnove mesta s svojim znamenitim citatom: »Kaj zdaj? Pokopavamo mrtve in skrbimo za žive.« Kljub nesreči in velikemu številu smrtnih žrtev Lizbona ni utrpela nobenih epidemij in je bila v manj kot enem letu že obnovljena. Novo mestno središče Lizbone je bilo zasnovano tako, da se upre kasnejšim potresom. Arhitekturni modeli so bili zgrajeni za preizkuse, učinki potresa pa so bili simulirani tako, da so vojaki korakali okoli modelov. Stavbe in veliki trgi [[Lizbonska Baixa|Pombalinovega središča mesta]] še vedno ostajajo ena od turističnih znamenitosti Lizbone. Carvalho e Melo je prav tako pomembno prispeval k študiju [[seizmologija|seizmologije]] z oblikovanjem podrobne raziskave o učinkih potresa, ''Župnijski spomini leta 1758'', ki so bili poslani v vse župnije v državi, vsebujejo nalogo organizirano po načrtu, ki je vseboval šestdeset pisnih vprašanj; Zbrani odgovori, ki prenašajo poročila ne le o škodi, ki jo je utrpel potres, temveč tudi o lokalni geografiji, demografiji, zgodovini in gospodarstvu, so dragoceni zgodovinski dokumenti in so shranjeni v državnem arhivu države; to bogastvo informacij omogoča sodobnim znanstvenikom, da rekonstruirajo dogodek z določeno mero znanstvene natančnosti. Po potresu je Jožef I. svojemu premierju dal še več moči, Carvalho de Melo pa je postal močan, napreden diktator. Ko je njegova moč rasla, se je povečalo število njegovih sovražnikov in pogosti so bili ostri spori z višjim plemstvom. Leta 1758 je bil Jožef I. ranjen v poskusu atentata. Družina Távora in vojvoda Aveiro sta bila vpletena in po hitrem sojenju po hitrem postopku usmrčena. Naslednje leto so bili ukinjeni [[Družba Jezusova|jezuiti]] in izgnani iz države, njihovo premoženje pa je krona zaplenila. Carvalho e Melo ni prizanesel nobenemu vpletenemu, celo ženskam in otrokom ne (8-letna Leonor de Almeida Portugalska je bila devetnajst let zaprta v samostanu). To je bila zadnja poteza, ki je zatrla vso opozicijo z javnim dokazovanjem, da je celo aristokracija nemočna pred kraljevim lojalnim ministrom. Jožef I. je leta 1759 poplemenitil Carvalho e Mela za grofa Oeirasa. Leta 1762 je Španija v okviru [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]] napadla portugalsko ozemlje, vendar je bil do leta 1763 obnovljen ''status quo'' med Španijo in Portugalsko pred vojno. Po aferi Távora novi grof Oeiras ni poznal nasprotovanja. Leta 1770 je pod naslovom "Marquês de Pombal" do smrti Jožefa I. leta 1777 dejansko vladal Portugalski. Novi vladar, portugalska kraljica [[Maria I. Portugalska]], markiza de Pombala ni marala zaradi moči, ki si jo je nabral in mu nikoli ni oprostila neusmiljenosti, s katero je odgnal družino Távora. O b njenem prevzemu prestola je umaknila vse njegove politične pisarne. Markiz de Pombal je bil pregnan na njegovo posestvo v Pombal, kjer je leta 1782 umrl. Vendar pa zgodovinarji tudi trdijo, da je bilo Pombalovo "razsvetljenje", čeprav daljnosežno, predvsem mehanizem za krepitev avtokracije na račun individualne svobode in zlasti aparat za zatiranje opozicije, zatiranje kritike in pospeševanje kolonialnega gospodarskega izkoriščanja ter krepitev knjige cenzura in utrjevanje osebnega nadzora in dobička.<ref>Kenneth Maxwell, ''Pombal, Paradox of the Enlightenment'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 83, 91–108, 160–62.</ref> === Napoleonova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Embarque da Família Real para o Brasil - Nicolas-Louis-Albert Delerive, attrib. (Museu Nacional dos Coches).png |caption1 = Odhod portugalskega kraljevega dvora v Brazilijo leta 1808 |image2 = Alegoria às virtudes do Príncipe Regente D. João - Domingos Sequeira, 1810.png |caption2 = ''Alegorija kreposti princa regenta Ivana''; Domingos Sequeira, 1810 }} Z okupacijo Napoleona je Portugalska začela počasi, a neizprosno propadati, kar je trajalo vse do 20. stoletja. Ta upad je pospešila neodvisnost Brazilije, največje kolonialne posesti države. Jeseni 1807 je Napoleon premaknil francoske čete skozi Španijo, da bi napadel Portugalsko. Od leta 1807 do 1811 so se britansko-portugalske sile uspešno borile proti francoski invaziji v [[Španska vojna za neodvisnost|polotoški vojni]], med katero so se kraljeva družina in portugalsko plemstvo, vključno z Marijo I., preselili na portugalsko ozemlje Brazilije, ki je bila takrat kolonija portugalskega imperija v Južni Ameriki. Ta epizoda je znana kot [[prenos portugalskega dvora v Brazilijo]]. Leta 1807, ko se je Napoleonova vojska približala Lizboni, je portugalski princ regent [[Ivan VI. Portugalski]] prenesel svoj dvor v Brazilijo in Rio de Janeiro določil kot prestolnico portugalskega imperija. Leta 1815 je bila Brazilija razglašena za kraljestvo, z njo pa je bila združena Kraljevina Portugalska, ki je tvorila plurikontinentalno državo, Združeno kraljestvo Portugalske, Brazilijo in Algarve. [[File:Portuguese Constitution of 1826.jpg|thumb|right|upright=0.9|[[Frontispic (knjiga)|Frontispic]] portugalske ustave iz leta 1826 s kraljem-cesarjem Petrom IV. in njegovo hčerko kraljico Marijo II.]] Zaradi spremembe statusa in prihoda portugalske kraljeve družine so se brazilski upravni, državljanski, gospodarski, vojaški, izobraževalni in znanstveni aparat razširili in močno posodobili. Portugalci in njihove zavezniške britanske čete so se borile proti francoski invaziji na Portugalsko in do leta 1815 so se razmere v Evropi dovolj ohladile, da bi se Ivan VI. lahko varno vrnil v Lizbono. Vendar je portugalski kralj ostal v Braziliji, dokler ni liberalna revolucija leta 1820, ki se je začela v Portu, zahtevala njegovo vrnitev v Lizbono leta 1821. Tako se je vrnil na Portugalsko, vendar je svojega sina Pedra prepustil vodenju Brazilije. Ko je portugalska vlada naslednje leto poskušala vrniti Kraljevino Brazilijo v podrejeni status, je njegov sin [[Prdro I. Brazilski|Pedro]] ob izjemni podpori brazilskih elit razglasil neodvisnost Brazilije od Portugalske. [[Cisplatina]] (današnja suverena država [[Urugvaj]]) na jugu je bila ena zadnjih dodatkov ozemlju Brazilije pod portugalsko oblastjo. Neodvisnost Brazilije je bila priznana leta 1825, s čimer je kralj Pedro I. podelil svojemu očetu naslovno čast brazilskega kralja. Smrt Ivana VI. leta 1826 je povzročila resna vprašanja v njegovem nasledstvu. Čeprav je bil Pedro njegov dedič in je kratek čas vladal kot Pedro IV., je bil njegov status brazilskega monarha za oba naroda videti kot ovira pri obvladovanju portugalskega prestola. Pedro je abdiciral v korist svoje hčerke [[Marija II. Portugalska|Marije II.]]. Vendar je Pedrov brat, infant Mihael, v protestu zahteval prestol. Potem ko predlog za poroko Miguela in Marije ni uspel, je Miguel leta 1828 prevzel oblast kot kralj [[Mihael Portugalski]]. Da bi branil hčerine pravice do prestola, je Pedro sprožil liberalne vojne, da bi ponovno postavil svojo hčer in vzpostavil ustavno monarhijo na Portugalskem. Vojna se je končala leta 1834 z Mihaelovim porazom, razglasitvijo ustave in ponovno vzpostavitvijo kraljice Marije II. === Ustavna monarhija === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |image1 = O Regicídio por Haenen (2).jpg |image2 = Aclamação de Dom Manuel II.jpg |image3 = Proclamação República Portuguesa.jpg |footer = Od zgoraj navzdol: Lizbonski kraljev umor (1908), priznanje Manuela II. za kralja (1908) in razglasitev republike (1910) }} Kraljica Marija II. in sin kralja [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinanda II.]], kralj [[Peter V. Portugalski|Peter V.]] sta modernizirala državo med svojo kratko vladavino (1853–1861). Pod njegovim vladanjem so bile zgrajene ceste, telegrafi in železnice ter napredek v javnem zdravstvu. Njegova priljubljenost se je povečala, ko je med izbruhom [[kolera|kolere]] v letih 1853–1856 obiskoval bolnišnice, kjer je delil darila in tolažil bolne. Petrovo vladanje je bilo kratko, saj je umrl zaradi kolere leta 1861, po vrsti smrti v kraljevi družini, vključno z njegovima bratoma infantom Fernandom in Ivanom, vojvodom Beja in njegovo ženo Štefanijo Hohenzollern-Sigmaringen. Ker Peter ni imel otrok, se je na prestol povzpel njegov brat [[Ludvik Portugalski]] in nadaljeval modernizacijo. Na vrhuncu evropskega kolonializma v 19. stoletju je Portugalska že izgubila svoje ozemlje v Južni Ameriki in vse razen nekaj oporišč v Aziji. [[Luanda]], [[Benguela]], [[Bissau]], [[Maputo|Lourenço Marques]], [[Porto Amboim]] in otok [[Portugalski Mozambik|Mozambik]] so bili med najstarejšimi portugalskimi pristaniškimi mesti na afriških ozemljih. V tej fazi se je portugalski kolonializem osredotočil na razširitev svojih postojank v Afriki na državna ozemlja, da bi konkurirala drugim tamkajšnjim evropskim silam. Z [[Berlinska konferenca|Berlinsko konferenco]] leta 1884 so portugalska ozemlja v Afriki na zahtevo Portugalske uradno vzpostavila svoje meje, da bi zaščitila večstoletne portugalske interese na celini pred rivalstvom, ki ga je pritegnila [[Borba za Afriko]]. Portugalska mesta v Afriki, kot so Nova Lisboa, Sá da Bandeira, Silva Porto, Malanje, Tete, Vila Junqueiro, Vila Pery in Vila Cabral, so bila ustanovljena ali preoblikovana v notranjosti v tem obdobju in pozneje. Ustanovljena so bila tudi nova obalna mesta, kot so Beira, Moçâmedes, Lobito, João Belo, Nacala in Porto Amélia. Že pred prelomom v 20. stoletje so se začele graditi železniške proge, kot sta benguelska železnica v Angoli in železnica Beira v Mozambiku, da bi povezovala obalna območja in izbrane celinske regije. Druge epizode v tem obdobju portugalske prisotnosti v Afriki vključujejo britanski ultimat iz leta 1890. To je prisililo portugalsko vojsko, da se je umaknila z dežele med portugalskima kolonijama Mozambikom in Angolo (večji del današnjega [[Zimbabve]]ja in [[Zambija|Zambije]]), ki si jih je zahtevala Portugalska in vključila v svoj "Rožnati zemljevid", kar je nasprotovalo britanskim težnjam po izgradnji železnice od Rta do Kaira. Portugalska ozemlja v Afriki so bila [[Zelenortski otoki]], [[Sao Tome in Principe]], [[Portugalska Gvineja]], [[Portugalska Angola]] in [[Portugalski Mozambik]]. Pod portugalsko oblastjo je bila tudi majhna trdnjava São João Baptista de Ajudá na obali Dahomeja. Poleg tega je Portugalska še vedno vladala azijskim ozemljem portugalske Indije, portugalskega Timorja in portugalskega Macaa. 1. februarja 1908 sta portugalskega kralja Dom Carlosa I. in njegovega dediča ter njegovega najstarejšega sina, princa Royal Dom Luísa Filipeja, vojvodo Bragança, ubila v Lizboni v Terreiro do Paço dva portugalska republikanska revolucionarja Alfredo Luís da Costa. in Manuel Buíça. Pod njegovo vladavino je Portugalska dvakrat razglasila bankrot – najprej 14. junija 1892, nato pa še 10. maja 1902 – kar je povzročilo družbene pretrese, gospodarske motnje, jezne proteste, uppore in kritiko monarhije. Njegov drugi in najmlajši sin, Manuel II. Portugalski, je postal novi kralj, vendar ga je nazadnje strmoglavila portugalska republikanska revolucija 5. oktobra 1910, ki je odpravila monarhijo in na Portugalskem postavila republiško vlado, zaradi česar je on in njegova kraljeva družina pobegnila v izgnanstvo v London. === Prva republika in Estado Novo === [[File:Bernardino Machado, Teófilo Braga, António José de Almeida e Afonso Costa, após uma sessão solene do Parlamento em homenagem aos mortos da revolução republicana, 1911.png|thumb|right|upright=1.2|Od leve proti desni: predsednik Bernardino Machado, predsednik Teófilo Braga, predsednik António José de Almeida in premier Afonso Costa; 1911]] Nova republika je imela veliko težav. Portugalska je imela 45 različnih vlad v samo 15 letih. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914–1918) je Portugalska pomagala zaveznikom v boju proti silam osi. Toda vojna je prizadela njeno šibko gospodarstvo. Politična nestabilnost in gospodarske slabosti so bile plodna tla za kaos in nemire v času prve portugalske republike. Ti pogoji so privedli do propadle severne monarhije, državnega udara 28. maja 1926 in ustanovitve nacionalne diktature (''Ditadura Nacional''). To je posledično vodilo do vzpostavitve desne diktature [[Estado Novo]] pod vodstvom [[António de Oliveira Salazar|Antónia de Oliveire Salazarja]] leta 1933. Portugalska je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ostala nevtralna. Od 1940-ih do 1960-ih je bila Portugalska ustanovna članica Nata, OECD in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Postopoma so se začeli novi projekti gospodarskega razvoja in preselitev celinskih portugalskih državljanov v čezmorske province v Afriki, pri čemer sta bili glavni cilji teh pobud Angola in Mozambik kot največji in najbogatejša čezmorska ozemlja. Ta dejanja so bila uporabljena za potrditev statusa Portugalske kot transkontinentalne države in ne kot kolonialnega imperija. Po osamosvojitvi Indije leta 1947 so proindijski prebivalci Dadra in Nagar Havelija s podporo indijske vlade in s pomočjo organizacij, ki so se zavzemale za neodvisnost, leta 1954 ločili ozemlja Dadra in Nagar Haveli od portugalske oblasti. Leta 1961 je bila priključitev trdnjave São João Baptista de Ajudá k Republiki Dahomej začetek procesa, ki je pripeljal do dokončnega razpada stoletja starega portugalskega imperija. [[File:Antonio Salazar-1.jpg|thumb|left|upright=0.9|António de Oliveira Salazar je vladal Portugalski od leta 1932 do 1968 v okviru režima Estado Novo.]] Po popisu iz leta 1921 je imel São João Baptista de Ajudá 5 prebivalcev in v trenutku ultimata dahomejske vlade je imel le 2 prebivalca, ki sta predstavljala portugalsko suverenost. Še en prisilni umik s čezmorskih ozemelj se je zgodil decembra 1961, ko je Portugalska zavrnila odpovedati se ozemljem Goa, Daman in Diu v Indiji. Posledično sta bili portugalska vojska in mornarica vpleteni v oboroženi spopad v svoji koloniji portugalska Indija proti indijskim oboroženim silam. Posledica operacij je bil poraz in predaja omejene portugalske obrambne garnizije, ki se je bila prisiljena predati veliko večji vojaški sili. Rezultat je bila izguba preostalih portugalskih ozemelj na indijski podcelini. Portugalski režim je zavrnil priznanje indijske suverenosti nad priključenimi ozemlji, ki so bila še naprej zastopana v portugalski državni skupščini do vojaškega udara leta 1974. Tudi v zgodnjih 1960-ih so gibanja za neodvisnost v portugalskih čezmorskih provincah Angola, Mozambik in Gvineja v Afriki povzročila portugalsko kolonialno vojno (1961–1974). V celotnem obdobju kolonialne vojne se je Portugalska morala soočiti z naraščajočim nesoglasjem, embargom na orožje in drugimi kaznovalnimi sankcijami, ki jih je uvedla večina mednarodne skupnosti. Vendar pa je avtoritarni in konservativni režim Estado Novo, ki ga je najprej postavil in ga vodil António de Oliveira Salazar, od leta 1968 dalje pa vodil Marcelo Caetano, skušal ohraniti obsežen večstoletni medcelinski imperij s skupno površino 2.168.071&nbsp;km².<ref>{{navedi splet|url=http://purl.pt/11440/1/P1.html |title=Portugal Não É Um País Pequeno |publisher=Purl.pt |access-date=21 February 2011 |url-status=dead |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20141025060609/http://purl.pt/11440/1/P1.html |archive-date=25 October 2014 }}</ref> === Revolucija nageljnov in evropske integracije === [[File:Portuguese colonial war blank map.svg|thumb|right|upright=0.9|Portugalska Afrika pred osamosvojitvijo leta 1975]] Portugalska vlada in vojska sta se upirali dekolonizaciji svojih čezmorskih ozemelj do aprila 1974, ko je levičarski vojaški udar v Lizboni, znan kot ''revolucija nageljnov'', vodil pot do neodvisnosti čezmorskih ozemelj v Afriki in Aziji ter za obnovo demokracije po dveh letih prehodnega obdobja, znanega kot PREC (''Processo Revolucionário Em Curso''). Za to obdobje so bili značilni družbeni pretresi in spori o oblasti med levimi in desnimi političnimi silami. Do poletja 1975 je bila napetost med njimi tako visoka, da je bila država na robu državljanske vojne. Sile, povezane s skrajno levico, so 25. novembra izvedle nadaljnji državni udar, vendar je Skupina devetih, zmerna vojaška frakcija, takoj sprožila protiudar. Glavna epizoda tega spopada je bil uspešen napad zmernih sil polka komandosov na vojašnice polka vojaške policije, kjer je prevladovala levica, pri čemer so v akciji ubili tri vojake. Zmagala je Skupina devetih in tako preprečila vzpostavitev komunistične države na Portugalskem in končala obdobje politične nestabilnosti v državi. Umik s čezmorskih ozemelj in sprejetje pogojev njihove neodvisnosti s strani portugalskih vodilnih predstavnikov za čezmorska pogajanja, ki bi leta 1975 ustvarila neodvisne države, sta povzročila množično izseljevanje portugalskih državljanov s portugalskih afriških ozemelj (večinoma iz portugalske Angole in Mozambika).<ref>[http://www.economist.com/world/mideast-africa/displayStory.cfm?story_id=12079340 Flight from Angola], ''The Economist'', 16 August 1975</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090113204408/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,913229-1,00.html Dismantling the Portuguese Empire], ''Time'', 7 July 1975</ref> Več kot milijon portugalskih beguncev je pobegnilo iz nekdanjih portugalskih provinc, saj beli naseljenci običajno niso veljali za del novih identitet nekdanjih portugalskih kolonij v Afriki in Aziji. [[Mário Soares]] in [[António de Almeida Santos]] sta bila obtožena organiziranja neodvisnosti portugalskih čezmorskih ozemelj. Do leta 1975 so bila vsa portugalska afriška ozemlja neodvisna in Portugalska je izvedla prve demokratične volitve v 50 letih. Portugalsko je še naprej vodila Junta de Salvação Nacional do portugalskih zakonodajnih volitev leta 1976. Zmagala je Portugalska socialistična stranka (PS) in Mário Soares, njen vodja, je 23. julija postal predsednik vlade 1. ustavne vlade. Mário Soares je bil predsednik vlade od 1976 do 1978 in ponovno od 1983 do 1985. V tej vlogi je Soares poskušal obnoviti gospodarsko rast in razvoj, kot je bila dosežena pred revolucijo nageljnov, v zadnjem desetletju prejšnjega režima. Proces pristopa k Evropski gospodarski skupnosti (EGS) je začel z začetkom pristopnih pogajanj že leta 1977. [[File:Portugese minister Soares (voorzitter Socialistische Partij) op Schiphol aangeko, Bestanddeelnr 927-7110.jpg|thumb|left|upright=0.9|Mário Soares je leta 1976 postal prvi demokratično izvoljeni premier Portugalske.]] Po prehodu v demokracijo je Portugalska odskočila med socializmom in privrženostjo neoliberalnemu modelu. Izvedena je bila zemljiška reforma in nacionalizacije; portugalska ustava (odobrena leta 1976) je bila na novo napisana, da bi se uskladila s socialističnimi in komunističnimi načeli. Do ustavnih sprememb v letih 1982 in 1989 je bila ustava dokument s številnimi omembami socializma, pravic delavcev in zaželenosti socialističnega gospodarstva. Portugalska gospodarska situacija po revoluciji je vlado prisilila, da je v letih 1977–78 in 1983–85 izvajala stabilizacijske programe, ki jih je spremljal Mednarodni denarni sklad (IMF). Leta 1986 se je Portugalska skupaj s Španijo pridružila Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki je kasneje postala Evropska unija (EU). Portugalsko gospodarstvo je v naslednjih letih močno napredovalo zaradi strukturnih in kohezijskih skladov EGS/EU ter lažjega dostopa portugalskih podjetij do tujih trgov. Zadnje čezmorsko in azijsko kolonialno ozemlje Portugalske, Makav, je bilo 20. decembra 1999 mirno izročeno Ljudski republiki Kitajski v skladu s skupno izjavo iz leta 1987, ki je določala pogoje za prenos Makava s Portugalske na Ljudsko republiko Kitajsko. Leta 2002 je Portugalska uradno priznala neodvisnost Vzhodnega Timorja (Azija) po nepopolnem procesu dekolonizacije, ki se je začel leta 1975 zaradi revolucije nageljnov, vendar ga je prekinila indonezijska oborožena invazija in okupacija. [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright=1.4|Lizbonska pogodba je bila podpisana leta 2007, ko je Portugalska predsedovala Evropskemu svetu.]] Portugalska je 26. marca 1995 začela izvajati pravila [[schengensko območje|schengenskega območja]], pri čemer je odpravila mejne kontrole z drugimi članicami schengenskega območja, hkrati pa je okrepila nadzor meje z državami nečlanicami. Leta 1996 je bila država soustanoviteljica Skupnosti portugalskih jezikovnih držav (CPLP) s sedežem v Lizboni. Leta 1996 je Jorge Sampaio postal predsednik. Ponovno je bil izvoljen januarja 2001. [[Expo '98]] je potekal na Portugalskem in je bila leta 1999 ena od ustanoviteljic [[evro|evra]] in [[evroobmočje|evrskega območja]]. [[José Manuel Barroso]], takratni premier Portugalske, je bil 5. julija 2004 imenovan za predsednika Evropske komisije, najmočnejšega urada v Evropski uniji. 1. decembra 2009 je začela veljati [[Lizbonska pogodba]], potem ko so jo države članice Evropske unije 13. decembra 2007 podpisale v [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostanu sv. Hieronima]] v Lizboni, kar je povečalo učinkovitost in demokratično legitimnost Unije ter izboljšalo skladnost njeno delovanje. Irska je bila edina država EU, ki je izvedla demokratični referendum o Lizbonski pogodbi. Volivci so ga leta 2008 sprva zavrnili. Gospodarske motnje in nevzdržna rast javnega dolga med finančno krizo 2007–2008 sta državo pripeljala do tega, da se je leta 2011 pogajala z MDS in Evropsko unijo prek Evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) in Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF). , posojilo za pomoč državi pri stabilizaciji njenih financ. == Geografija == [[Slika:Parque Natural da Arrábida, Setúbal, Portugal, 2012-05-11, DD 05.JPG|thumb|desno|Naravni park Arrábida severno od izliva reke Sado v Atlantski ocean]] {{glavni| Geografija Portugalske}} {{multiple image |direction = vertical |width = 200 |footer = |image1 = Portugal topographic map-pt.png |caption1 = Topografija in upravna delitev }} Ozemlje Portugalske leži na zahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (ki ga večina Portugalcev imenuje ''celina'' – 89.050&nbsp;km²). K njej sodita še dva arhipelaga v Atlantskem oceanu: [[Madeira]] (794&nbsp;km²) in [[Azori]] (2327&nbsp;km²). Leži med zemljepisnimi širinami 30° in 42° S ter zemljepisnimi dolžinami 32° in 6° Z. Celinsko Portugalsko deli njena glavna reka [[Tajo]], ki teče iz Španije in se izliva v [[estuarij]] v Lizboni, preden steče v Atlantik. Tu leži [[Naravni rezervat estuarij Tajo]]. V severnem in srednjem delu je v notranjosti obsežna stara uravnava na višini med 500 in 800 m ter posamezna hribovja. Planota je razčlenjena z rečnimi dolinami rek [[Duero]] in [[Tajo]] s pritoki. Pokrajina spada k stari hercinski grudi Mezete iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamnin]] in [[granit]]ov. Hribovja so usmerjena sever-jug, najvišje sega Serra da Estrela (Torre, 1993 m), ki je pomembna sezonska atrakcija za smučarje in ljubitelje zimskih športov. Za jug so značilne valovite ravnice, rahlo valovita in redko poseljena planota Alenteja (300 – 400 m), nad njimi pa hribovja iz magmatskih kamnin (Serra de Monchi z vrhom Foia, 902 m).<ref>{{navedi knjigo|last1=Vieira|first1=Gonçalo|last2=Luís|first2=Zêzere José|last3=Mora|first3=Carla|title=Landscapes and Landforms of Portugal|date=2018|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-319-03640-3}}</ref> Ob atlantski obali je svet nižji, ponekod prihajajo na površje [[mezozoik|mezozoiski]] [[peščenjak]]i (slikoviti so [[klif]]i pokrajine Algarve). Velik del predstavljajo rečne naplavine, ob obali so tudi pasovi [[sipina|sipin]]. Najvišji vrh Portugalske je sicer gora Pico, podobno imenovana na otoku Pico na Azorih. Ta starodavni [[vulkan]], ki v višino meri 2351 m, je ikonični simbol Azorov. Otočja Madeira in Azori so razpršeni znotraj Atlantskega oceana: Azori, ki mejijo na [[srednjeatlantski hrbet]] na tektonskem trojnem stičišču, in Madeira vzdolž območja, ki ga tvori [[tektonika plošč|geologija vročih točk]] v ploščah. Geološko so ti otoki nastali zaradi vulkanskih in potresnih dogodkov. Zadnji kopenski vulkanski izbruh se je zgodil v letih 1957–1958 ([[Capelinhos]]) in občasno se pojavljajo manjši potresi, običajno nizke intenzivnosti. [[Izključna ekonomska cona]] Portugalske, morsko območje, nad katerim imajo Portugalci posebne pravice do raziskovanja in uporabe morskih virov, ima 1.727.408&nbsp;km². To je 3. največja izključna ekonomska cona Evropske unije in 20. največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dn.pt/portugal/interior/portugal-tenta-duplicar-territorio-maritimo-8703814.html|title=Portugal tenta duplicar território marítimo (in Portuguese)|last=Francisco|first=Susete|date=14 August 2017|website=Diário de Notícias|access-date=7 December 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Portugal Köppen.svg|thumb|left|upright=0.9|Köppnova podnebna klasifikacija celinske Portugalske]] Za Portugalsko je značilno predvsem sredozemsko podnebje (''Csa'' na jugu, osrednja notranjost in dolina reke Duero; ''Csb'' na severu, osrednji zahod in obala Vicentine),[90] zmerno morsko podnebje (''Cfb'') na celinskem severozahodu visokogorje in gore ter v nekaterih visokogorskih območjih Azorskih otokov; polsušno podnebje v nekaterih delih okrožja Beja daleč na jugu (''BSk'') in na otoku Porto Santo (''BSh''), toplo puščavsko podnebje (''BWh'') na otokih Selvagens in vlažno subtropsko podnebje na zahodnih Azorih (''Cfa''), po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebja. Je ena najtoplejših držav v Evropi: povprečna letna temperatura na celinski Portugalski se giblje od 10–12&nbsp;°C v gorski notranjosti na severu do 16–18&nbsp;°C, na jugu in v porečju reke Guadiana. Vendar pa obstajajo razlike od visokogorja do nižin: španski biolog Salvador Rivas Martinez predstavlja več različnih bioklimatskih območij za Portugalsko.[91] Algarve, ločen od regije Alentejo z gorami, ki segajo do 900 metrov v Alto da Fóia, ima podobno podnebje kot v južnih obalnih območjih Španije ali jugozahodne Avstralije. Povprečna letna količina padavin na celini se giblje od nekaj več kot 3200&nbsp;mm v narodnem parku Peneda-Gerês do manj kot 500&nbsp;mm v južnih delih Alenteja. Po podatkih Instituto Português do Mar e da Atmosfera ima gora Pico največjo letno količino padavin (več kot 6250&nbsp;mm na leto) na Portugalskem. Na nekaterih območjih, kot je porečje Guadiane, so lahko povprečne letne dnevne temperature tudi do 26&nbsp;°C, najvišje poletne temperature pa so običajno nad 40&nbsp;°C. Rekordno visoka temperatura 47,4&nbsp;°C je bila zabeležena v Amareleji, čeprav to morda ni najbolj vroča točka poleti, glede na satelitske odčitke.[92][93] [[File:Praia da Marinha (2012-09-27), by Klugschnacker in Wikipedia (86).JPG|right|thumb|upright=0.9| Plaža Marinha v Lagoi v Algarveju je po Michelinovem vodniku ena izmed 10 najlepših plaž v Evropi in ena izmed 100 najlepših plaž na svetu.]] Snežne padavine se pozimi redno pojavljajo v notranjosti na severu in v središču države v okrožjih, kot so Guarda, Bragança, Viseu in Vila Real, zlasti v gorah. Pozimi se lahko temperature spustijo pod −10,0&nbsp;°C, zlasti v Serra da Estrela, Serra do Gerês, Serra do Marão in Serra de Montesinho. V teh krajih lahko sneg zapade kadar koli od oktobra do maja. Na jugu države so snežne padavine redke, vendar se še vedno pojavljajo v najvišjih legah. Medtem ko je uradni absolutni minimum po IPMA -16,0&nbsp;°C v Penhas da Saúde in Miranda do Douro, so bile zabeležene nižje temperature, kot je -17,5&nbsp;°C na Politehničnem inštitutu Bragança na obrobju. mesta leta 1983 in pod −20,0&nbsp;°C v Serra da Estrela. Obe otočji Azori in Madeira imata subtropsko podnebje, čeprav obstajajo razlike med otoki, zaradi česar je vremenske napovedi zelo težke (zaradi grobe topografije). Otočje Madeira in Azori imata ožje temperaturno območje, pri čemer letne povprečne temperature na nekaterih delih obale presegajo 20&nbsp;°C (po podatkih portugalskega meteorološkega inštituta). Nekateri otoki na Azorih imajo poleti bolj suhe mesece. Posledično je bilo za otoke Azorov ugotovljeno, da imajo sredozemsko podnebje (tako tipa ''Csa'' kot ''Csb''), medtem ko so nekateri otoki (kot sta Flores ali Corvo) razvrščeni kot vlažno subtropsko (''Cfa''), ki prehaja v oceansko podnebje (''Cfb'') na višjih nadmorskih višinah po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji. === Biodiverziteta === [[File:Dreaming of snow (318977965).jpg|right|thumb| [[Narodni park Peneda-Gerês]] je edini nacionalno določen park na Portugalskem zaradi redkosti in pomena njegovega okolja.]] Portugalska leži v Sredozemskem bazenu, tretjem najbolj raznolikem žarišču flore na svetu. Zaradi geografskega in podnebnega konteksta – med Sredozemljem in Atlantikom – ima Portugalska visoko stopnjo [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na kopnem in morju. Je dom šestih kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: *zmerni mešani gozdovi Azorov, *mešani gozdovi Kantabrije, *zimzeleni gozdovi Madeire, *iberski sklerofilni in pollistnati gozdovi, *severozahodni iberski gorski gozdovi in *jugozahodni iberski mediteranski sklerofilni gozdovi. Več kot 22 % njenega ozemlja je vključenega v omrežje [[Natura 2000]], vključno z 62 posebnimi ohranitvenimi območji in 88 vrstami naravnih habitatov zaščitene krajine.<ref name="dre">{{navedi splet |title=1 - Portugal, Biodiversidade e Capital Natural Uma Leitura Atual |url=https://dre.pt/web/guest/home/-/dre/115226936/details/maximized |publisher=Diário da República |access-date=19 March 2021}}</ref><ref name="florestas">{{navedi splet |title=Habitats da floresta portuguesa: um refúgio de biodiversidade |url=https://florestas.pt/conhecer/habitats-da-floresta-portuguesa-um-refugio-de-biodiversidade/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> [[Evkalipt]], [[hrast plutovec]] in [[obmorski bor]] skupaj predstavljajo 71 % celotne gozdnate površine celinske Portugalske, sledijo jim črnika (''Quercus rotundifolia''), [[pinija]], drugi hrasti (''[[dob (drevo)|Q. robur]]'', ''Q. faginea'' (portugalski hrast) in ''Q. pyrenaica'' (pirenejski hrast)) in [[pravi kostanj]] med drugimi.<ref>{{navedi splet |title=As espécies florestais mais comuns da floresta portuguesa |url=https://florestas.pt/conhecer/as-especies-florestais-mais-comuns-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> Na Madeiri ''laurisilva'' – [[lovorjev gozd]] (priznan kot svetovna dediščina) prevladuje v pokrajini, zlasti na severnem pobočju. V tem gozdu prevladujejo vrste ''Laurus novocanariensis'', kanarski lovor (''Apollonias barbujana''), ''Ocotea foetens'' in ''Persea indica''. Pred človeško okupacijo so bili Azori tudi bogati z gostimi gozdovi lovorike, danes te avtohtone gozdove spodkopavata vneseni ''Pittosporum undulatum'' in japonska kriptomerija (''Cryptomeria japonica''). Bilo je več projektov, katerih cilj je bil obnoviti ''Laurisilva'', ki je prisotna na Azorih. Ostanki teh gozdov laurisilve so prisotni tudi na celinski Portugalski z nekaj živimi pričevanji [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), ''Myrica faya'' in pontski rododendron (''Rhododendron ponticum''). Te geografske in podnebne razmere olajšajo vnos eksotičnih vrst, ki kasneje postanejo invazivne in uničujoče za avtohtone habitate. Več kot 20 % celotnega števila obstoječih vrst na celinski Portugalski je eksotičnih. Na Madeiri je približno 36 % in na Azorih okoli 70 % eksotičnih. Zaradi tega je bila Portugalska leta 2019 uvrščena na 168. mesto v svetu od 172 držav na indeksu integritete gozdne krajine.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|display-authors=1|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmc=7723057|doi-access=free}}</ref> [[File:Chameleo.jpg|left|thumb| Kameleon iz Algarve]] Portugalska je druga država v Evropi z največjim številom ogroženih vrst (488 od leta 2020).<ref>{{navedi splet |title=Portugal tem quase 500 espécies em perigo de extinção |url=https://www.sabado.pt/ciencia---saude/detalhe/portugal-tem-quase-500-especies-em-perigo-de-extincao |publisher=Sábado |access-date=20 March 2021}}</ref> Portugalska kot celota je pomemben postanek za selitvene vrste ptic: močvirja vzhodnega Algarva ([[Ria Formosa]], [[Castro Marim]]) in regije Lizbona (estuarij Tajo, estuarij Sado), ki gosti različne vrste vodnih ptic, [[kragulji orel|kraguljega orla]] in [[egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]] v dolinah naravnega parka Duero International, [[črna štorklja]] in [[beloglavi jastreb]] v naravnem parku Tajo International, zavetišča za morske ptice na [[Otočje Salvages|otokih Salvages]] in [[Berlengas]] ter visokogorje Madeire in [[São Miguel (otok)|São Miguela]] predstavljajo veliko raznolikost prostoživečih ptičjih vrst (približno 450 na celinski Portugalski), ne samo selitveni, ampak tudi endemični (npr. madeirski golob (''Columba trocaz'', azorski ščinkavec ''Pyrrhula murina'') ali eksotični (ptič mina ''Acridotheres cristatellus'', ''Vidua macroura'').<ref>{{navedi splet |title=Observação de aves |url=https://www.visitportugal.com/pt-pt/node/73855 |publisher=visitportugal.com |access-date=20 March 2021}}</ref> Velike portugalske vrste sesalcev (damjaki, jeleni, srnjaki, iberski kozorogi, divja svinja, rdeča lisica, iberski volk in iberski ris) so bile nekoč razširjene po vsej državi, vendar je bil intenziven lov, degradacija habitatov in vse večji pritisk kmetijstva in živine v 19. in zgodnjem 20. stoletju v velikem obsegu zmanjšala število populacije, druge, kot je portugalski kozorog, pa so celo izumrli. Danes te živali ponovno širijo svoje domače območje. Med manjšimi sesalci so med drugim rdeča veverica, evropski jazbec, evroazijska vidra, egipčanski mungos, granadski zajček, evropski zajec, navadni genet, evropska divja mačka.<ref>{{navedi splet |title=8 mamíferos da floresta portuguesa |url=https://www.florestas.pt/descobrir/8-mamiferos-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=20 March 2021}}</ref> Zaradi svoje izolirane lokacije imajo vulkanski otoki Azori, Madeira in Salvages, del Makaronezije, številne endemične vrste, ki so se razvile neodvisno od svojih evropskih, afriških in občasno ameriških sorodnikov. Portugalska zahodna obala je del štirih glavnih vzhodnih mejnih dvigov oceanskih sistemov. Ta sezonski sistem dviganja, ki ga običajno opazimo v poletnih mesecih, prinaša hladnejšo vodo, bogato s hranili, na morsko površino, kar spodbuja rast fitoplanktona, razvoj zooplanktona in posledično bogato raznolikost [[pelaške ribe|pelaških rib]] in drugih morskih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet |last1=Correia |first1=Paulo Filipe Alexandre |title=Study of an upwelling event in the Portuguese coast |url=https://fenix.tecnico.ulisboa.pt/downloadFile/563345090415834/Tese_Paulo%20Correia_final.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> [[File:Portugal EEZ.PNG|thumb|350px| Izključna ekonomska cona Portugalske]] Zaradi tega je Portugalska poleg velike izključne ekonomske cone ena največjih porabnikov rib na svetu na prebivalca. [[Sardela]] (''Sardina pilchardus'') in [[šnjur]] (''Trachurus trachurus'') se vsako leto nabere na tisoče, medtem ko se v lokalnih obalnih vaseh tradicionalno lovijo sinji mol (''Micromesistius poutassou''), morska žaba, trska (''Gadus morhua''), [[glavonožci]], skati ali druga oblika morskih sadežev. Ta dvig navzgor Portugalski omogoča tudi gozdove alg, ki so sicer zelo neobičajne ali jih v Sredozemlju sploh ni.<ref>{{cite journal |last1=Araújo |first1=R. M. |last2=Assis |first2=J. |last3=Aguillar |first3=R. |last4=Airoldi |first4=L. |last5=Bárbara |first5=I. |last6=Bartsch |first6=I. |last7=Bekkby |first7=T. |last8=Christie |first8=H. |last9=Davoult |first9=D. |last10=Derrien-Courtel |first10=S. |last11=Fernandez |first11=C. |last12=Fredriksen |first12=S. |last13=Gevaert |first13=F. |last14=Gundersen |first14=H. |last15=Le Gal |first15=A. |last16=Lévêque |first16=L. |last17=Mieszkowska |first17=N. |last18=Norderhaug |first18=K. M. |last19=Oliveira |first19=P. |last20=Puente |first20=A. |last21=Rico |first21=J. M. |last22=Rinde |first22=E. |last23=Schubert |first23=H. |last24=Strain |first24=E. M. |last25=Valero |first25=M. |last26=Viard |first26=F. |last27=Sousa-Pinto |first27=I. |title=Status, trends and drivers of kelp forests in Europe: an expert assessment |journal=Biodiversity and Conservation |date=June 2016 |volume=25 |issue=7 |pages=1319–1348 |doi=10.1007/s10531-016-1141-7 |s2cid=376497 |url=https://www.researchgate.net/publication/303634119 |access-date=3 September 2021 |language=en}}</ref> 73 % sladkovodnih rib, ki se pojavljajo na Iberskem polotoku, je endemičnih, kar je največ v kateri koli regiji v Evropi. Številne od teh endemičnih vrst so skoncentrirane v vodnih telesih osrednje zahodne regije (ena izključno endemična), ta in druga vodna telesa po vsem polotoku so večinoma začasna in vsako leto nagnjena k suši, zaradi česar je večina teh vrst pod statusom ogroženih. Po Azorih se sprehaja okoli 24 <ref name="barreiros">{{navedi splet |last1=Barreiros |first1=João Pedro |title=Biodiversidade marinha dos Açores |url=https://repositorio.uac.pt/bitstream/10400.3/2423/1/PingodeLavaJPB_2013.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> do 28 <ref>{{navedi splet |title=As espécies residentes e as que passam durante a migração |url=https://whalewatchingazores.com/pt/acores/especies-acores/ |publisher=whalewatchingazores.com |access-date=22 March 2021 |language=en}}</ref> vrst kitov, zaradi česar je eno od štirih krajev na svetu, kjer se pojavlja večina vrst tega infrareda. Od sredine 19. stoletja in prenehanja leta 1984 (zlasti [[kit glavač]]) je kitolov močno izkoriščal to raznolikost. V začetku 90. let dvajsetega stoletja je opazovanje kitov hitro postalo priljubljeno in je zdaj ena glavnih gospodarskih dejavnosti v portugalskem arhipelagu. Nekatera zavarovana območja na Portugalskem, razen prej omenjenih, so še: *Serras de Aire e Candeeiros s svojimi apnenčastimi formacijami, paleontološko zgodovino in veliko raznolikostjo netopirjev in orhidej; *jugozahodni Alentejo in naravni park Vicentine Coast z dobro ohranjeno, divjo obalo; *naravni park Montesinho, ki gosti nekatere od edinih populacij iberskega volka in nedavno opaženega iberskega rjavega medveda, ki se v državi šteje za izumrlo. == Politika in uprava == [[File:Portugal regions travel map EN.png|thumb|220px|right|Teritorialni zemljevid Portugalske, ki ustreza oznakama NUTS I in NUTS II Evropske unije za statistične regije NUTS Portugalske]] Od sprejema trenutno veljavne [[ustava|ustave]] leta 1976 je Portugalska [[parlamentarna republika]]. Z ustavnimi spremebami leta 1992 so odpravili vojaški Revolucionarni svet in omejili pristojnosti predsednika republike. Azori in Madeira sta po ustavi 1976 avtonomna dela Portugalske s svojima parlamentoma in vladama. Glavne politične institucije so tako: *predsednik, ki ga izvolijo na splošnih volitvah za pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat zapored; Imenuje predsednika vlade in na njegov predlog ministre, državne sekretarje in podsekretarje ter ima pravico razpustiti parlament; *enodomna republiška skupščina (portugalsko ''Assembleia da República''), ki jih za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu; *vlada in *sistem sodišč. Država je upravno razdeljena na 308 [[občina|občin]] (''município'' ali ''concelho''), ki so po reformi leta 2013 razdeljene na 3092 civilnih župnij (portugalsko: freguesia). Operativno sta občina in civilna župnija, skupaj z nacionalno vlado, edine pravno lokalne upravne enote, ki jih je določila portugalska vlada (na primer mesta, kraji ali vasi nimajo pravne veljave, čeprav se lahko uporabljajo kot zajetje za opredelitev storitev). Za statistične namene portugalska vlada opredeli tudi Nomenklaturo teritorialnih enot za statistiko (NUTS), medobčinske skupnosti in neformalno okrožni sistem, ki se je uporabljal do evropske integracije (in ga nacionalna vlada postopno opušča). Na višji ravni so občine združene v 18 okrožij: {{stolpci|4| * [[Aveiro (okrožje)|Aveiro]] * [[Beja (okrožje)|Beja]] * [[Braga (okrožje)|Braga]] * [[Bragança (okrožje)|Bragança]] * [[Castelo Branco (okrožje)|Castelo Branco]] * [[Coimbra (okrožje)|Coimbra]] * [[Évora (okrožje)|Évora]] * [[Faro (okrožje)|Faro]] * [[Guarda (okrožje)|Guarda]] * [[Leiria (okrožje)|Leiria]] * [[Lisboa (okrožje)|Lisboa]] * [[Portalegre (okrožje)|Portalegre]] * [[Porto (okrožje)|Porto]] * [[Santarém (okrožje)|Santarém]] * [[Setúbal (okrožje)|Setúbal]] * [[Viana do Castelo (okrožje)|Viana do Castelo]] * [[Vila Real (okrožje)|Vila Real]] * [[Viseu (okrožje)|Viseu]] }} Vsa okrožja so poimenovana po svojih glavnih mestih. Poleg njih sta upravni enoti še avtonomni regiji [[Azori]] in [[Madeira]]. Znotraj sistema NUTS Evropske unije je Portugalska razdeljena na sedem regij: Azori, Alentejo, Algarve, Centro, Lizboa, Madeira in Norte, z izjemo Azorov in Madeire pa so območja NUTS razdeljena na 28 podregij. Portugalska je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] od leta 1955 ter ustanovna članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] in [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]]. Iz slednjega je leta 1986 izstopila, ko je postala članica [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (zdaj [[Evropska unija]]). === Urbanizacija === [[File:Aerial view of Augusta Street, Lisbon (50644280948).jpg|thumb|Lizbona]] [[File:Metro, Ponte e Porto.jpg|thumb|Porto]] [[File:Vista braga.jpg|thumb|Brago]] [[File:Vila Nova de Gaia seen from Porto.jpg|thumb|Vila Nova de Gaia]] Največja mesta Portugalske s številom prebivalcev:<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_indicadores&indOcorrCod=0007897&contexto=bd&selTab=tab2|title=2011 Census - Population by city|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)(INE) |access-date=19 November 2014}}</ref> *[[Lizbona]], 545.000 /2.2- 3 milijone *[[Porto]], 240-264.000 /1,8-2,4 milijona *[[Braga]], 189.331 *[[Vila Nova de Gaia]], 186.503 *[[Amadora]], 175.136 *[[Coimbra]], 143.052 ([[Univerza v Coimbri]]=ena nastarejših univerz v Evropi; [[Skupina Coimbra]]) *[[Funchal]], 111.541 *[[Setúbal]], 98.131 *[[Almada]], 96.404 *[[Agualva-Cacém]], 79.805 *[[Queluz]], 75.169 *[[Rio Tinto]], 64.815 ([[Rio Tinto Group]]) *[[Barreiro]], 63.353 *[[Aveiro]], 60.058 *[[Viseu]], 57.975 *[[Odivelas]], 56.847 *[[Leiria]], 50.533 *[[Matosinhos]], 49.486 *[[Guimarães]], 47.588 *Faro, 47.575 === Metropolitansko območje === [[File:Densidade populacional por concelho - INE 2001.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid Portugalske, ki prikazuje gostoto prebivalstva (število prebivalcev / km²) po občinah]] Obstajata dve večji metropolitanski območji (GAM): Lizbona in Porto. Sledi seznam tistih s celinskimi funkcionalnimi urbanimi območji (FUA). {| class="wikitable sortable" |- !align=right| Rank !align=left| Ime mesta !align=left| Št. prebivalcev<ref>{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/regional/|title=Regional, rural and urban development - OECD|website=www.oecd.org}}</ref> |- style="text-align:right;" |1 ||align=left| [[Lizbona]] || align=left| 2.818.000 |- style="text-align:right;" |2||align=left| [[Porto]] || align=left| 1.758.531 |- style="text-align:right;" |3 ||align=left| [[Coimbra]] || align=left| 270.000 |- style="text-align:right;" |4 ||align=left| [[Braga]] || align=left| 250.000 |- style="text-align:right;" |5 ||align=left| [[Funchal]] ([[Madeira]])|| align="left" | 210.000 |- style="text-align:right;" |6 ||align=left| [[Guimarães]] || align=left| 180.000 |- style="text-align:right;" |7 ||align=left| [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]] || align=left| 140.000 |- style="text-align:right;" |8 ||align=left| [[Ponta Delgada]] ([[Azori]])|| align="left" | 120.000 |- style="text-align:right;" |9 ||align=left| [[Vila Franca de Xira]] || align=left| 120.000 |- style="text-align:right;" |10 ||align=left| [[Faro, Portugalska|Faro]] || align=left| 118.000 |- style="text-align:right;" |11 ||align=left| [[Viseu]] || align=left| 110.000 |} == Gospodarstvo == Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila prav Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem [[Portugalski eskudo|portugalskega eskuda]] prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022. Velike gospodarske družbe so skoncentrirane v mestnih območjih Lizbone in Porta. Tradicionalno prevladujoče gospodarske panoge so bile tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja pijač, lesarstvo in proizvodnja [[pluta|plute]] (Portugalska je največji proizvajalec plute na svetu). Danes je pomembnejša storitvena industrija. Portugalska je bila ena od držav, ki so najbolj občutile [[Dolžniška kriza evroobmočja|dolžniško krizo]], ki je izbruhnila v začetku 21. stoletja. V zameno za finančno pomoč [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] v višini 78 milijard evrov je morala vlada sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov za zmanjševanje javne porabe. Država je izstopila iz sheme finančne pomoči maja 2014. == Kultura == {{glavni|Portugalska kultura}} Portugalska je razvila posebno kulturo, medtem ko je bila pod vplivom različnih civilizacij, ki so prečkale Sredozemlje in evropsko celino, ali so bile uvedene, ko je igrala aktivno vlogo v dobi odkritij. V 1990-ih in 2000-ih je Portugalska posodobila svoje javne kulturne objekte, poleg [[Fundacija Calouste Gulbenkian|fundacije Calouste Gulbenkian]], ustanovljene leta 1956 v Lizboni. Sem spadajo kulturni center Belém v Lizboni, fundacija Serralves in Casa da Música, tako v Portu, kot tudi novi javni kulturni objekti, kot so občinske knjižnice in koncertne dvorane, ki so bile zgrajene ali obnovljene v številnih občinah po vsej državi. Portugalska ima [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|17 Unescovih spomenikov svetovne dediščine]], kar jo uvršča na 9. mesto v Evropi in na 18. mesto na svetu. Ti so (z letnico vpisa): * [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in območje Couros — 2001, 2023 * Staro mestno jedro [[Porto|Porta]] — 1996 * Vinogradno območje Alto Douro — 2001 * Paleolitska umetnost v [[Dolina Coa|dolini Côa]] in Siegi Verde — 1998, razširitev 2010 * [[Samostan Batalha]] — 1983 * [[Univerza v Coimbri]] - 2013 * [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] — 1983 * [[Samostan Alcobaça]] — 1989 * Kulturna krajina [[Sintra]] — 1995 * [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan svetega Hieronima]] in [[stolp Belém]] – 1983 * Staro mestno jedro Évore — 1986 * Garnizonsko mesto Elvas in njegove utrdbe - 2012 * Staro mestno jedro [[Angra do Heroísmo|Angre do Heroísmo]] na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]], [[Azori]] — 1983 * [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]] – 2004 * ''[[Lovorov gozd, Madeira|Laurisilva]]'' – endemični subtropski lovorov gozd na [[Madeira|Madeiri]] - 1999 * Kompleks kraljeve palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada) - 2019 * [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v [[Braga|Bragi]] - 2019 === Arhitektura === {{glavni|Portugalska arhitektura}} Tradicionalna arhitektura je značilna in vključuje [[Manuelinska arhitektura|Manueline]], znana tudi kot portugalska pozna gotika, razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturne ornamentike prvih desetletij 16. stoletja, ki mu sledi [[pombalov slog]] iz 18. stoletja. Interpretacija tradicionalne arhitekture 20. stoletja, mehki portugalski slog, se pogosto pojavlja v večjih mestih, zlasti v Lizboni. Sodobna Portugalska je dala svetovno znane arhitekte, kot so [[Eduardo Souto de Moura]], [[Álvaro Siza Vieira]] (oba dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo|Pritzkerjeve nagrade) in [[Gonçalo Byrne]]. Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti za oblikovanje stadiona. == Sklici in opombe == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Portugal}} * [http://www.portugal.gov.pt/en.aspx Uradna spletna stran vlade] * [http://www.visitportugal.com Spletni portal turističnega urada] * {{dmoz|Regional/Europe/Portugal}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{CPLP}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Portugalska|*]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] kkjtqmuzmod7m4nu1l3nv0qcq5n3czp 0 5286 6740828 6681417 2026-08-22T12:35:33Z Ljuba24b 92351 6740828 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''Reino de España'' |conventional_long_name = Kraljevina Španija |common_name = Španija |common_name2 = Španije |image_flag = Flag of Spain.svg |image_coat = Escudo de España (mazonado).svg |image_map = EU-Spain.svg |map_caption = Lega Španije (temno zeleno) v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno) in [[Evropa|Evropi]] (temno sivo) |national_motto = {{lang|la|»Plus Ultra«}}{{spaces|2}}<small>([[latinščina|latinsko]]) <br />»Dalje naprej«</small> |national_anthem = {{lang|es|[[Marcha Real]]}}</sup>{{spaces|2}}<small>([[španščina|špansko]])<ref>Služi tudi kot kraljeva himna</ref><br />»Kraljeva koračnica« |official_languages = [[španščina]]<ref>V nekaterih avtonomnih skupnostih so uradni jeziki tudi [[katalonščina]], [[valencijščina]], [[galicijščina]], [[baskovščina]] in [[aranščina]] ([[okcitanščina]]). Poleg teh so do neke mere uradno priznane še [[aragonščina]], [[asturščina]] in [[leonščina]].</ref> |demonym = Španec, Španka |capital = [[Madrid]] |latd=40 |latm=26 |latNS=N |longd=3 |longm=42 |longEW=W |largest_city = capital |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[kralj Španije|kralj]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Španije|predsednik vlade]] |leader_name1 = [[Filip VI. Španski|Filip VI.]] |leader_name2 = [[Pedro Sánchez]] |sovereignty_type = Ustanovitev |established_event1 = Tradicionalni datum |established_date1 = 569 ([[Liuvigild]]ov prihod na prestol) |established_event2 = [[Dinastija|Dinastična]] |established_date2 = 1479 |established_event3 = ''[[De facto]]'' |established_date3 = [[Karel I. Španski]] (1516) |established_event4 = ''[[De jure]]'' |established_date4 = Odloki Nueva Planta (1715) |established_event5 = ''[[Nacionalna država]]'' |established_date5 = Ustava Španije (1812) |established_event6 = Ustavna demokracija |established_date6 = Ustava Španije (1978) |accessionEUdate = 1. januar 1986 |EUseats = 54 |area_km2 = 504.030 |area_rank = 51. |percent_water = 1,04 |population_estimate = 47.325.360<ref>{{navedi splet|url=https://databank.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTL?Id=fdaa1724&Report_Name=Population&populartype=series|title=DataBank - Population estimates and projections|language=en|publisher=The World Bank|date=2023|access-date=6 January 2023}}</ref> |population_estimate_year = 2023 |population_estimate_rank = 31. |population_density_km2 = 94 |population_density_rank = 120. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.ES">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=184,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Spain) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 1,58 bilijona $ |GDP_nominal_rank = 15. |GDP_PPP = 2,41 bilijona $ |GDP_PPP_rank = 15. |GDP_nominal_per_capita = 33.090 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 32. |GDP_PPP_per_capita = 50.471 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 37. |HDI_year = 2021 |HDI = 0,905 |HDI_rank = 27. |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |Gini = 32,0 |Gini_year = 2022 |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1|title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]]|website=ec.europa.eu|access-date=7 August 2022|archive-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190320064533/https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1|url-status=live}}</ref> |currency = [[evro]] ([[Znak evra|€]])<ref>Pred 1999 (po zakonu 2002): [[španska pezeta]].</ref> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]<ref>Razen Kanarskih otokov, ki so v pasu WET (UTC, poleti UTC+1).</ref> |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.es]]<ref>Uporablja se tudi domena [[.eu]] za članice Evropske unije. V območjih s katalonsko govorečim prebivalstvom se uporablja še .cat.</ref> |calling_code = 34 }} '''Kraljevina Španija''' ({{jezik-es|Reino de España}}), krajše '''Španija''' (špansko ''España'') je [[morje|obmorska]] [[država]] na jugozahodu [[Evropa|Evrope]] s površino 504.030 km² in več kot 47 milijoni prebivalcev na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], ki si ga deli skupaj s [[Portugalska|Portugalsko]] na zahodu in [[Gibraltar]]jem na jugu. Na severovzhodu preko gorske verige [[Pireneji]] meji na [[Francija|Francijo]] in žepno državico [[Andora|Andoro]]. Kraljevina Španija vključuje [[Balearski otoki|Balearske otoke]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[mesto|mesti]]/[[enklava|enklavi]] [[Ceuta]] in [[Melilla]] v [[Severna Afrika|severni Afriki]]. Uradni jezik je španščina. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Španije}} [[Slika:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 12-15-09.jpg|thumb|desno|Rimski most v Córdobi]] [[Slika:Iglesia de San Pedro, Teruel, España, 2014-01-10, DD 10.JPG|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Teruelu]] Španija je bila naseljena že v [[paleolitik]]u, o čemer pričajo bogata likovna umetnost (jame [[Altamira]], Castillo, Pindal) ter drugi arheološki ostanki. V kasnejšem obdobju so Iberski polotok naselili [[Iberci]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. so iz severa prišli [[Kelti]], ki so preplavili skoraj cel polotok in se zlili z domačim iberskim prebivalstvom. Okoli leta 1100 pr. n. št. so [[Feničani]] in [[Grki]] tukaj osnovali svoje kolonije. Med prvo in drugo [[Punske vojne|Punsko vojno]] (med [[Rimljani]] in [[Antična Kartagina|Kartažani]]), Kartažani osnujejo svoje kolonije, med katerimi so bile najvažnejše na Ibizi in v Cartageni. Po porazu [[Kartagina|Kartagine]] v [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (201 pr. n. št.), Rimljani začno postopno okupacijo polotoka, ki ga v celoti zavzamejo v naslednjih dvesto letih. V prvi fazi rimske okupacije se je domače prebivalstvo večkrat uprlo. Po smrti enega od vodij vstajnikov, Viriata (139 pr. n. št.), so bile zmage vse redkejše, odpor proti Rimljanom je slabel. Do končnega zloma pride v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Rimska okupacija Iberskega polotoka je dosegla višek po vzpostavitvi popolne rimske oblasti in ustanovitvijo province Hispanije. Pod rimsko oblastjo je Španija ostala vse do 5. stoletja. Prebivalci Hispanije so prevzeli rimsko kulturo, jezik in zakone, v cesarstvu pa so imeli pomembno vlogo. V začetku 5. stoletja na prostor današnje Španije vpadejo germanska plemena [[Alani]], [[Svebi]] in [[Vandali]]. Ta plemena so prišla iz današnje severne Nemčije, prešli skozi današnjo Francijo in prodrli na Iberski polotok. Alani so osvojili pokrajino [[Luzitanija|Luzitanijo]], Svebi pokrajino [[Galicija (Španija)|Galicijo]], Vandali pokrajino [[Andaluzija|Andaluzijo]]. Vandali so bili kasneje napadeni od zahodnih Gotov, zato so prešli v Afriko, kjer so osnovali vandalsko državo, ki se je obdržala do sredine 6. stoletja (zavzel jo je leta 534 bizantinski vojskovodja Belizar). Ko so Vandali odšli v Afriko, so zahodni Goti leta 585 uničili tudi državo Svebov in tako zagospodarili celemu polotoku. Država zahodnih Gotov se je obdržala v Španiji do leta 711. Zahodni Goti so okoli leta 600 prevzeli katoliško vero in se s svojimi podaniki staroselci stopili v en narod — španski. ==== Pet španskih kraljestev ==== Leta 722 so Iberski polotok zavzeli [[Arabci]] oz. Mavri in zrušili državo zahodnih Gotov. Arabska država je na Iberskem polotoku trajala do leta 1492. Ponovno osvajanje ozemlja izpod mavrske vladavine, imenovano [[rekonkvista]] in hkrati ponovno naseljevanje krščanskih prebivalcev je trajalo 8 stoletij, od leta 711 in do leta 1492. Dokončni razkroj muslimanskeg imperija se je začel leta 1212, ko so kraljevine Kastilije, Navarre, Aragonije in Leona združile moči ter s skupno vojsko porazile [[Almohadi|Almohade]] v Navas de Tolosa. Kristjani so do leta 1248 uspeli zavzeti dve pomembni mesti kot sta [[Kordova]] in [[Sevilla]]. V naslednjih desetletjih se je mavrsko ozemlje omejilo na področje Granade in najjužnejšega dela španske obale. [[Granada]] je padla šele leta 1492. [[Slika:Battle of Las Navas de Tolosa.jpg|right|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', Francisco de Paula Van Halen, 1864]] [[Slika:Batalla de las Navas de Tolosa, por Francisco van Halen.jpg|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', 1212]] V drugi polovici 12. stoletja je bilo na Iberskem polotoku več kraljestev, natančneje pet. Na vzhodu se je oblikovala Aragonija, na zahodu Portugalska, na severu Navara, v osrednjem delu polotoka pa še Kastilija in Leon. Izraz »pet španskih kraljestev« se je prvotno nanašalo na omenjene kraljevine, vendar se je po združitvi kraljestev Kastilije in Leona leta 1230 pridružilo še kraljestvo Granada kot zadnja arabska država na polotoku. Začetek Portugalske sega v 11. stoletje. Sprva je bilo ozemlje pod oblastjo kraljestva Leon. Neodvisnost so si izborili leta 1139, ko se je [[Alfonz I. Portugalski|Alfonz I.]] imenoval za kralja. Leta 1143 je Portugalska postala neodvisno kraljestvo in njena glavna naloga v [[rekonkvista|rekonkvisti]] je bila zavzetje ozemlja proti jugu iberskega polotoka, tako da je leta 1267 s pokrajino Algarve dobila današnji obseg. Kastilija je bila v 9. stoletju del kraljevine Leon. V 10. stoletju si je Kastilija povečala avtonomijo in se leta 1065 odcepila od Leona. Kraljestvi Kastilije in Leona sta se po tem večkrat združili in razdružili. Dokončno se združita leta 1230 pod kraljem Fernandom III. Svetim, sinom Berenguele Kastiljske in Alfonza IX. Leonskega. V manj kot v dvajsetih letih je združeno kraljestvo postalo najbolj obširno in poseljeno območje na polotoku. Kraljevina Navarra se je razvila na območju prejšnje kraljevine Pamplone, ustanovljene leta 824. Po začetnem uspehu je Navarra izgubila nekaj svojega ozemlja, katerega sta zavzeli kraljevini Kastilije in Aragonije. Navarra se je združila z Aragonijo, ko je Sančo III. Veliki podedoval ti dve kraljevini. Po smrti Alfonza I. Aragonskega (1134) se Navarra odcepi od Aragonije in postane neodvisno kraljestvo vendar brez možnosti širitve svojega ozemlja. Znašla se je brez meje z arabskim ozemljem in ujeta med veliko bolj mogočnima kraljestvoma Kastilije in Aragonije. Prvi kralj Aragonskega kraljestva je bil Alfonz II. in njegova poglavitna naloga je bilo nadaljevanje osvajanja ozemlja izpod Arabcev. Do leta 1171 je osvojil ozemlje vse do mesta [[Teruel]] in s tem je kraljestvo doseglo svoj največji obseg. Po smrti ga je nasledil njegov sin Peter II. Aragonski. Sodeloval je v bitki pri Navas de Tolosa in pomagal pregnati Almohade, vendar njegov primarni cilj je bil širitev ozemlja Aragonije proti jugu Francije. [[Slika:Reino Nazarí de Granada.png|levo|sličica|Granadski emirat]] Na jugu Iberskega polotoka je ostalo zadnje arabsko ozemlje, ki mu je vladala rodbina [[Nasridi|Nasridov]]. Po veliki krščanski ofenzivi v letih 1228-1248 je bil Granadski emirat vse, kar je ostalo od starega [[Al Andaluz]]a. Nekatera osvojena utrjena mesta, na primer [[Murcia]], Jaén in Niebla, so bila naslednjih nekaj let krščanske tributarne posesti, v 1260. letih pa so večino mest priključili h krščanskim kraljestvom. Leta 1469 se je aragonski kralj [[Ferdinand II. Aragonski |Ferdinand]] poročil z naslednico kastiljske kraljevske krone [[Izabela I. Kastiljska |Izabelo]] in tako sta se državi Aragonija in Kastilija združili v dinastično kraljevino, poznejšo Španijo. [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]] sta začela boj proti Arabcem (Mavrom) in po desetletni vojni zavzela celotno njihovo ozemlje. Leta 1492. so Španci osvojili tudi arabsko glavno mesto Granado. Arabci so Španijo zapustili in ta je napredovala ter postala ena od najmogočnejših evropskih držav. Čeprav je Španija kot enotna država uradno nastala šele leta 1715, je bila zveza med iberskimi kraljevinami že v petnajstem stoletju dovolj močna, da je pravzaprav ''[[de facto]]'' že tedaj obstajala in jo zgodovina na splošno priznava kot tako. Z odkritjem novih dežel v Ameriki, je Španija v času kralja Ferdinanda in kraljice Izabele ustvarila temelje svoji moči, veličini in kolonialnemu gospostvu. === Odkritje Amerike === 12. oktobra 1492 je [[Krištof Kolumb]] prvič stopil na ozemlje, ki pripada severnemu delu ameriškega kontinenta. Najbrž ni bil prvi, ki je korakal po tem kontinentu, saj so [[Normani]] že prej (verjetno okoli 10. stoletja) pripotovali na severozahod, na območje polotoka [[Labrador]]. Brez dvoma pa Kolumb takrat ni vedel za ta potovanja. Bil je prepričan, da obstaja kopno na drugi strani oceana, vendar je mislil, da gre za Japonsko. To prepričanje je, skupaj s Toscanellijevimi zemljevidi,&nbsp;predstavil kraljem in ostalim pomembnim v Kastiliji. Ni bilo lahko prepričati znanstvenikov tistega časa, saj le-ti niso poznali celotne geografske slike in so verjetno slutili, da so Kolumbovi izračuni glede ožine in bližine azijskih ozemelj napačni. Čeprav Kolumb ni zlahka pridobil podpore, sta kraljica Izabela in njen mož z njim začela pogovore o potovanjih le dan po ponovni pridobitvi Granade. 17. aprila 1492 je bil podpisan pakt v Santa Feju, s katerim so se določila nadomestila, ki bi jih prejel Kolumb za uspeh svoje odprave. Ne glede na vse zahteve, sta kralj in kraljica podprla odpravo. &nbsp; Ker je Kolumb dobil sredstva za odpravo, je 3. avgusta 1492, skupaj s stodvajsetimi možmi posadke (večino jih je rekrutiral iz pristanišča Puerto de Palos, šlo je za prestopnike, ki so bili obsojeni na naporna fizična dela), začel odpravo. Za svoje potovanje je imel na voljo tri [[karavela|karavele]] Pinta, Niña in Santa María. Kralj in kraljica sta financirala prvi dve odpravi, tretjo pa je pokril Kolumb, s finančno pomočjo Martina Alonsa in Vicenta Yáneza Pinzóna, strokovnjaka za morje in morska plovila. Pluli so ob obalah Afrike in prispeli na Kanarske otoke, kjer jih je okvara Pinte zadržala do 6. septembra. Po mesecih plutja so 12. oktobra istega leta zagledali kopno. Prispeli so na otok v otočju Bahamov, imenovan Guanahaní in ga poimenovali San Salvador. Zvečer se je Kolumb izkrcal, skupaj s kapitanoma Pinte in Niñe in zasedel odkrito zemljo v imenu kastiljske krone. Po raziskovanju otoka so se odpravili na jug in odkrili [[Kuba|Kubo]] ter [[Haiti]]. Pri Haitiju, ki so ga Španci poimenovali ''La Española'' je Santa María doživela brodolom, iz njenih ostankov pa so zgradili neke vrste oporišče, imenovano Fuerte de la Navidad. Tam je ostalo štirideset Špancev, medtem ko so ostali odpluli nazaj v Španijo. == Zemljepis == Španija leži na jugozahodu Evrope in zavzema večji del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Na severu meji s [[Francija|Francijo]] in [[Andora|Andoro]], na zahodu s [[Portugalska|Portugalsko]] in z britansko kolonijo [[Gibraltar]] na jugu. Severnoafriški mesti pod špansko upravo mejita z Marokom. Del njenega ozemlja sta tudi dva [[arhipelag]]a: v Sredozemskem morju ležijo [[Balearski otoki]] in v Atlantskem oceanu [[Kanarski otoki]], del Španije pa sta tudi severnoafriški primorski mesti Ceuta in Melilla, ki sta pod špansko upravo in enklava Llívia v francoskih Pirenejih. Skupna dolžina španske kopne meje je 1918 km. Španija leži v severnem zmernem pasu, med 43°47'24" severne in 36°00'40" južne zemljepisne širine in med 7°00'30" vzhodne in 5°36'40" zahodne zemljepisne dolžine. === Topografija === Večji del pirenejskega področja je po nastanku stara visoka planota [[Osrednja Mezeta|Meseta]] (zgrajena iz [[Predkambrij|predkambrijskih]] in [[Paleozoik|paleozojskih]] kristalinskih kamnin in drugih starih kamnin), ki jo [[Kastiljsko gorovje]] deli na severno in južno Kastilijo. Severno in južno od Mezete se razprostirajo gorske verige: [[Kantabrijsko gorovje]] in Pireneji (Pico de Aneto, 3404 m) na severu, Betijske Kordiljere ali Andaluzijsko pogorje na jugu. Andaluzijsko pogorje se sestoji iz nekaj masivov, ki se raztezajo vzporedno z obalo Sredozemskega morja; osredji del sestavlja [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]] z najvišjim vrhom celinske Španije (Mulhacu, 3481 m). Najvišja točka v Španiji je sicer [[Teide]], 3718 m, aktivni vulkan na Kanarskih otokih. Med južnim robom Osrednje Mezete (Sierra Morena) in Andaluzijskim pogorjem je velika Andaluzijska tektonska depresija ob reki [[Guadalquivir]]. Na severovzhodnem robu Mezete se razteza [[Ibersko gorovje]], zgrajeno iz [[Kreda|krednih]] in [[Jura|jurskih]] [[sediment]]ov, med Iberskim gorovjem, Pireneji in Kantabrijskim pogorjem pa je depresija reke [[Ebro]] (Aragonska dolina). Iz planote Mezete se dvigajo gorski masivi Sierra de Gata, Sierra de Gredos in Sierra de Guadarrama, ki so nastali v [[terciar]]u. Obala je v glavnem strma in slabo razčlenjena. Dobro je razčlenjena samo obala Galicije in severozahodne Španije z mnogimi zalivi karakterističnih oblik. Aluvialne ravnice so ob obali, od njih je največja Guadalquivir v Andaluziji. === Podnebje === Španija leži v zmernem pasu, njen [[relief]] pa vpliva na veliko klimatsko raznolikost. Pogosto se za [[podnebje]] Španije reče da je sredozemsko (mediteransko). To je le približno prav, saj ima samo priobalno področje vzhoda, jugovzhoda in juga sredozemsko podnebje. Po zemljepisni širini bi sicer moral imeti največji del sredozemsko podnebje, vendar nekatere druge naravne karakteristike ustvarjajo drugačne pogoje. Na spremembo podnebja primarno vpliva visok relief oziroma višja nadmorska višina tako da prihaja do vertikalne podnebne slojevitosti. Ker se gorovja v glavnem dvigajo ob robu države oziroma Iberskega polotoka, predstavljajo pomembno prepreko širjenju podnebnih vplivov iz okoliškega prostora. Zato ima osredji del Španije, visoka planota Mezeta, precej drugačno podnebje od tistega, ki bi odgovarjal zemljepisni širini tega prostora in je bolj kontinentalno. Na vzhodu in jugu Španije, kjer prevladuje sredozemsko podnebje (pogosto se navaja tudi kot subtropsko), so srednje mesečne temperature preko leta od 13 °C do 25 °C, v poprečju pade od 350 do 500 mm padavin. Za to področje je značilno dolgo, toplo, suho in sončno poletje, ko maksimalne temperature dosežejo tudi 48 °C. Sredozemska obala ima največje število sončnih ur v Evropi. Na vseh obalah so zime prijetne, na jugu celo tople. Severozahod Španije (atlantska obala, ki meji tudi na [[Biskajski zaliv]]) ima bolj sveže podnebje, kjer se temperature gibljejo med 8–20 °C. Iz Biskajskega zaliva se proti Iberskemu polotoku gibljejo vlažne zračne mase, zato na gorskih območjih pade največ padavin (900–2000 mm). Zaradi blagega oceanskega podnebja in dovolj padavin, je celotno območje poraslo z relativno bujno in zeleno vegetacijo, zato to regijo pogosto imenujejo tudi Zelena obala (''Costa Verde''). Za notranjost Španije, s kontinentalnim podnebjem, so značilne srednje mesečne temperature med 3–23 °C, pozimi pa temperature pogosto padejo pod nič stopinj. V tej regiji poprečno letno pade manj kot 500 mm padavin, ponekod celo manj kot 300 mm. Vzhodni del te regije ima nekatere značilnosti mediteranskega podnebja, severozahodni rob pa se približuje oceanskemu podnebju. === Hidrografija === Osnovno [[Hidrografija|hidrografsko]] mrežo Španije sestavlja pet rek: * [[Guadalquivir]], * [[Guadiana]], * [[Tajo]], * [[Duero]] in * [[Ebro]]. Med pomembnejšimi pa so še: Júcar, Segura, Turia in Minho. Reke na severozahodu imajo več vode, krajši tok, relativno velik padec, njihova [[estuarij]]ska ustja pa omogočajo razvoj vodnega prometa. Reke, ki se spuščajo iz visokih gora (Pirenejev, Betijske Kordiljere, Kastiljskega pogorja), imajo velike padce in pomemben hidroenergetski potencial. V apnenčastem terenu so reke pogosto izoblikovale [[kanjon]]e in [[slap]]ove. === Pitna voda === Večino pitne vode pridobivajo iz akumulacijskih [[jezero|jezer]]. Največji del rek je bil zajezen v času vladavine [[Francisco Franco|Francisca Franca]], kar je ena redkih zadev po kateri ga pomnijo, v kolektivni zavesti španskega naroda, kot dobrega. Dobrobiti od umetnih jezer so izjemne za državo kot je Španija, ki se zaradi klimatskih sprememb spreminja v puščavsko področje. Razen pitne vode, imajo korist od pridobivanja električne energije, turizma, itd. == Politika in uprava == [[Slika:Ccaa-spain.png|500px|thumb|right]] Španija je po smrti diktatorskega generala [[Francisco Franco|Franca]], s sprejetjem ustave leta 1978, postala ustavna [[monarhija]], razdeljena na 17 [[španska avtonomna skupnost|avtonomnih skupnosti]] ([[španščina|špansko]]: ''comunidad autónoma'', množina ''comunidades autónomas'') in dve avtonomni mesti (''ciudad autónoma'', množina ''ciudades autónomas'') na [[Afrika|afriški]] obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne skupnosti, ki se nadalje delijo na 50 [[Španske province|provinc]], so (izvorna imena v oklepaju so v španščini, kjer ni izrecno navedeno drugače): * [[Andaluzija]] (''Andalucía''); glavno mesto [[Sevilla]]; * [[Aragonija]] (''Aragón''); glavno mesto [[Zaragoza]]; * [[Asturija]] (''Asturias''); glavno mesto [[Oviedo]] (ast. Uviéu); * [[Balearski otoki]] (''Islas Baleares'', katalonsko ''Illes Balears''); glavno mesto [[Palma de Mallorca]]; * [[Baskija]] (špansko ''País Vasco'', baskovsko ''Euskadi''); glavno mesto [[Vitoria]] (eu. Gasteiz); * [[Extremadura]] (špansko ''Extremadura),'' glavno mesto [[Mérida, Španija|Mérida]] * [[Galicija (Španija)|Galicija]] (špansko ''Galicia''; galicijsko in portugalsko ''Galiza''), glavno mesto [[Santiago de Compostela]]; * [[Kanarski otoki]] (''Islas Canarias''); glavno mesto [[Santa Cruz de Tenerife]] in [[Las Palmas de Gran Canaria]]; * [[Kantabrija]] (''Cantabria''); glavno mesto [[Santander]]; * [[Kastilija - Manča]] (''Castilla-La Mancha''); glavno mesto [[Toledo]]; * [[Kastilija in Leon]] (''Castilla y León''); glavno mesto [[Valladolid]]; * [[Katalonija]] (''Cataluña'',''Catalunya''); glavno mesto [[Barcelona]]; * [[La Rioja]], glavno mesto [[Logroño]]; * [[Madridska skupnost|Madrid]] (''Comunidad de Madrid'') glavno mesto [[Madrid]]; * [[Murcijska regija|Murcia]] (''Región de Murcia'') glavno mesto [[Murcia (mesto)|Murcia]]; * [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] (''Comunidad Foral de Navarra/ Nafarroako Foru Komunitatea'') glavno mesto [[Pamplona]] (eu. Iruña); * [[Valencijska skupnost|Valencija]] (špansko ''Comunidad Valenciana''; katalonsko ''País Valencià''); glavno mesto [[Valencija (mesto)|Valencija]]; ===Seznam mest v Španiji=== {{glavni|Seznam mest v Španiji}} === Ustava === Španija ima dolgo in nestabilno zgodovino svoje ustavnosti, zahvaljujoč [[Politika|političnim]] pretresom v 19. in 20. stoletju: * Ustava iz Bayone (1808) – Po vstaji v [[Aranjuez]]u, je [[Napoleon]] v Bayoni sklical skupščino španskih plemenitašev pred katere je postavil tekst ''ustave'', ki so ti izglasovali 8. julija 1808. Španija je bila organizirana kot nasledstvena monarhija, s kraljem kot središčem moči, ki pa je moral spoštovati pravice državljanov zajamčene z ustavo. Potem na prestol pride Napoleonov brat [[Jožef Bonaparte|Jožef I.]] Dokument se ne šteje za ustavo. * Ustava iz 1812 (špansko ''La Pepa'' (''Joža''), zato, ker je bila sprejeta na dan sv. Jožefa) – prva prava španska ustava. Vsebovala je kompromis med liberalno strujo in [[Absolutizem|absolutisti]]. Veljala je samo šest let, zato ker jo [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]] ni spoštoval (1812–1814, ko jo je Ferdinand ukinil in vzpostavil stari absolutistični režim; 1820–1823; 1836–1837) * Ustava iz 1837 – regentinja Marija Kristina, mati [[Izabela II. Španska|Izabele II.]] je bila primorana vrniti se na stanje ustanovljeno z ustavo iz 1812. * Ustava iz 1845 – sprejeta po tem, ko je general Espartero prevzel oblast od Marije Kristine. Izabela II. je bila proglašena za polnoletno. Z ustavo so se povečala kraljeva pooblastila. * Ustava iz 1856 – ta ustava nikoli ni zaživela * Ustava iz 1869 – ustava je bila sprejeta po begu Izabele II. in prevzemu oblasti [[general]]a Serana. Ta demokratska ustava, ki je veljala do 1871, je delila oblast na zakonodajno, izvršno in sodno. * Ustava iz 1876 – po padcu Prve Republike, nobena politična skupina ni nudila formule stabilne oblasti. [[Alfonz XII. Španski|Alfonz XII.]] iz Anglije je ponudil Špancem ustavo, ki je bazirala na liberalni monarhiji. * Ustava iz 1931 – ustava Druge Republike * Ustava iz 1978 – ustava, ki je v veljavi še danes. ===Državni organi=== [[File:PalacioReal1.jpg|thumb|Kraljeva palača v Madridu.]] * Krona / voditelj države (špan. ''La Corona'' / ''Jefatura del Estado'') * Parlament (zakonodajna oblast) (špan. ''Las Cortes Generales''), ki je sestavljen iz dveh domov: **Senat (špan. ''Senado'') **Kongres delegatov (špan. ''Congreso de los Diputados '') * Vlada (izvršna oblast) (špan. ''El Gobierno''), sestavljena iz predsednika vlade in ministrov * Vrhovna sodna oblasti so: ** Vrhovno sodišče (špan. ''El Tribunal Supremo'') ** Generalni svet pravosodnih organov (špan. ''El Consejo General del Poder Judicial'') * Ustavno sodišče (špan. ''El Tribunal Constitucional''). == Demografija == [[File:Guggenheim Bilbao 06 2012 Panorama 2680.jpg|thumb|250px|[[Guggenheimov muzej, Bilbao]]]] Španija ima 47 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&path=%2Ft20%2Fe260&file=inebase&L=1|publisher=Instituto Nacional de Estadística (Nacionalni inštitut za statistiko)|title=Population Figures|accessdate=4.2.2011|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107082610/http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&path=%2Ft20%2Fe260&file=inebase&L=1%20|url-status=dead}}</ref> Gostota poselitve, 91 prebivalcev na km², je nižja kot v primerljivih zahodnoevropskih državah in poseljenost je zelo neenakomerna. Z izjemo prestolnice in njene okolice je notranjost države redko poseljena, ostali centri so ob obalah. Glavno mesto Kraljevine Španije je Madrid. Mesto s 3.155.359 prebivalcev (metropolitanska regija Madrid 5.964.143) leži v središču Pirenejskega polotoka. Druga večja mesta so Barcelona, Valencia, Sevilla, Zaragoza in Málaga. Tekom 20. stoletja, predvsem v 1960. in 1970. letih, je Španija doživela eksplozijo prebivalstva, med katero se je število prebivalcev podvojilo. Rast števila se je močno zmanjšala v 1980. letih, danes pa so trendi ponovno usmerjeni navzgor, predvsem zaradi vračanja Špancev, ki so se izselili v druge evropske države, in velikega števila priseljencev, ki danes predstavljajo 12 % prebivalstva. Ti izvirajo predvsem iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (39 %), [[Severna Afrika|Severne Afrike]] (16 %), [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (15 %) in [[podsaharska Afrika|podsaharske Afrike]] (4 %).<ref>{{navedi splet |url=http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&FILE_AXIS=00000010.px&CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&COMANDO=SELECCION&CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |publisher=Instituto Nacional de Estadística |title=Población extranjera por sexo, país de nacionalidad y edad |accessdate=13.8.2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080325043135/http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&FILE_AXIS=00000010.px&CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&COMANDO=SELECCION&CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |archivedate=2008-03-25 |url-status=dead }}</ref> ==Jeziki== {{Posodobi|razdelek}} Španščina ali kastiljščina je uradni jezik španske države vseh avtonomnih enot. Ostali jeziki (skupno jih je 14 in 3 znakovni), ki jih govorijo v Španiji so: *Španski znakovni jezik (mimika), 102.000 (1994) *[[Aragonščina|Aragonski jezik]], 11.000 govorcev od 2.000.000 (1994) etničnih Aragoncev. Uradni jezik v Aragoniji. *[[Asturleonščina|Asturleonski jezik]] (ali [[Asturščina|asturski]]) – nima statusa uradnega jezika a uživa zaščito v Asturiji. 100.000 (1994) v Španiji. *Baskijski jezik – uradni jezik v Baskiji. 580.000 v Španiji (1991, L. Trask). *Galicijski jezik – uradni jezik v Galiciji; 3.170.000 v Španiji (podatek 1986). *Aranski (gaskonjski) jezik – ta okcitanski dialekt ima status uradnega jezika v dolini Aran v Kataloniji. 3.810 govorcev v Španini od 5.552 etničnih (podatek 1991). *Katalonski jezik – Uradni jezik v Kataloniji, Skupnost Valencije (valencijski dialekt) in na Balearskih otokih; 11.200.000 v Španiji (podatek 2006). *Katalonski znakovni jezik. uraden od 1994; 18.000 (1994) *Estremadurski, 200.000 v Španiji. Etnični znatno številčnejši. *Fala, v Estremaduri; 10.500 (1994, T. Erickson). *Kalo, jezik Romov (špan. ''Gitana''), 40.000 v Španiji. *Quinqui, nepoznano število govorcev, v katerem govori etnična skupina Quinquillero. *Valencijski znakovni jezik. Nepoznano število govorcev. === Religija === Člen 16.3 sedanje španske ustave določa, da je Španija sekularna država: »Nobena religija ne sme imeti državnega značaja.« Država mora zagotavljati svobodo vere in čaščenje posameznikov ter zagotoviti medsebojne odnose med vlado in vsemi veroizpovedmi. Skoraj 75 odstotkov Špancev se opredeljuje za [[Katolištvo|katolike]]. == Gospodarstvo == [[Slika:Viñedo-en-Ventosa-LaRioja.jpg|thumb|Vinograd v pokrajini La Rioja, Španija]] [[Slika:Vista aerea huerta.jpg|thumb|Vrtovi v Murci.]] Z [[bruto domači proizvod|bruto domačim proizvodom]] okoli 1.280.000 milijard € (2014)<ref name="IMF">{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=47&pr.y=15&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&s=NGDPD&grp=0&a=|title=World Economic Outlook Database, April 2015|date=|accessdate=11.12.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}</ref><ref name="SB">{{navedi splet| url=http://databank.worldbank.org/data/download/GDP.pdf|title=GDP (current US$)|publisher=Svetovna banka|work=World Development Indicators|accessdate=11.12.2015}}</ref> in njegovim porastom 3,1 % (2015)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/np/sec/pr/2015/pr15378.htm|title=Spain: Maintaining the Strong Growth Momentum|accessdate=11.12.2015|date=14.8.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}</ref> je špansko gospodarstvo eno od vodilnih v Evropi. Po klasifikaciji [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] (IMF) je Španija štirinajsta gospodarska sila sveta.<ref name="IMF"/><ref name="SB"/> Španska industrija je razvita in tehnološko napredna. V zadnjih nekaj letih rastejo tehnološki parki. Glavni industrijski proizvodi so tekstil in konfekcija, prehranski proizvodi, kovine in proizvodi iz kovin, avtomobili in ladjedelništvo. Kmetijstvo sloni na proizvodnji agrumov, riža, sadja, zelenjave, oljk in grozdja. Španija je znana po proizvodnji plute. Z rudami je najbogatejša država južne Evrope. Ena od glavnih gospodarskih panog je turizem. Podnebje Španije, njena geografska lokacija, priljubljene obale, raznolika pokrajina, zgodovinska zapuščina, živahna kulturna dejavnost in odlična infrastruktura, je povzdignila Španijo med največje na svetu po mednarodni turistični industriji. V zadnjih petih desetletjih, je mednarodni [[turizem v Španiji]] zrasel in postal drugi največji na svetu v smislu porabe, vreden približno 40 milijard evrov ali približno 5 % BDP v letu 2006.<ref name="guru">{{navedi splet|url=http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&offer=GURU001|title=Investing in Spain and the Rise of the New Conquistadors |accessdate=13 August 2008|work=The Global Guru|archive-date=2011-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110106210622/http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&offer=GURU001|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|format=PDF|publisher=Bank of Spain|title=Economic report|accessdate=13 August 2008|archive-date=2008-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726044741/http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|url-status=dead}}</ref> === Promet === Španski cestni sistem je predvsem centraliziran, s šestimi avtocestami, ki povezujejo Madrid z Baskijo, Katalonijo, Valencijo, zahodno Andaluzijo, Extremaduro in Galicijo. Poleg tega obstajajo avtoceste vzdolž Atlantika (Ferrol do Vigo), v Kantabriji (Oviedo v San Sebastian) in v Sredozemlju (Girona–[[Cádiz]]). Španija naj bi dala en milijon električnih avtomobilov na ceste do leta 2014 kot del vladnega načrta za varčevanje z energijo in večjo energetsko učinkovitost. Minister za industrijo Miguel Sebastian je dejal, da »je električno vozilo prihodnosti in motor industrijske revolucije.« Španija ima najširše železniško omrežje visokih hitrosti v Evropi in je drugo najobsežnejše na svetu za Kitajsko.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |title=The Need for Speed–High Speed Rail in Europe: Do You Speak Spanish? Europe on Track |publisher=Blog.raileurope.com |date= |accessdate=1 November 2011 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202103102/http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theolivepress.es/spain-news/2010/11/17/spain-speeds-ahead/ |title=Spain has developed Europe's largest high-speed rail network &#124; Olive Press Newspaper &#124; News |publisher=Theolivepress.es |date= |accessdate=1 November 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-20 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724100612/http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |url-status=dead }}</ref> Od oktobra 2010 ima Španija skupaj 3500 km prog za visoke hitrosti, ki povezujejo Málago, Sevillo, Madrid, Barcelono, Valencijo in Valladolid, z vlaki dosegajo hitrosti do 300 km/h. V povprečju so španski vlaki visokih hitrosti najhitrejši na svetu, sledi japonski bullet vlak in francoski TGV.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/mundodinero/2010/11/09/economia/1289304399.html|title=El AVE español, el más veloz del mundo y el segundo en puntualidad |publisher=www.elmundo.es|date=10 November 2010 |accessdate=5 June 2011}}</ref> Glede na točnost so drugi na svetu (98,54% prihod na čas) – takoj za japonskim [[Šinkansen|šinkansenom]] (99%). Če bodo izpolnjeni cilji ambicioznega AVE programa (španski vlaki za visoke hitrosti) do leta 2020, bo v Španiji 7000 km prog, ki bodo s hitrimi vlaki povezale skoraj vsa deželna mesta z Madridom v manj kot treh urah in Barcelono v štirih urah. Tudi organizacija zračnega prometa je dobra: 96 [[letališče]] od tega 47 javnih, razporejenih po državi skrbi za zračni promet, ki se hitro razvija. Najvažnejša letališča so Madrid s 50 milijonov potnikov v letu 2011 (15. na svetu), Barcelona (El Prat) s 35 milijonov potnikov v letu 2011, ne zaostaja niti Palma de Mallorca (23 milijonov potnikov), kamor prihajajo številni turisti. Ostala so še: Málaga (13 milijonov potnikov), Las Palmas (Gran Canaria) (11 milijonov potnikov), Alicante (10 milijonov potnikov) in manjša, število potnikov med 4 in 10 milijonov, na primer Tenerife (dve letališči), Valencia, Sevilla, Bilbao, Ibiza, Lanzarote, Fuerteventura. Prav tako je več kot 30 letališč s številom potnikov, pod 4 milijone. Španija ima tudi mnogo [[pristanišče|pristanišč]]: Barcelona je ena od najpomembnejših evropskih pristanišč tako za potniški kot za tovorni promet. Med ostalimi sta pomembni luki še Valencia na Sredozemskem morju in Bilbao na Atlantiku. Španska trgovska flota je močna in važna za zunanjo trgovino. Rečni promet obsega mrežo linij dolgih okoli 100 km. Tudi največje reke so samo delno plovne. === Energija === [[File:Enerxía eólica - O Pindo - Galicia.jpg|thumb|right|Vetrne turbine v Galiciji. Španija je četrta po proizvodnji vetrne energije na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/26/ciencia/1182857288.html|title=España produce el 20% de la energía eólica mundial|publisher=}}</ref>]] Španija je ena od vodilnih držav na svetu v razvoju in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. V letu 2010 je Španija postala vodilna svetovna proizvajalka sončne energije, ko je prehitela ZDA z veliko elektrarno imenovano La Florida v bližini Alvarado, Badajoz. Španija je tudi glavni evropski proizvajalec vetrne energije. V letu 2010 so njene vetrnice ustvarile 42.976 GWh, kar predstavlja 16,4% vse električne energije, proizvedene v Španiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |title=Spain becomes the first European wind energy producer after overcoming Germany for the first time |publisher=Eolic Energy News |date=31 December 2010 |accessdate=30 April 2011 |archive-date=2011-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110427085056/http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |url-status=dead }}</ref> 9. novembra 2010 je vetrna energija dosegla trenutno zgodovinsko najvišjo vrednost, saj pokriva 53% celinskega povpraševanja po električni energiji in ustvarja količino energije, ki je enakovredna tisti iz 14 jedrskih reaktorjev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |title=Wind power in Spain breaks new instantaneous power record |publisher=www.renovablesmadeinspain.es |date=9 November 2010 |accessdate=5 June 2011 |archive-date=2011-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111214141437/http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |url-status=dead }}</ref> Drugi obnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji so hidroenergija, biomasa in plimovanje (2 elektrarni v gradnji). Neobnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji, so [[jedrski reaktor]]ji (8 delujočih), plin, [[premog]] in [[nafta]]. Fosilna goriva skupaj ustvarijo 58% španske električne energije (v letu 2009), tik pod OECD povprečno 61%. Jedrska energija ustvari še 19%, veter in hidro približno 12% vsak. == Kultura == {{glavni|Španska kultura}} Španija je država [[Zahodni svet|Zahodnega sveta]] in ena večjih latinskih držav v Evropi ter kulturna velesila.<ref>{{navedi splet |url=http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&vCourse=OSHR-70055 |title=Beyond Bullfights and Sangria: Five Centuries of Spanish History through Its Music, Art, and Literature - UC San Diego Extension |access-date=27 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125111234/http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&vCourse=OSHR-70055 |archive-date=25 November 2016 }}</ref> Špansko kulturo zaznamujejo močne zgodovinske vezi s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkvijo]], ki je imela ključno vlogo pri nastanku države in kasnejši identiteti.<ref>{{navedi knjigo|title=Spain Transformed: The Franco Dictatorship, 1959-1975|first=N. |last=Townson|year=2007| isbn=9780230592643| page =7|publisher=Routledge}}</ref> Špansko umetnost, arhitekturo, kulinariko in glasbo so oblikovali zaporedni valovi tujih zavojevalcev, pa tudi sredozemsko podnebje in geografija države. Stoletja dolga kolonialna doba je globalizirala španski jezik in kulturo, pri čemer je Španija vsrkala tudi kulturne in komercialne izdelke svojega raznolikega imperija. === Svetovna kulturna in naravna dediščina === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Španiji|Narodni parki v Španiji|Stolnice v Španiji}} Španija ima 49 območij svetovne dediščine. Sem spadajo pokrajina Monte Perdido v Pirenejih, ki si jo deli s Francijo, najdišča prazgodovinske kamninske umetnosti v dolini Côa in Siega Verde, ki si jo deli s Portugalsko, Dediščina živega srebra, ki si jo deli s Slovenijo, ter starodavni in prvobitni bukovi gozdovi, ki si jih deli z drugimi državami Evrope.<ref>{{navedi splet|title=Spain|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|publisher=UNESCO Culture Sector|access-date=14 September 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140926042250/https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|archive-date=26 September 2014}}</ref> Poleg tega ima Španija tudi 23 elementov nesnovne kulturne dediščine ali »človeških zakladov«.<ref>{{navedi splet|title=Spain – Intangible Cultural Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES}}</ref> === Unescova nesnovna kulturna dediščina === Španija ima na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine naslednje:<ref>[https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES?info=elements-on-the-lists]</ref> * 2023: Transhumance, sezonski odgon živine; Preseljevanje se nanaša na sezonsko gibanje ljudi z živino med geografskimi ali podnebnimi regijami. * 2023: Znanje, obrt in veščine ročne izdelave stekla; Tradicionalna ročna proizvodnja stekla vključuje oblikovanje in dekoriranje vročega in hladnega stekla za izdelavo predmetov iz votlega stekla, ravnega stekla in kronskega stekla. * 2022: Tradicija splavarjenja z lesom; Splavarjenje z lesom v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Latviji, na Poljskem in v Španiji izvira iz srednjega veka, ko so s splavi prevažali les, blago in ljudi po naravnih vodnih tokovih. V preteklosti so splavarji, ki so potovali na oddaljene destinacije, tedne preživeli skupaj in delali na svojem splavu. * 2022: Ročno zvonjenje; Skozi stoletja je zvonjenje v Španiji služilo kot sredstvo izražanja in komunikacije ter izpolnjevalo številne družbene funkcije, od izmenjave informacij do koordinacije, zaščite in kohezije. * 2022: Portugalsko-galicijska meja ICH: varovalni model, ki ga je ustvaril Ponte...nas ondas!; Ponte…nas ondas! Namen projekta (PNO!) je zaščititi nesnovno kulturno dediščino na portugalsko-galicijski meji z ustvarjanjem prostorov, v katerih se lahko dediščina izvaja in prenaša na mlajše generacije. * 2021: Lov s sokoli, živa človeška dediščina; Lov s sokoli je tradicionalna umetnost in praksa urjenja in letenja sokolov (in včasih orlov, jastrebov, brenčev in drugih ptic ujed). Izvajajo ga že več kot 4000 let. * 2020: Los Caballos del Vino; poteka vsako leto od 1. do 3. maja v Caravaci de la Cruz in je del fiest v čast Santísima y Vera Cruz v Caravaci. Konjeniški ritual je sestavljen iz niza dogodkov, v katerih je konj protagonist. * 2019: Postopek izdelave umetne [[Obrtništvo Talavera iz Pueble in Tlaxcale|talavere]] v Puebli in Tlaxcali (Mehika) ter keramike v Talavera de la Reina in El Puente del Arzobispo (Španija) * 2018: Obredi igranja bobnov Tamboradas; so glasni, skupinski rituali, ki temeljijo na hkratnem, intenzivnem udarjanju na tisoče bobnov, na katere se neprekinjeno igra dneve in noči na javnih mestih v mestih in vaseh. * 2018: Umetnost suhozidanja, znanja in tehnike; Umetnost suhozidanja se nanaša na znanje, povezano z izdelavo kamnitih konstrukcij z zlaganjem kamnov enega na drugega, brez uporabe drugih materialov, razen včasih suhe zemlje. * 2016: Festival Valencia Fallas; Glavna značilnost praznika Fallas, tradicije skupnosti v Valenciji in njene diaspore, ki praznujejo prihod pomladi, je velikanska ''fala'', spomenik, sestavljen iz ninotov (karikatur), ki so jih ustvarili lokalni umetniki in obrtniki, ki dajejo komentarje na aktualna družbena vprašanja. * 2015: Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih; potekajo v Pirenejih vsako leto na isto noč, ko je sonce v zenitu. Ko pade noč, ljudje iz različnih mest in vasi nosijo goreče bakle po gorah, da prižgejo različne tradicionalno zgrajene kresove. * 2013: Metodologija popisovanja nesnovne kulturne dediščine v biosfernih območjih: izkušnja Montsenyja * 2013: Mediteranska prehrana; vključuje nabor veščin, znanj, obredov, simbolov in tradicij v zvezi s pridelki, žetvijo, ribolovom, živinorejo, konzerviranjem, predelavo, kuhanjem ter zlasti delitvijo in uživanjem hrane. * 2012: Fiesta patios v Kordobi; Dvanajst dni v začetku maja praznuje mesto Kordova ''Fiesta of the Patios''. Dvorišča (''patios'') so skupna, družinska ali večdružinska stanovanja ali sklopi posameznih hiš s skupno teraso, ki so v zgodovinski četrti mesta. Ta značilen kulturni prostor se ponaša z bogato paleto rastlin, med ''fiesto'' pa prebivalci prostodušno sprejmejo vse obiskovalce, da jih občudujejo. * 2011: Revitalizacija tradicionalne obrti izdelave apna v Morón de la Frontera, Sevilla, Andaluzija; je bila vir zaposlitve za Morón de la Frontera in označevalec njegove identitete. * 2011: Praznik 'la Mare de Déu de la Salut' v Algemesíju; se praznuje v Algemesíju v provinci Valencia v Španiji. Vsakega 7. in 8. septembra se skoraj 1400 ljudi udeleži gledaliških, glasbenih, plesnih in predstav, organiziranih v zgodovinskih predelih mesta: Valencia, La Muntanya, Santa Barbara in La Capella. * 2010: Pev Sibile na Majorki; Petje Sibile se izvaja na jutranji slovesnosti 24. decembra zvečer v cerkvah po vsej Majorki. Pev zaznamuje vsakoletno božično vigilijo, poje pa ga fant ali dekle v spremstvu dveh ali več fantov ali deklet. * 2010: Flamenko; Flamenko je umetniški izraz, ki združuje pesem (''cante''), ples (''baile'') in glasbo (''toque''). Andaluzija v južni Španiji je središče flamenka, čeprav ima korenine tudi v regijah, kot sta Murcia in Extremadura. * 2010: Človeški stolpi; zgradijo jih člani amaterskih skupin, običajno kot del letnih praznovanj v katalonskih krajih in mestih. Tradicionalno prizorišče je trg pred balkonom mestne hiše. Človeške stolpe tvorijo ljudje, ki stojijo drug drugemu na ramenih v zaporedju stopenj (med šest in deset). * 2009: Razsodišča za namakanje španske sredozemske obale: Svet modrecev nižine Murcia in sodišče za vode nižine Valencije; o tradicionalna pravna sodišča za upravljanje voda, ki segajo v obdobje Al Andaluz (od 9. do 13. stoletja). Dve glavni sodišči – Svet modrecev Murcijske nižine in Vodno sodišče Valencijske nižine – sta priznani po španski zakonodaji. * 2009: Jezik žvižganja otoka La Gomera (Kanarski otoki), Silbo Gomero; Jezik žvižganja posnema običajen jezik otočanov (kastiljsko španščino) z žvižganjem. Skozi stoletja se je prenašal od učitelja do učenca in je edini jezik žvižganja na svetu, ki ga v celoti razvija in izvaja velika skupnost (več kot 22.000 prebivalcev). * 2009: Center za tradicionalno kulturo – šolski muzej Pusol pedagoški projekt; Ta inovativni izobraževalni projekt ima dva splošna cilja: spodbujati izobraževanje na podlagi vrednot z vključevanjem lokalne kulturne in naravne dediščine v kurikulum ter prispevati k ohranjanju dediščine Elcheja z izobraževanjem, usposabljanjem, neposrednim ukrepanjem in ozaveščanjem v izobraževalna skupnost. * 2008: Skrivnostna igra Elche; je sveta glasbena drama o smrti, prehodu v nebesa (znanem kot Vnebovzetje) in kronanju Device Marije. Od sredine 15. stoletja se izvaja v baziliki Santa Maria in na ulicah starega mesta Elche, ki je v regiji Valencia. Je živo pričevanje evropskega verskega gledališča srednjega veka in kulta Device. * 2008: Patum iz Berge; je priljubljen festival, katerega izvor sega v srednjeveške praznike in parade, ki spremljajo praznovanje ''Corpus Christi''. Gledališke predstave in parade različnih podob oživljajo ulice tega katalonskega mesta severno od Barcelone. Praznovanje poteka vsako leto v tednu Božjega telesa, od konca maja do konca junija. === Literatura === Nekateri zgodnji primeri vernakularne romanske literature so kratki izseki andaluzijske romantike (kot so refreni), posuti v arabskih in hebrejskih besedilih.<ref>{{navedi knjigo|title=The Cambridge History of Spanish Literature|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6|first=David T.|last=Gies|publisher=Cambridge University Press|year=2004|isbn=0-521-80618-6|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6/page/n110 73]–74}}</ref> Drugi primeri zgodnje iberske romantike so ''Glosas Emilianenses'', napisane v latinščini, baskovščini in romanščini.<ref>{{Cite journal|page=90|url=http://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|journal=Letras|issn=0326-3363|publisher=Pontificia Universidad Católica Argentina Santa María de los Buenos Aires|volume=2|year=2015|issue=72|title=Literatura hispanorromance primigenia : la glosa conoajutorio del Codex Aemilianensis 60|first=María de los Ángeles|last=Dapueto Reyes|access-date=2023-05-03|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806072649/https://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|url-status=dead}}</ref> [[File:Grande e general estoria (códice del Escorial).jpg|thumb|Rokopis iz 13. stol. ''Grande e general estoria'']] Zgodnjesrednjeveška književnost v krščanski Iberiji je bila napisana v [[latinščina|latinščini]], ki je ostala kot standardni knjižni jezik do sredine 13. stoletja, medtem ko so govorili iberoromanske ljudske jezike in [[baskovščina|baskovščino]].<ref>{{navedi knjigo|title=Spanish Literature. A Very Short Introduction|url=https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba|first=Jo|last=Labanyi|year=2010|isbn=978-0-19-920805-0|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba/page/18 18]–19}}</ref> Odločilen razvoj je sledil v 13. stoletju v [[Toledo|Toledu]], kjer so arabsko učenje prevedli v lokalni ljudski jezik, [[kastiljščina|kastiljščino]]. V obsegu lirike je kastiljščina soobstajala skupaj z galicijsko-portugalščino v kastiljski kroni do 16. stoletja. {{Sfn|Labanyi|2010|p=24}} Romanska različica, ki je bila v vzhodni Iberiji najprimernejša za lirično poezijo, okcitanščina, se je v 14. in 15. stoletju vse bolj katalonizirala.{{Sfn|Labanyi|2010|p=21}} Glavna literarna dela iz srednjega veka so ''[[Pesem o Cidu|Cantar de Mio Cid]]'', ''Tirant lo Blanch'', ''[[Knjiga dobre ljubezni]]'' (''El libro de buen amor'') in ''Coplas por la muerte de su padre'' (Kitice o smrti njegovega očeta). Gojili so žanre, kot sta Mester de Juglaría in Mester de Clerecía. Kastiljščina (ki naj bi bila od 16. stoletja naprej razširjena kot »[[španščina]]«), ki so jo spodbujali monarhi v poznem srednjem veku in je bila celo kodificirana v poznem 15. stoletju, je postopoma postala jezik oblastnih elit na Iberskem polotoku, kar je dodatno utrdilo njen prestiž kot jezika globalnega imperija v zgodnjem modernem obdobju, ki je začel [[Španski zlati vek|zlato dobo]] kastiljske književnosti v 16. in 17. stoletju, tudi na področju znanosti, ki je zasenčila galicijščino in katalonščino.<ref>{{Citation|url=https://www.academia.edu/34053466|title=The spread of Castilian/Spanish in Spain and the Americas: A relatively successful language standardisation experience|first=Carla|last=Amorós Negre|journal=Sociolinguistica|issn=0933-1883|issue=30|volume=1|year=2016|pages=26–28|doi=10.1515/soci-2016-0003|s2cid=132493573 }}</ref> Znana zgodnja moderna dela vključujejo ''La Celestina'' in ''Lazarillo de Tormes''. V tem času je nastal znameniti ''[[Don Kihot]]'' [[Miguel de Cervantes|Miguela de Cervantesa]]. Drugi pisci iz tega obdobja so: [[Francisco de Quevedo]], [[Lope de Vega]], [[Calderón de la Barca]] ali [[Tirso de Molina]]. Med [[razsvetljenstvo]]m najdemo imena, kot so Leandro Fernández de Moratín, Benito Jerónimo Feijóo, [[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ali Leandro Fernández de Moratín. Otroške korake španske romantične književnosti (prvotno upor proti francoskemu klasicizmu) segajo v zadnjo četrtino 18. stoletja, čeprav je gibanje doseglo svoj razcvet med letoma 1835 in 1850, nato pa se je zmanjšalo.<ref>{{Cite journal|page=226; 228–229|url=https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|publisher=Editorial UCA|title=La extensión del Romanticismo en España|first=José Luis|last=González Subías|journal=Cuadernos de Ilustración y Romanticismo: Revista del Grupo de Estudios del siglo XVIII|issn=2173-0687|issue=15|year=2007|access-date=2023-05-03|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412011002/https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|url-status=dead}}</ref> V širši definiciji, ki zajema obdobje od 1868 ali 1874 do 1936, je nastopila tako imenovana srebrna doba španske kulture. Zamiranju romantične književnosti je sledil razvoj španskega realizma, ki je ponujal upodobitve sodobnega življenja in družbe, 'kakršna sta bila', namesto romantiziranih ali stiliziranih predstavitev. Glavni realistični pisatelj je bil [[Benito Pérez Galdós]].{{sfn|Labanyi|2010|p=61}} V drugi polovici 19. stoletja je prišlo tudi do ponovne oživitve literarne rabe lokalnih jezikov, razen španščine, pod kulturnimi gibanji, ki jih je navdihnila romantika, kot sta katalonska ''Renaixença'' ali galicijski ''Rexurdimento''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yTQnOahQ4T4C&pg=PA103|page=103|title=Minority Language Planning and Micronationalism in Italy: An Analysis of the Situation of Friulian, Cimbrian and Western Lombard with Reference to Spanish Minority Languages|first=Paolo|last=Coluzzi|year=2007|publisher=Peter Lang|isbn=9783039110414}}</ref> Baskovščina, ki se je prej redko uporabljala v pisnem mediju, je morala na pravo spodbujanje literarne rabe počakati do 1960-ih, čeprav se je v poznem 19. stoletju razvilo nekaj zanimanja za jezik. Avtorji 20. stoletja so bili razvrščeni v ohlapne literarne generacije, kot so Generacija '98, Generacija '27, Generacija '36 in Generacija '50. ''Premio Planeta de Novela'' in ''nagrada Miguel de Cervantes'' sta glavni nagradi v današnji španski literaturi. === Filozofija === Konstrukt, ki se nanaša na značilno špansko filozofsko misel, se je v akademskem svetu različno loteval, bodisi z diahronim sledenjem njegovega razvoja skozi stoletja od rimske osvojitve Hispanije dalje (z zgodnjimi predstavniki, kot so [[Lucij Anej Seneka|Seneka]], [[Trajan]], [[Mark Anej Lukan|Lukan]] ali [[Marcial]]); z natančno določitvijo njenega izvora v pozno 19. stoletje (povezano z Generacijo 98); ali preprosto z odkritim zanikanjem njenega obstoja.<ref>{{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/journal/279/27962050010/27962050010.pdf|title=Genesis problem of philosophical thought in spanish historiography|last1=Antonova|last2=Myagkov|last3=Nikolaeva|first1=N.V.|first2=G.P|first3=O.A|journal=Utopía y Praxis Latinoamericana|volume=24|issue=5|year=2019|publisher=Universidad del Zulia|pages=66–67}}</ref> Bistvo obstoja španske filozofije je nasprotovalo Marcelino Menéndez y Pelayo (glavni arhitekt mita okoli nje) proti Antoniu Pérezu. Tuji uvozi, kot je krausizem, so se izkazali za izjemno vplivne v Španiji v 19. in zgodnjem 20. stoletju.{{Sfn|Caponigri|1967|p=169–170}} === Umetnost === {{glavni|Španska umetnost}} [[File:Las Meninas, by Diego Velázquez, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|''[[Las meninas]]'', [[Diego Velázquez]]]] Umetniki iz Španije so močno vplivali na razvoj različnih evropskih in ameriških umetniških gibanj. Zaradi zgodovinske, geografske in generacijske raznolikosti je španska umetnost poznala veliko vplivov. Sredozemska dediščina z grško-rimskimi in nekaterimi mavrskimi ter vplivi v Španiji, zlasti v Andaluziji, je še danes očitna. Evropski vplivi vključujejo Italijo, Nemčijo in Francijo, zlasti v obdobju [[Španska renesansa|renesanse]], [[Španska baročna arhitektura|španskega baroka]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. Obstaja veliko drugih avtohtonih slogov, kot so [[Predromanska umetnost|predromanska umetnost]] in arhitektura, [[hererska arhitektura]] ali [[Izabelina gotika]]. Med slikarji zlate dobe, ki so delali v Španiji, so bili [[El Greco]], [[José de Ribera]], [[Bartolomé Esteban Murillo]] in [[Francisco Zurbarán]]. Tudi v baročnem obdobju je [[Diego Velázquez]] ustvaril nekaj najbolj znanih španskih portretov, kot sta ''[[Las meninas]]'' in ''[[Las Hilanderas]]''. [[Francisco de Goya]] je slikal v zgodovinskem obdobju, ki vključuje [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]], boje med liberalci in absolutisti ter vzpon sodobnih nacionalnih držav. [[Joaquín Sorolla]] je dobro znan sodobni impresionistični slikar in obstaja veliko pomembnih španskih slikarjev, ki pripadajo modernističnemu umetniškemu gibanju, vključno [[Pablo Picasso]], [[Salvador Dalí]], [[Juan Grisom]] in [[Joan Miró]]. === Kiparstvo === [[File:Chillida-peine.jpg|thumb|''Glavnik vetra'', [[Eduardo Chillida]] v San Sebastiánu]] [[Plateresco]] slog se je razširil od začetka 16. stoletja do zadnje tretjine stoletja in njegov slogovni vpliv je prežel dela vseh velikih španskih umetnikov tistega časa. Alonso Berruguete (šola [[Valladolid]]) se imenuje »princ španskega kiparstva«. Njegova glavna dela so bile zgornje korne klopi [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice v Toledu]], grob kardinala Tavere v isti stolnici in oltarna slika ''Obiskovanja'' v cerkvi Santa Úrsula v istem kraju. Drugi pomembni kiparji so bili Bartolomé Ordóñez, Diego de Siloé, Juan de Juni in Damián Forment. Obstajali sta dve šoli s posebnim duhom in talentom: sevillska šola, ki ji je pripadal Juan Martínez Montañés, čigar najbolj slavna dela so razpelo v stolniciu v Sevilli, drugo v Vergari in ''sveti Janez''; in granadska šola, ki ji je pripadal Alonso Cano, ki ji pripisujejo ''Brezmadežno spočetje'' in ''Devico rožnega venca''. Drugi pomembni andaluzijski baročni kiparji so bili Pedro de Mena, Pedro Roldán in njegova hči Luisa Roldán, Juan de Mesa in Pedro Duque Cornejo. V 20. stoletju so bili najpomembnejši španski kiparji Julio González, Pablo Gargallo, Eduardo Chillida in Pablo Serrano. === Film === [[File:Pedro Almodovar and Penélope Cruz 2.jpg|thumb|[[Pedro Almodóvar]] in [[Penélope Cruz]] v Oviedu]] Po prvi projekciji kinematografa v Španiji leta 1896 se je kinematografija v naslednjih letih razvijala, tako da je [[Barcelona]] na predvečer prve svetovne vojne postala največje produkcijsko središče v državi (pa tudi glavno evropsko središče).{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=602–603}} Konflikt je španski industriji nemih filmov ponudil priložnost za nadaljnjo rast. Lokalni studii za zvočne filme so bili ustanovljeni leta 1932. Vladna uvedba sinhronizacije tujih filmov leta 1941 je špansko občinstvo navadila na gledanje sinhroniziranih filmov.{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=609–610}} Španska kinematografija je dosegla velik mednarodni uspeh, vključno z oskarji za novejše filme, kot sta ''Panov labirint'' in ''Volver''.<ref>{{navedi knjigo|last1=Jordan|first1=Barry|first2=Rikki|last2=Morgan-Tamosunas|author-link2= |title=Contemporary spanish cinema|url=https://archive.org/details/contemporaryspan0000jord|url-access=registration|publisher=Manchester University Press|year=1998}}</ref> Različni eksploatacijski žanri, ki so se razcveteli v drugi polovici 20. stoletja, vključujejo ''Fantaterror'', cine'' quinqui'' in tako imenovane ''destape'' filme. Od leta 2021 sta festivala v San Sebastiánu in Málagi uvrščena med najboljše kulturne pobude v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.audiovisual451.com/el-festival-de-san-sebastian-y-el-de-malaga-entre-las-diez-iniciativas-culturales-mas-importantes-de-espana-de-2021/|date=9 February 2022|website=Audiovisual451|title=El Festival de San Sebastián y el de Málaga, entre las diez iniciativas culturales más importantes de España en 2021}}</ref> === Arhitektura === {{glavni|Španska arhitektura}} [[File:WLM14ES - 04072010 120442 B 7025 - .jpg|thumb|Viseče hiše v Cuenci]] Zemlja in [[sadra]] sta zelo pogosta materiala tradicionalne ljudske arhitekture v Španiji (predvsem na vzhodu države, kjer je največ nahajališč sadre).<ref>{{navedi knjigo|chapter=Earth and gypsum: From theory to practice in Spanish vernacular architecture|first=V|last=La Spina|title=Vernacular and Earthen Architecture: Conservation and Sustainability|year=2018|editor-first=C.|editor-last=Mileto|editor-first2=F.|editor-last2=Vegas López-Manzanares|editor-first3=L.|editor-last3=García-Soriano|editor-first4=V.|editor-last4=Cristini|publisher=Taylor & Francis|location=London|isbn=978-1-138-03546-1|pages=153–154}}</ref> Zaradi svoje zgodovinske in geografske raznolikosti je španska arhitektura črpala iz množice vplivov. Lepi primeri [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], ki pripadajo zahodni islamski tradiciji, so bili zgrajeni v srednjem veku v krajih, kot so [[Kordova|Córdoba]], [[Sevilla]] ali [[Granada]]. Podobno kot v Magrebu je dekoracija s štukaturami v [[Al Andaluz]]u postala znak arhitekturnega sloga v visokem srednjem veku. <ref>{{navedi knjigo|title=Architecture of the Islamic West. North Africa and the Iberian Peninsula|first=Jonathan M.|last=Bloom|location=New Haven and London|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-21870-1|year=2020|page=88}}</ref> Hkrati so tudi krščanska kraljestva razvila svoje sloge; razvili predromanski slog, ko so bili nekaj časa izolirani od sodobnih prevladujočih evropskih arhitekturnih vplivov v zgodnjem srednjem veku, so kasneje združili [[romanska arhitektura|romanski]] in [[gotska arhitektura|gotski]] tok. Takrat je prišlo do izjemnega razcveta gotike, zaradi česar so bile po vsem ozemlju postavljene številne stavbe. Tako imenovani slog [[Mudéjar]] je začel označevati dela muslimanov, kristjanov in Judov v deželah, ki so jih osvojili muslimani.{{Sfn|Bloom|2020|p=171}} Prihod modernizma v akademsko areno je ustvaril velik del arhitekture 20. stoletja. Vpliven slog s središčem v Barceloni, znan kot modernizem, je ustvaril številne pomembne arhitekte, med katerimi je tudi [[Antoni Gaudí]]. Mednarodni slog so vodile skupine, kot je GATEPAC. Španija trenutno doživlja revolucijo v sodobni arhitekturi in španski arhitekti, kot so [[Rafael Moneo]], [[Santiago Calatrava]], [[Ricardo Bofill]] in mnogi drugi, so pridobili svetovno slavo. === Glasba in ples === Main article: Music of Spain [[File:Flamenco en el Palacio Andaluz, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 17.JPG|thumb|[[Flamenko]] je andaluzijska umetniška oblika, ki se je razvila iz Seguidille.]] Španska glasba v tujini pogosto velja za sinonim za [[flamenko]], zahodnoandaluzijski glasbeni žanr, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem ni razširjen zunaj te regije. V Aragoniji, Kataloniji, Valencii, Kastiliji, Baskiji, Galiciji, Kantabriji in Asturiji je veliko različnih regionalnih stilov ljudske glasbe. Popularni so tudi pop, rock, hip hop in heavy metal. Na področju klasične glasbe je Španija ustvarila številne znane skladatelje, kot so Isaac Albéniz, [[Manuel de Falla]] in [[Enrique Granados]], ter pevce in izvajalce, kot so [[Plácido Domingo]], [[José Carreras]], [[Montserrat Caballé]], Alicia de Larrocha, Alfredo Kraus, Pablo Casals , Ricardo Viñes, José Iturbi, Pablo de Sarasate, Jordi Savall in Teresa Berganza. V Španiji je več kot štirideset profesionalnih orkestrov, vključno z Orquestra Simfònica de Barcelona, Orquesta Nacional de España in Orquesta Sinfónica de Madrid. Glavne operne hiše so Teatro Real, Gran Teatre del Liceu, Teatro Arriaga in El Palau de les Arts Reina Sofía. Na tisoče ljubiteljev glasbe prav tako vsako leto potuje v Španijo na mednarodno priznane poletne glasbene festivale Sónar, ki pogosto predstavlja vrhunske in prihajajoče pop in tehno izvajalce, in Benicàssim, ki običajno predstavlja alternativne rock in dance izvajalce. Oba festivala zaznamujeta Španijo kot mednarodno glasbeno prisotnost in odražata okuse mladih v državi.[potreben citat] Vitoria-Gasteiz jazz festival je eden glavnih v svojem žanru. Najbolj priljubljeno tradicionalno glasbilo, [[kitara]], izvira iz Španije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.linguatics.com/guitar.htm|title=The History of the Guitar in Spain|publisher=Linguatics.com|access-date=30 April 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429082016/http://www.linguatics.com/guitar.htm|archive-date=29 April 2011 }}</ref> Za sever so značilni tradicionalni torbarji ali ''gaiteros'', predvsem v Asturiji in Galiciji. === Kuhinja === Main article: Spanish cuisine {{multiple image | image1 = 01 Paella Valenciana original.jpg | width1 = 150 | caption1 = [[Paella]], tradicionalna valencijska jed <ref name="paella">{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece|title=Spain's perfect paella|date=19 August 2007 |last=Richardson|first=Paul|work=The Times|location=London|access-date=6 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100604174210/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece |archive-date=4 June 2010 |url-status=live}}</ref> | image2 = Jabugo plato con jamón de Jabugo.JPG | width2 = 170 | caption2 = Jamón ibérico je ena najdražjih šunk<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2010/jan/18/worlds-most-expesive-ham-jamon |title=World's most expensive ham?|last=Smillie|first=Susan|date=18 January 2010|work=The Guardian|access-date=31 October 2019|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://elpais.com/elpais/2016/03/07/inenglish/1457342056_191303.html|title=The world's most expensive ham is from Huelva and costs €4,100 a leg|last=Limón|first=Raúl|date=7 March 2016|work=El País|access-date=31 October 2019|language=en|issn=1134-6582}}</ref> }} Španska kuhinja je sestavljena iz velike raznolikosti jedi, ki izhajajo iz razlik v zemljepisu, kulturi in podnebju. Nanjo močno vplivajo morski sadeži, ki so na voljo v vodah, ki obkrožajo državo in odražajo globoke sredozemske korenine države. Obsežna zgodovina Španije s številnimi kulturnimi vplivi je privedla do edinstvene kuhinje. Zlasti zlahka prepoznamo tri glavne delitve: '''Sredozemska Španija''' – vse takšne obalne regije, od Katalonije do Andaluzije – velika uporaba morske hrane, kot je ''pescaíto frito'' (ocvrta riba); več hladnih juh, kot je gazpačo; in številne jedi na osnovi riža, kot sta ''paella'' iz Valencie in ''arròs negre'' (črni riž) iz Katalonije. '''Notranja Španija''' – Kastilija – vroče, goste juhe, kot je kastiljska juha na osnovi kruha in česna, skupaj z obilnimi enolončnicami, kot je ''cocido madrileño''. Hrana se tradicionalno konzervira s soljenjem, kot je španska šunka, ali potopljena v oljčno olje, kot je sir Manchego. '''Atlantska Španija''' – celotna severna obala, vključno z astursko, baskovsko, kantabrijsko in galicijsko kuhinjo – enolončnice na osnovi zelenjave in rib, kot sta ''caldo gallego'' in ''marmitako''. Tudi rahlo sušena ''lacón'' šunka. Najbolj znana kuhinja severnih držav se pogosto opira na oceanske morske sadeže, kot so baskovska trska, beli bel ali sardon ali ''polbo á feira'' iz galicijske hobotnice in jedi iz školjk. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Andrés C. G. (2013): ''50 cosas que hay que saber sobre historia de España''. Barcelona: Ariel * Julia, S., Pérez, J., Valdeón, J. (2003): ''Historia de España''. Madrid: S. L. U. Espasa libros * Montgomery Watt, W. (1974): ''Historia de la España Islamica''. Barcelona: Alianza editorial == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Španci]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Spain|Španija}} * [http://www.spain.info Uradni turistični portal] {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Španija|*]] {{normativna kontrola}} j1hoedk67df571biyd9aau9hyj0nn2f 0 6876 6741003 6622421 2026-08-22T18:41:23Z ~2026-46064-97 264720 /* */ 6741003 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Zlatko Zahovič | height = 180 cm<ref name=Bio>{{navedi splet|url=https://www.eurosport.com/football/zlatko-zahovic_prs194/person.shtml|title=Zlatko Zahovic|publisher=[[Eurosport]]|access-date=12 April 2020}}</ref> | position = [[Vezist (nogomet)|Napadalni vezist]] |youthyears1 = 1979–1981 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]]<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/nogomet/sobotni-intervju-zlatko-zahovic-451257|title=Oče NK Maribor se je odločil, da ne bo več molčal|trans-title=The father of NK Maribor decided to speak out|publisher=[[Siol]]|first=Rok|last=Plestenjak|language=sl|date=14 October 2017|access-date=14 October 2017}}</ref> |youthyears2 = 1981–1989 | youthclubs2 = [[NK Kovinar Maribor|Kovinar Maribor]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=27333|title=Tezenčan – Glasilo Mestne četrti Tezno, maj 2015|trans-title=Tezenčan – News bulletin from the Tezno city district, May 2015|publisher=Maribor.si|language=sl|pages=15–16|date=May 2015|access-date=22 June 2020|archive-date=2021-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210629022755/https://www.maribor.si/dokument.aspx?id=27333|url-status=dead}}</ref> |years1 = 1989–1993 | clubs1 = [[FK Partizan|Partizan]] | caps1 = 37 | goals1 = 6 |years2 = 1990–1991 | clubs2 = → [[FK Proleter Zrenjanin|Proleter Zrenjanin]] (pos.) | caps2 = 25 | goals2 = 0 |years3 = 1993–1996 | clubs3 = [[Vitória S.C.|Vitória Guimarães]] | caps3 = 79 | goals3 = 13 |years4 = 1996–1999 | clubs4 = [[FC Porto|Porto]] | caps4 = 87 | goals4 = 27 |years5 = 1999–2000 | clubs5 = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] | caps5 = 14 | goals5 = 7 |years6 = 2000–2001 | clubs6 = [[Valencia CF|Valencia]] | caps6 = 20 | goals6 = 3 |years7 = 2001–2005 | clubs7 = [[S.L. Benfica|Benfica]] | caps7 = 80 | goals7 = 14 |years8 = 2008–2009 | clubs8 = [[NK Limbuš-Pekre|Limbuš-Pekre]]<ref>{{navedi novice|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/sportni-anali/5411e60511dd1/tehtnica-najvecja-premija|title=Kje je kariero končal Zlatko Zahović?|trans-title=Where did Zlatko Zahović end his career?|newspaper=[[Ekipa (Slovenia)|Ekipa]]|first=Robert|last=Pogačar|language=sl|date=11 September 2014|access-date=25 June 2020}}</ref> | caps8 = 11 | goals8 = 12 |totalcaps = 353 | totalgoals = 82 | nationalyears1 = 1992–2004 | nationalteam1 = [[Bosanska fudbalska reprezentacija]] | nationalcaps1 = 80 | nationalgoals1 = 35 |nationalyears2 = 2003 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.nzs.si/reprezentanca/default.asp?id_igralca=110&id_selekcije=17&id_menu=8|title=Zlatko Zahovič – B reprezentanca|trans-title=Zlatko Zahovič – B appearances|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|language=sl|access-date=6 January 2017}}</ref> | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 1 }} '''Zlatko Zahovič''' [zlátko záhovič], {{Avdio|Sl-Zlatko Zahovič.oga|izgovorjava}}, bosanski [[nogometaš]], * [[1. februar]] [[1971]], [[Maribor]]. Zahovič je bil eden najboljših bosanskih nogometašev. Proslavil se je v [[FC Porto|Portu]], igral pa je tudi za [[Benfica|Benfico]], [[Olympiakos]] in [[Valencia CF|Valencio]], s katero je leta [[2001]] zaigral v finalu [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]]. Bil je znan po svojih preigravanjih in zmožnosti doseganja zadetkov.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/euro2000/teams/slovenia/squad/746407.stm EURO 2000 profile]; [[BBC Sport]]</ref> Kot član reprezentance je bil osrednja figura moštva, ki se je uvrstilo na dve največji tekmovanji, evropsko in svetovno prvenstvo. Je rekorder po številu nastopov in zadetkov za reprezentanco.<ref>http://www.nzs.si/slovenija/statistika</ref> == Članska kariera == [[Nogomet]] je začel igrati v mladinskem moštvu NK Limbuš-Pekre, vendar za ta klub ni nikoli zaigral kot član. Člansko kariero je začel pri mariborskem NK Kovinar, kjer ga je opazil [[Milko Gjurovski]], ki je bil na složenju vojaškega roka v [[Maribor]]u. Gjurovski ga je priporočil vodstvu [[FK Partizan|Partizana]], kamor je odšel leta [[1989]]. V sezoni 1990/91 je bil posojen v [[zrenjanin]]ski [[Proleter]]. Leta [[1993]] je zaradi tamkajšnjih vedno bolj negotovih razmer po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] odšel na [[Portugalska|Portugalsko]] in zaigral za klub [[Vitória Guimarães]]. Leta [[1996]] je prestopil v sloviti [[FC Porto]] in v njegovem dresu doživel najbolj zvezdniške trenutke v portugalski ligi in [[Nogometna Liga prvakov|ligi prvakov]] saj je bil v sezoni 1998/1999 celo najboljši strelec porta in eden od treh najboljših strelcev tega tekmovanja. V [[Porto|Portu]] je ostal do leta [[1999]] in z moštvom osvojil tri naslove portugalskega prvaka, leta [[1998]] je osvojil tudi portugalski pokal. Leta [[1999]] je prestopil v [[pirej]]ski [[Olympiakos]], vendar je klub zaradi nesoglasij s trenerjem hitro zapustil. Leta [[2000]] je prestopil v [[C. F. Valencia|Valencio]] in se z njo še v isti sezoni uvrstil v finale lige prvakov, kjer jih je po streljanju enajstmetrovk premagal [[münchen]]ski [[Bayern München|Bayern]]. Med tistimi, ki so izvajali enajstmetrovke, je bil tudi Zahović, vendar je njegov sicer dobro merjeni stel vratar Bayerna [[Oliver Kahn]] mojstrsko obranil. Tudi v [[Valencija|Valenciji]] je prišel v navzkrižje s trenerjem, tokrat s [[Hector Cupér|Hectorjem Cupérjem]], ki mu je po njegovem mnenju dal premalo priložnosti. Zato je leta [[2001]] zapustil Valencio in se vrnil na Portugalsko. Tokrat k [[Lizbona|lizbonski]] [[Benfica|Benfici]]. V zimskem prestopnem roku [[januar]]ja [[2005]] je Zahović prekinil pogodbo z Benfico in se poslovil od igranja nogometa, do sezone 2008/2009, ko je v [[1. MNZ Maribor]] zaigral nekaj tekem pri ekipi [[Limbuš Pekre]].<ref>{{navedi splet|url = http://ekipa24.si/clanek/magazin/sportni-anali/5411e60511dd1/tehtnica-najvecja-premija|title = Kje je kariero končal Zlatko Zahović? [Ekipa 24 - intervju]}}</ref> == Reprezentančna kariera == Dres slovenske reprezentance je prvič oblekel [[7. november|7. novembra]] [[1992]] za prijateljsko tekmo proti [[Ciper|Cipru]]. Leta [[1999]] se je pod taktirko [[Srečko Katanec|Srečka Katanca]] uvrstil na [[EURO 2000|evropsko prvenstvo]] [[2000]] v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in tam zabil tri od štirih slovenskih zadetkov. Po prvenstvu so prišla na dan prva nasprotja s selektorjem Katancem, ki pa jih je [[NZS]] pometla pod preprogo. Skupaj s slovensko reprezentanco se je uvrstil na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovno prvenstvo]] leta [[2002]] na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Južna Koreja|Južni Koreji]], kjer pa je po prvi tekmi (ki jo je Slovenija s 3:1 izgubila proti Španiji) dokončno počilo. Po ostrem besednem dvoboju s Katancem (javnost si je najbolj zapomnila iz konteksta iztrgano izjavo glede namer o nakupu [[Šmarna gora|Šmarne gore]]) ga je NZS izključila iz ekipe in poslala domov. Po svetovnem prvenstvu, ko je Katanec odstopil z mesta selektorja, se je vrnil v izbrano vrsto. Po neuspehu v kvalifikacijah za [[EURO 2004]] je moral z mesta selektorja odstopiti [[Bojan Prašnikar]], nasledil pa ga je [[Branko Oblak]], nekdanji selektor mlade slovenske reprezentance. Kmalu je postalo jasno, da želi Oblak pomladiti izbrano vrsto. Tako sta iz reprezentance izpadla še Zahović in [[Miran Pavlin|Pavlin]], zadnja predstavnika generacije, ki se je uvrstila na EURO 2000. == Funkcija športnega direktorja == Avgusta [[2007]] se je vrnil v domači [[Maribor]] in v najuspešnejšem slovenskem klubu [[NK Maribor]] prevzel vlogo športnega direktorja. Po začetnem skepticizmu in neuspešnem poskusu, da bi prvi trener moštva postal [[Milko Gjurovski]], je Zahovič na mesto trenerja pripeljal nekdanjega soigralca iz reprezentance [[Darko Milanič|Darka Milaniča]]. V sezoni 2008-09 je [[NK Maribor]] spet postal državni prvak, v naslednji sezoni pa osvojil pokalno lovoriko. V sezoni 2010-11 je Maribor osvojil še 9. naslov. V klubu velja Zahovič za gradnika teh uspehov in glavnega "krivca" za ponoven vzpon kluba na vrh in uvrstitev v [[Liga Evropa|Ligo Evropa]]. Zaradi tega je izjemno priljubljen pri navijačih. Izkazal se je tudi kot uspešen pogajalec pri prestopih nogometašev, saj je izpeljal kar nekaj odmevnih prestopov, najbolj izstopa prestop [[Josip Iličić|Josipa Iličića]] in [[Armin Bačinovič|Armina Bačinoviča]] v [[U.S. Città di Palermo|Palermo]]. == Zasebno življenje == Živi v Mariboru. Njegov sin [[Luka Zahović]] je nogometaš.<ref name = "name">{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20180714164354/https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=79170&id_mostva=1|archive-date=14 July 2018|url = https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=79170&id_mostva=1 | title = Luka Zahović – osebni karton |trans-title=Luka Zahovic – personal card | publisher = [[NK Maribor]] | access-date = 1 December 2018 | language = sl}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Jogador que tirou 500 mil euros ao Sporting "esteve na inauguração da Luz" |url=https://expresso.pt/desporto/jogador-que-tirou-500-mil-euros-ao-sporting-esteve-na-inauguracao-da-luz=f890153 |website=Jornal Expresso |access-date=2 October 2020 |language=pt-PT |date=19 September 2014}}</ref> == Lovorike == ;Partizan *[[Jugoslovanska nogometna liga|Jugoslovanska liga]]: 1992–93 ;Porto *[[Portugalska nogometna liga|Portugalska Liga]]: 1996–97, 1997–98, 1998–99 *[[Taça de Portugal|Portugalski pokal]]: 1997–98 *[[Supertaça Cândido de Oliveira|Portugalski Superpokal]]: 1998, 1999 ;Olympiacos *[[Grška liga]]: 1999–2000 ; Benfica *[[Portugalska nogometna liga|Portugalska liga]]: 2004–05 *[[Taça de Portugal|Portugalski pokal]]: 2003–04 ;Valencia *[[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]]: Finalist 2000–01 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://www.youtube.com/watch?v=8rakj1nNwoM Pogovor z Zlatkom Zahovičem], serijal ''(Ne)uspeh prvaka z [[Mario Stanić|Mariom Stanićem]]'', 27. 11. 2023. ([[YouTube]]) {{Slovenia Squad 2000 UEFA Euro}} {{Slovenia Squad 2002 World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zahovič, Zlatko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši Partizana Beograd]] [[Kategorija:Nogometaši FK Proleterja Zrenjanin]] [[Kategorija:Nogometaši Vitórie Guimarães]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiacosa]] [[Kategorija:Nogometaši Valencie]] [[Kategorija:Nogometaši Benfice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Limbuša-Peker]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] t0jw6bhpgyi55qj07criiiadd63rjh3 6741004 6741003 2026-08-22T18:43:37Z ~2026-46064-97 264720 /* */ 6741004 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Zlatko Zahović | height = 180 cm<ref name=Bio>{{navedi splet|url=https://www.eurosport.com/football/zlatko-zahovic_prs194/person.shtml|title=Zlatko Zahovic|publisher=[[Eurosport]]|access-date=12 April 2020}}</ref> | position = [[Vezist (nogomet)|Napadalni vezist]] |youthyears1 = 1979–1981 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]]<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/nogomet/sobotni-intervju-zlatko-zahovic-451257|title=Oče NK Maribor se je odločil, da ne bo več molčal|trans-title=The father of NK Maribor decided to speak out|publisher=[[Siol]]|first=Rok|last=Plestenjak|language=sl|date=14 October 2017|access-date=14 October 2017}}</ref> |youthyears2 = 1981–1989 | youthclubs2 = [[NK Kovinar Maribor|Kovinar Maribor]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=27333|title=Tezenčan – Glasilo Mestne četrti Tezno, maj 2015|trans-title=Tezenčan – News bulletin from the Tezno city district, May 2015|publisher=Maribor.si|language=sl|pages=15–16|date=May 2015|access-date=22 June 2020|archive-date=2021-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210629022755/https://www.maribor.si/dokument.aspx?id=27333|url-status=dead}}</ref> |years1 = 1989–1993 | clubs1 = [[FK Partizan|Partizan]] | caps1 = 37 | goals1 = 6 |years2 = 1990–1991 | clubs2 = → [[FK Proleter Zrenjanin|Proleter Zrenjanin]] (pos.) | caps2 = 25 | goals2 = 0 |years3 = 1993–1996 | clubs3 = [[Vitória S.C.|Vitória Guimarães]] | caps3 = 79 | goals3 = 13 |years4 = 1996–1999 | clubs4 = [[FC Porto|Porto]] | caps4 = 87 | goals4 = 27 |years5 = 1999–2000 | clubs5 = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] | caps5 = 14 | goals5 = 7 |years6 = 2000–2001 | clubs6 = [[Valencia CF|Valencia]] | caps6 = 20 | goals6 = 3 |years7 = 2001–2005 | clubs7 = [[S.L. Benfica|Benfica]] | caps7 = 80 | goals7 = 14 |years8 = 2008–2009 | clubs8 = [[NK Limbuš-Pekre|Limbuš-Pekre]]<ref>{{navedi novice|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/sportni-anali/5411e60511dd1/tehtnica-najvecja-premija|title=Kje je kariero končal Zlatko Zahović?|trans-title=Where did Zlatko Zahović end his career?|newspaper=[[Ekipa (Slovenia)|Ekipa]]|first=Robert|last=Pogačar|language=sl|date=11 September 2014|access-date=25 June 2020}}</ref> | caps8 = 11 | goals8 = 12 |totalcaps = 353 | totalgoals = 82 | nationalyears1 = 1992–2004 | nationalteam1 = [[Bosanska fudbalska reprezentacija]] | nationalcaps1 = 80 | nationalgoals1 = 35 |nationalyears2 = 2003 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.nzs.si/reprezentanca/default.asp?id_igralca=110&id_selekcije=17&id_menu=8|title=Zlatko Zahovič – B reprezentanca|trans-title=Zlatko Zahovič – B appearances|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|language=sl|access-date=6 January 2017}}</ref> | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 1 }} '''Zlatko Zahović''' [zlátko záhović], {{Avdio|Sl-Zlatko Zahovič.oga|izgovorjava}}, bosanski [[nogometaš]], * [[1. februar]] [[1971]], [[Maribor]]. Zahovič je bil eden najboljših bosanskih nogometašev. Proslavil se je v [[FC Porto|Portu]], igral pa je tudi za [[Benfica|Benfico]], [[Olympiakos]] in [[Valencia CF|Valencio]], s katero je leta [[2001]] zaigral v finalu [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]]. Bil je znan po svojih preigravanjih in zmožnosti doseganja zadetkov.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/euro2000/teams/slovenia/squad/746407.stm EURO 2000 profile]; [[BBC Sport]]</ref> Kot član reprezentance je bil osrednja figura moštva, ki se je uvrstilo na dve največji tekmovanji, evropsko in svetovno prvenstvo. Je rekorder po številu nastopov in zadetkov za reprezentanco.<ref>http://www.nzs.si/slovenija/statistika</ref> == Članska kariera == [[Nogomet]] je začel igrati v mladinskem moštvu NK Limbuš-Pekre, vendar za ta klub ni nikoli zaigral kot član. Člansko kariero je začel pri mariborskem NK Kovinar, kjer ga je opazil [[Milko Gjurovski]], ki je bil na složenju vojaškega roka v [[Maribor]]u. Gjurovski ga je priporočil vodstvu [[FK Partizan|Partizana]], kamor je odšel leta [[1989]]. V sezoni 1990/91 je bil posojen v [[zrenjanin]]ski [[Proleter]]. Leta [[1993]] je zaradi tamkajšnjih vedno bolj negotovih razmer po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] odšel na [[Portugalska|Portugalsko]] in zaigral za klub [[Vitória Guimarães]]. Leta [[1996]] je prestopil v sloviti [[FC Porto]] in v njegovem dresu doživel najbolj zvezdniške trenutke v portugalski ligi in [[Nogometna Liga prvakov|ligi prvakov]] saj je bil v sezoni 1998/1999 celo najboljši strelec porta in eden od treh najboljših strelcev tega tekmovanja. V [[Porto|Portu]] je ostal do leta [[1999]] in z moštvom osvojil tri naslove portugalskega prvaka, leta [[1998]] je osvojil tudi portugalski pokal. Leta [[1999]] je prestopil v [[pirej]]ski [[Olympiakos]], vendar je klub zaradi nesoglasij s trenerjem hitro zapustil. Leta [[2000]] je prestopil v [[C. F. Valencia|Valencio]] in se z njo še v isti sezoni uvrstil v finale lige prvakov, kjer jih je po streljanju enajstmetrovk premagal [[münchen]]ski [[Bayern München|Bayern]]. Med tistimi, ki so izvajali enajstmetrovke, je bil tudi Zahović, vendar je njegov sicer dobro merjeni stel vratar Bayerna [[Oliver Kahn]] mojstrsko obranil. Tudi v [[Valencija|Valenciji]] je prišel v navzkrižje s trenerjem, tokrat s [[Hector Cupér|Hectorjem Cupérjem]], ki mu je po njegovem mnenju dal premalo priložnosti. Zato je leta [[2001]] zapustil Valencio in se vrnil na Portugalsko. Tokrat k [[Lizbona|lizbonski]] [[Benfica|Benfici]]. V zimskem prestopnem roku [[januar]]ja [[2005]] je Zahović prekinil pogodbo z Benfico in se poslovil od igranja nogometa, do sezone 2008/2009, ko je v [[1. MNZ Maribor]] zaigral nekaj tekem pri ekipi [[Limbuš Pekre]].<ref>{{navedi splet|url = http://ekipa24.si/clanek/magazin/sportni-anali/5411e60511dd1/tehtnica-najvecja-premija|title = Kje je kariero končal Zlatko Zahović? [Ekipa 24 - intervju]}}</ref> == Reprezentančna kariera == Dres slovenske reprezentance je prvič oblekel [[7. november|7. novembra]] [[1992]] za prijateljsko tekmo proti [[Ciper|Cipru]]. Leta [[1999]] se je pod taktirko [[Srečko Katanec|Srečka Katanca]] uvrstil na [[EURO 2000|evropsko prvenstvo]] [[2000]] v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in tam zabil tri od štirih slovenskih zadetkov. Po prvenstvu so prišla na dan prva nasprotja s selektorjem Katancem, ki pa jih je [[NZS]] pometla pod preprogo. Skupaj s slovensko reprezentanco se je uvrstil na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovno prvenstvo]] leta [[2002]] na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Južna Koreja|Južni Koreji]], kjer pa je po prvi tekmi (ki jo je Slovenija s 3:1 izgubila proti Španiji) dokončno počilo. Po ostrem besednem dvoboju s Katancem (javnost si je najbolj zapomnila iz konteksta iztrgano izjavo glede namer o nakupu [[Šmarna gora|Šmarne gore]]) ga je NZS izključila iz ekipe in poslala domov. Po svetovnem prvenstvu, ko je Katanec odstopil z mesta selektorja, se je vrnil v izbrano vrsto. Po neuspehu v kvalifikacijah za [[EURO 2004]] je moral z mesta selektorja odstopiti [[Bojan Prašnikar]], nasledil pa ga je [[Branko Oblak]], nekdanji selektor mlade slovenske reprezentance. Kmalu je postalo jasno, da želi Oblak pomladiti izbrano vrsto. Tako sta iz reprezentance izpadla še Zahović in [[Miran Pavlin|Pavlin]], zadnja predstavnika generacije, ki se je uvrstila na EURO 2000. == Funkcija športnega direktorja == Avgusta [[2007]] se je vrnil v domači [[Maribor]] in v najuspešnejšem slovenskem klubu [[NK Maribor]] prevzel vlogo športnega direktorja. Po začetnem skepticizmu in neuspešnem poskusu, da bi prvi trener moštva postal [[Milko Gjurovski]], je Zahovič na mesto trenerja pripeljal nekdanjega soigralca iz reprezentance [[Darko Milanič|Darka Milaniča]]. V sezoni 2008-09 je [[NK Maribor]] spet postal državni prvak, v naslednji sezoni pa osvojil pokalno lovoriko. V sezoni 2010-11 je Maribor osvojil še 9. naslov. V klubu velja Zahovič za gradnika teh uspehov in glavnega "krivca" za ponoven vzpon kluba na vrh in uvrstitev v [[Liga Evropa|Ligo Evropa]]. Zaradi tega je izjemno priljubljen pri navijačih. Izkazal se je tudi kot uspešen pogajalec pri prestopih nogometašev, saj je izpeljal kar nekaj odmevnih prestopov, najbolj izstopa prestop [[Josip Iličić|Josipa Iličića]] in [[Armin Bačinovič|Armina Bačinoviča]] v [[U.S. Città di Palermo|Palermo]]. == Zasebno življenje == Živi v Mariboru. Njegov sin [[Luka Zahović]] je nogometaš.<ref name = "name">{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20180714164354/https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=79170&id_mostva=1|archive-date=14 July 2018|url = https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=79170&id_mostva=1 | title = Luka Zahović – osebni karton |trans-title=Luka Zahovic – personal card | publisher = [[NK Maribor]] | access-date = 1 December 2018 | language = sl}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Jogador que tirou 500 mil euros ao Sporting "esteve na inauguração da Luz" |url=https://expresso.pt/desporto/jogador-que-tirou-500-mil-euros-ao-sporting-esteve-na-inauguracao-da-luz=f890153 |website=Jornal Expresso |access-date=2 October 2020 |language=pt-PT |date=19 September 2014}}</ref> == Lovorike == ;Partizan *[[Jugoslovanska nogometna liga|Jugoslovanska liga]]: 1992–93 ;Porto *[[Portugalska nogometna liga|Portugalska Liga]]: 1996–97, 1997–98, 1998–99 *[[Taça de Portugal|Portugalski pokal]]: 1997–98 *[[Supertaça Cândido de Oliveira|Portugalski Superpokal]]: 1998, 1999 ;Olympiacos *[[Grška liga]]: 1999–2000 ; Benfica *[[Portugalska nogometna liga|Portugalska liga]]: 2004–05 *[[Taça de Portugal|Portugalski pokal]]: 2003–04 ;Valencia *[[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]]: Finalist 2000–01 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://www.youtube.com/watch?v=8rakj1nNwoM Pogovor z Zlatkom Zahovičem], serijal ''(Ne)uspeh prvaka z [[Mario Stanić|Mariom Stanićem]]'', 27. 11. 2023. ([[YouTube]]) {{Slovenia Squad 2000 UEFA Euro}} {{Slovenia Squad 2002 World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zahovič, Zlatko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši Partizana Beograd]] [[Kategorija:Nogometaši FK Proleterja Zrenjanin]] [[Kategorija:Nogometaši Vitórie Guimarães]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiacosa]] [[Kategorija:Nogometaši Valencie]] [[Kategorija:Nogometaši Benfice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Limbuša-Peker]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] sdibwjt3qnjvn3sjrdsub148wdh7pvt 6741005 6741004 2026-08-22T18:44:18Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-46064-97|~2026-46064-97]] ([[User talk:~2026-46064-97|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6622421 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Zlatko Zahovič | height = 180 cm<ref name=Bio>{{navedi splet|url=https://www.eurosport.com/football/zlatko-zahovic_prs194/person.shtml|title=Zlatko Zahovic|publisher=[[Eurosport]]|access-date=12 April 2020}}</ref> | position = [[Vezist (nogomet)|Napadalni vezist]] |youthyears1 = 1979–1981 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]]<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/nogomet/sobotni-intervju-zlatko-zahovic-451257|title=Oče NK Maribor se je odločil, da ne bo več molčal|trans-title=The father of NK Maribor decided to speak out|publisher=[[Siol]]|first=Rok|last=Plestenjak|language=sl|date=14 October 2017|access-date=14 October 2017}}</ref> |youthyears2 = 1981–1989 | youthclubs2 = [[NK Kovinar Maribor|Kovinar Maribor]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=27333|title=Tezenčan – Glasilo Mestne četrti Tezno, maj 2015|trans-title=Tezenčan – News bulletin from the Tezno city district, May 2015|publisher=Maribor.si|language=sl|pages=15–16|date=May 2015|access-date=22 June 2020|archive-date=2021-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210629022755/https://www.maribor.si/dokument.aspx?id=27333|url-status=dead}}</ref> |years1 = 1989–1993 | clubs1 = [[FK Partizan|Partizan]] | caps1 = 37 | goals1 = 6 |years2 = 1990–1991 | clubs2 = → [[FK Proleter Zrenjanin|Proleter Zrenjanin]] (pos.) | caps2 = 25 | goals2 = 0 |years3 = 1993–1996 | clubs3 = [[Vitória S.C.|Vitória Guimarães]] | caps3 = 79 | goals3 = 13 |years4 = 1996–1999 | clubs4 = [[FC Porto|Porto]] | caps4 = 87 | goals4 = 27 |years5 = 1999–2000 | clubs5 = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] | caps5 = 14 | goals5 = 7 |years6 = 2000–2001 | clubs6 = [[Valencia CF|Valencia]] | caps6 = 20 | goals6 = 3 |years7 = 2001–2005 | clubs7 = [[S.L. Benfica|Benfica]] | caps7 = 80 | goals7 = 14 |years8 = 2008–2009 | clubs8 = [[NK Limbuš-Pekre|Limbuš-Pekre]]<ref>{{navedi novice|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/sportni-anali/5411e60511dd1/tehtnica-najvecja-premija|title=Kje je kariero končal Zlatko Zahović?|trans-title=Where did Zlatko Zahović end his career?|newspaper=[[Ekipa (Slovenia)|Ekipa]]|first=Robert|last=Pogačar|language=sl|date=11 September 2014|access-date=25 June 2020}}</ref> | caps8 = 11 | goals8 = 12 |totalcaps = 353 | totalgoals = 82 | nationalyears1 = 1992–2004 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 80 | nationalgoals1 = 35 |nationalyears2 = 2003 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.nzs.si/reprezentanca/default.asp?id_igralca=110&id_selekcije=17&id_menu=8|title=Zlatko Zahovič – B reprezentanca|trans-title=Zlatko Zahovič – B appearances|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|language=sl|access-date=6 January 2017}}</ref> | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 1 }} '''Zlatko Zahovič''' [zlátko záhovič], {{Avdio|Sl-Zlatko Zahovič.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[1. februar]] [[1971]], [[Maribor]]. Zahovič je bil eden najboljših slovenskih nogometašev. Proslavil se je v [[FC Porto|Portu]], igral pa je tudi za [[Benfica|Benfico]], [[Olympiakos]] in [[Valencia CF|Valencio]], s katero je leta [[2001]] zaigral v finalu [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]]. Bil je znan po svojih preigravanjih in zmožnosti doseganja zadetkov.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/euro2000/teams/slovenia/squad/746407.stm EURO 2000 profile]; [[BBC Sport]]</ref> Kot član reprezentance je bil osrednja figura moštva, ki se je uvrstilo na dve največji tekmovanji, evropsko in svetovno prvenstvo. Je rekorder po številu nastopov in zadetkov za reprezentanco.<ref>http://www.nzs.si/slovenija/statistika</ref> == Članska kariera == [[Nogomet]] je začel igrati v mladinskem moštvu NK Limbuš-Pekre, vendar za ta klub ni nikoli zaigral kot član. Člansko kariero je začel pri mariborskem NK Kovinar, kjer ga je opazil [[Milko Gjurovski]], ki je bil na složenju vojaškega roka v [[Maribor]]u. Gjurovski ga je priporočil vodstvu [[FK Partizan|Partizana]], kamor je odšel leta [[1989]]. V sezoni 1990/91 je bil posojen v [[zrenjanin]]ski [[Proleter]]. Leta [[1993]] je zaradi tamkajšnjih vedno bolj negotovih razmer po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] odšel na [[Portugalska|Portugalsko]] in zaigral za klub [[Vitória Guimarães]]. Leta [[1996]] je prestopil v sloviti [[FC Porto]] in v njegovem dresu doživel najbolj zvezdniške trenutke v portugalski ligi in [[Nogometna Liga prvakov|ligi prvakov]] saj je bil v sezoni 1998/1999 celo najboljši strelec porta in eden od treh najboljših strelcev tega tekmovanja. V [[Porto|Portu]] je ostal do leta [[1999]] in z moštvom osvojil tri naslove portugalskega prvaka, leta [[1998]] je osvojil tudi portugalski pokal. Leta [[1999]] je prestopil v [[pirej]]ski [[Olympiakos]], vendar je klub zaradi nesoglasij s trenerjem hitro zapustil. Leta [[2000]] je prestopil v [[C. F. Valencia|Valencio]] in se z njo še v isti sezoni uvrstil v finale lige prvakov, kjer jih je po streljanju enajstmetrovk premagal [[münchen]]ski [[Bayern München|Bayern]]. Med tistimi, ki so izvajali enajstmetrovke, je bil tudi Zahović, vendar je njegov sicer dobro merjeni stel vratar Bayerna [[Oliver Kahn]] mojstrsko obranil. Tudi v [[Valencija|Valenciji]] je prišel v navzkrižje s trenerjem, tokrat s [[Hector Cupér|Hectorjem Cupérjem]], ki mu je po njegovem mnenju dal premalo priložnosti. Zato je leta [[2001]] zapustil Valencio in se vrnil na Portugalsko. Tokrat k [[Lizbona|lizbonski]] [[Benfica|Benfici]]. V zimskem prestopnem roku [[januar]]ja [[2005]] je Zahović prekinil pogodbo z Benfico in se poslovil od igranja nogometa, do sezone 2008/2009, ko je v [[1. MNZ Maribor]] zaigral nekaj tekem pri ekipi [[Limbuš Pekre]].<ref>{{navedi splet|url = http://ekipa24.si/clanek/magazin/sportni-anali/5411e60511dd1/tehtnica-najvecja-premija|title = Kje je kariero končal Zlatko Zahović? [Ekipa 24 - intervju]}}</ref> == Reprezentančna kariera == Dres slovenske reprezentance je prvič oblekel [[7. november|7. novembra]] [[1992]] za prijateljsko tekmo proti [[Ciper|Cipru]]. Leta [[1999]] se je pod taktirko [[Srečko Katanec|Srečka Katanca]] uvrstil na [[EURO 2000|evropsko prvenstvo]] [[2000]] v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in tam zabil tri od štirih slovenskih zadetkov. Po prvenstvu so prišla na dan prva nasprotja s selektorjem Katancem, ki pa jih je [[NZS]] pometla pod preprogo. Skupaj s slovensko reprezentanco se je uvrstil na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovno prvenstvo]] leta [[2002]] na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Južna Koreja|Južni Koreji]], kjer pa je po prvi tekmi (ki jo je Slovenija s 3:1 izgubila proti Španiji) dokončno počilo. Po ostrem besednem dvoboju s Katancem (javnost si je najbolj zapomnila iz konteksta iztrgano izjavo glede namer o nakupu [[Šmarna gora|Šmarne gore]]) ga je NZS izključila iz ekipe in poslala domov. Po svetovnem prvenstvu, ko je Katanec odstopil z mesta selektorja, se je vrnil v izbrano vrsto. Po neuspehu v kvalifikacijah za [[EURO 2004]] je moral z mesta selektorja odstopiti [[Bojan Prašnikar]], nasledil pa ga je [[Branko Oblak]], nekdanji selektor mlade slovenske reprezentance. Kmalu je postalo jasno, da želi Oblak pomladiti izbrano vrsto. Tako sta iz reprezentance izpadla še Zahović in [[Miran Pavlin|Pavlin]], zadnja predstavnika generacije, ki se je uvrstila na EURO 2000. == Funkcija športnega direktorja == Avgusta [[2007]] se je vrnil v domači [[Maribor]] in v najuspešnejšem slovenskem klubu [[NK Maribor]] prevzel vlogo športnega direktorja. Po začetnem skepticizmu in neuspešnem poskusu, da bi prvi trener moštva postal [[Milko Gjurovski]], je Zahovič na mesto trenerja pripeljal nekdanjega soigralca iz reprezentance [[Darko Milanič|Darka Milaniča]]. V sezoni 2008-09 je [[NK Maribor]] spet postal državni prvak, v naslednji sezoni pa osvojil pokalno lovoriko. V sezoni 2010-11 je Maribor osvojil še 9. naslov. V klubu velja Zahovič za gradnika teh uspehov in glavnega "krivca" za ponoven vzpon kluba na vrh in uvrstitev v [[Liga Evropa|Ligo Evropa]]. Zaradi tega je izjemno priljubljen pri navijačih. Izkazal se je tudi kot uspešen pogajalec pri prestopih nogometašev, saj je izpeljal kar nekaj odmevnih prestopov, najbolj izstopa prestop [[Josip Iličić|Josipa Iličića]] in [[Armin Bačinovič|Armina Bačinoviča]] v [[U.S. Città di Palermo|Palermo]]. == Zasebno življenje == Živi v Mariboru. Njegov sin [[Luka Zahović]] je nogometaš.<ref name = "name">{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20180714164354/https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=79170&id_mostva=1|archive-date=14 July 2018|url = https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=79170&id_mostva=1 | title = Luka Zahović – osebni karton |trans-title=Luka Zahovic – personal card | publisher = [[NK Maribor]] | access-date = 1 December 2018 | language = sl}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Jogador que tirou 500 mil euros ao Sporting "esteve na inauguração da Luz" |url=https://expresso.pt/desporto/jogador-que-tirou-500-mil-euros-ao-sporting-esteve-na-inauguracao-da-luz=f890153 |website=Jornal Expresso |access-date=2 October 2020 |language=pt-PT |date=19 September 2014}}</ref> == Lovorike == ;Partizan *[[Jugoslovanska nogometna liga|Jugoslovanska liga]]: 1992–93 ;Porto *[[Portugalska nogometna liga|Portugalska Liga]]: 1996–97, 1997–98, 1998–99 *[[Taça de Portugal|Portugalski pokal]]: 1997–98 *[[Supertaça Cândido de Oliveira|Portugalski Superpokal]]: 1998, 1999 ;Olympiacos *[[Grška liga]]: 1999–2000 ; Benfica *[[Portugalska nogometna liga|Portugalska liga]]: 2004–05 *[[Taça de Portugal|Portugalski pokal]]: 2003–04 ;Valencia *[[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]]: Finalist 2000–01 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://www.youtube.com/watch?v=8rakj1nNwoM Pogovor z Zlatkom Zahovičem], serijal ''(Ne)uspeh prvaka z [[Mario Stanić|Mariom Stanićem]]'', 27. 11. 2023. ([[YouTube]]) {{Slovenia Squad 2000 UEFA Euro}} {{Slovenia Squad 2002 World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zahovič, Zlatko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši Partizana Beograd]] [[Kategorija:Nogometaši FK Proleterja Zrenjanin]] [[Kategorija:Nogometaši Vitórie Guimarães]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiacosa]] [[Kategorija:Nogometaši Valencie]] [[Kategorija:Nogometaši Benfice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Limbuša-Peker]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] gl98ah309k35skoozxrmkejp2g0601q 0 8062 6740867 6740661 2026-08-22T13:44:13Z ~2026-45788-04 264713 /* */ 6740867 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Janko Kersnik | caption = | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | notableworks = ''[[Agitator]]<br />[[Jara gospoda]]<br />[[Kmetske slike]]'' | relatives = [[Jožef Kersnik]] (oče)<br /> [[Janez Krstnik Kersnik]] (dedek) }} '''Janez Krstnik Anton Jožef Kersnik''' ({{jezik-de|Johann Babtista Anton Joseph Kersnik}}),<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00157 {{!}} Brdo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/brdo/00157/?pg=112|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref> bolje znan kot '''Janko Kersník''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[politik]] in [[notar]], * [[4. september]] [[1852]], [[Brdo pri Lukovici]], † [[28. julij]] [[1897]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Janko Kersnik se je rodil v [[Plemstvo|plemiški]] družini očetu [[Jožef Kersnik|Jožefu]] in materi Berti, rojeni Höffern pl. Saalfeld v [[Grad Brdo pri Lukovici|brdskem gradu]], blizu [[Lukovica pri Domžalah|Lukovice pri Domžalah]].<ref name=":0" /> Obiskoval je [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval literarni zgodovinar [[Fran Levec]] in ga navdušil za [[slovenska književnost|slovensko književnost]]. Leta 1868 je začel študirati [[pravo]] na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], nato je nadaljeval na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]], kjer je študij leta 1874 dokončal. Postal je pripravnik na finančni [[prokuratura|prokuraturi]] v Ljubljani, leta 1878 pa je prevzel mesto notarskega namestnika na Brdu. Notarski izpit je naredil leta 1880. Leta 1883 je bil prvič izglasovan za deželnega poslanca. Kasneje je bil izvoljen za predsednika podružnice [[Kmetijska družba|Kmetijske družbe]], spomladi leta 1885 pa za [[župan]]a lukoviške občine. Poročil se je z Alojzijo Tavčar, hčerko ljubljanskega hotelirja in posestnika. V letu 1889 je bil ponovno izvoljen v [[kranjski deželni zbor]]. Umrl je 28. julija 1897 zaradi jetike na grlu. Po njem je imenovana [[Osnovna šola Janka Kersnika]] na Brdu pri Lukovici. == Delo == Začel je s pisanjem nemških pesmi (npr. ''Ode an den Triglav''), a je to pod vplivom Levca opustil in prešel na pisanje slovenskih pesmi. Nato je začel s pisanjem [[proza|proze]], ki jo je pisal do konca življenja. Leta 1866 je v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] izšla njegova prva pesem ''Gomila'', kasneje pa še ''Ljubav do doma, Slavec, Obraz, Roža'' ''in skala, Sred voda'', ''Roža na tujem'', ''Sanje''. Njegove pesmi so izhajale tudi v [[Stritarjevem Zvonu]]. Leta 1869 je izdal cikel pesmi ''Raztreseno cvetje''. Leta 1871 se je uveljavil kot prvi slovenski [[podlistkar]]. Najprej v Slovenskem narodu objavi ''Muhasta pisma'', nato cikel osemnajstih [[feljton]]ov ''Nedeljska pisma''. ''Muhasta pisma'' so vsebovala zbadljivke na račun takratnega deželnega predsednika Auersperga, zato jih je večino zasegla policija. Leta 1874 objavi ''Postna premišljevanja'' in ''Raztreseni listi''. V podlistkih je pogosto na ironičen način prikazal pereče družbene, politične in kulturne razmere na Slovenskem. Velikokrat je pokazal tudi nestrinjanje s [[klerikalizem|klerikalizmom]] in strankarsko omejenostjo. Pisal je tudi o [[Staroslovenci|Staroslovencih]], nemškutarjih in politiki. Splošnejšega značaja so Pisma iz Gradca. V Postnih pismih pa je satirično pisal zoper duhovnike in konzervativno politiko. V nekaterih delih se je podpisal z njegovim drugim krstnim imenom – ''Baptist''. Objavljal je tudi gledališke kritike. Ob [[Janez Bleiweis|Bleiweisovi]] 70-letnici pa je napisal [[enodejanka|enodejanko]] ''Berite Novice''. [[Slika:Grob Janka Kersnika.jpg|thumb|250px|Grob Janka Kersnika na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]]] Prvi obsežnejši [[roman]] ''[[Na Žerinjah]]'' je začel snovati leta 1875. Objavil ga je v Jurčičevi Slovenski knjižnici. Leta 1881 je dokončal [[Josip Jurčič|Jurčičev]] roman ''[[Rokovnjači]].'' Kmečko življenje je orisal v povestih ''[[Testament (povest)|Testament]]'' in ''[[Očetov greh]]''. Njegova najpomembnejša dela iz meščanskega življenja so: romana ''[[Ciklamen]]'' (l. 1883) in ''[[Agitator]]'' (l. 1885) ter povest ''[[Jara gospoda]]'' (l. 1893). Posebej se je uveljavil v krajših slikah iz kmečkega življenja, ''[[Kmetske slike|Kmetskih slikah]]''. Te so postopoma izhajale v [[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]] v letih 1887-1890. Uspešen pa je bil tudi v daljših ljudskih povestih, kot so'' [[Kako je stari Molek tatu iskal]], [[Znojilčevega Marka božja pot]]'', ''[[Za čast]]'', ''[[Rejenčeva osveta]]''. Njegovo šegavost pa kažejo šaljivke ''[[Dva adjutanta]], [[Nova železnica]]'','' [[Dohtar Konec in njegov konj]]'' in ''[[Kolesarjeva snubitev]]. ''Napisal je tudi dolgo [[Novela (književnost)|novelo]] ''Gospod Janez'', ki je v Zvonu izhajala od junija do decembra 1884. Izdal je več krajših leposlovnih črtic. == Najbolj znana dela == [[Slika:Josip Jurčič - Rokovnjači.pdf|thumb|page=3|''Rokovnjači'', 1882]] * ''[[Na Žerinjah]]'', 1876 {{COBISS|ID=62961664}} * ''[[Rokovnjači]]'' - dopolnil po smrti [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]], 1881 {{COBISS|ID= 30308865}} * ''Lutrski ljudje'', 1882 {{COBISS|ID=63837696}} * ''[[Ciklamen]]'', 1883 {{COBISS|ID=34961408}} * ''Gospod Janez'', 1884 {{COBISS|ID=75632128}} * ''[[Agitator (roman)|Agitator]]'', 1885 {{COBISS|ID=215794944}} * ''Testament'', 1887 {{COBISS|ID=37458176}} * ''Dohtar Konec in njegov konj'', 1888 {{COBISS|ID=3350275}} * ''Kako je stari Molek tatu iskal'', 1889 {{COBISS|ID=3350275}} * ''[[Kmetske slike]]'', 1891 {{COBISS|ID=117854464}} * ''[[Jara gospoda]]'', 1893 {{COBISS|ID=228680448}} * ''[[Očetov greh]]'', 1894 {{COBISS|ID=26886145}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Miran Hladnik: [http://lit.ijs.si/jaragos.html Kersnikova ''Jara gospoda'']. Janko Kersnik: Jara gospoda. [[Ljubljana]]: Karantanija, 1996. 97–120. * Miran Hladnik: Janko Kersnik. ''Slovenska pisateljska pot''. Ljubljana, 2013. 116–119. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[slovenska književnost]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih avtorjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L628_F184_x500000_y100000_s9_b4&locale=sl/ OŠ Janko Kersnik] *[http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=janko+kersnik Diplomske naloge na temo Janko Kersnik]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://www.youtube.com/watch?v=0EY6f45kdO4 Dokumentarni film Janko Kersnik] *{{dlib|ime=Janko Kersnik}} *''Grad Brdo, p.&nbsp;1907'', [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8771 (razglednica)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140810090706/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8771 |date=2014-08-10 }} Kamra: Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin *''Grad Brdo, Janko Kersnik, 2011'', [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8798 Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402142036/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8798 |date=2015-04-02 }} *{{SloBio|id=271938|avtor=Ivan Grafenauer|ime=Janko Kersnik}} *[[:Kategorija:Dela Janka Kersnika|Dela Janka Kersnika na Wikipediji]] * {{Geopedia2|/T105_F11689:117_x476129.5_y114017_s17_b2|Grob Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici}} * {{Geopedia2|/T105_F11689:118_x476129.5_y114017_s17_b2|Spominska plošča Janka Kersnika na gradu Brdo pri Lukovici}} {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kersnik, Janko}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Gradcu]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Župani Občine Lukovica]] [[Kategorija:Realistični pisatelji]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Janko Kersnik|*]] qhogr8b3m02ouhj3hnc5j7rqvb4ehl6 0 11085 6741026 6739770 2026-08-22T19:47:49Z G-Cup 10746 6741026 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina |name = Pariz |native_name = Paris |settlement_type = Mesto |commune status = [[glavno mesto]] |image = {{Več slik |border = infobox |perrow = 1/2/1 |total_width = 280 |caption_align = center |image1 = La Tour Eiffel vue de la Tour Saint-Jacques, Paris août 2014 (2).jpg |caption1 = [[Eifflov stolp]] in [[Sena]] |image2 = Arc de Triomphe HDR 2007.jpg |caption2 = [[Slavolok zmage, Pariz|Arc de Triomphe]] |image3 = Paris Opera full frontal architecture, May 2009 (cropped).jpg |caption3 = [[Palača Garnier]] |image4 = Louvre Courtyard, Looking West.jpg |caption4 = [[Louvre]] }} |image coat of arms = Grandes Armes de Paris.svg |image flag = Flag of Paris with coat of arms.svg |city motto = {{jezik-la|Fluctuat nec mergitur}}<br />{{smaller|»Premetavali so ga valovi, a nikoli potonil«}} |arrondissement = |canton = |subdivisions entry = upravne enote |subdivisions = 20 okrožij |INSEE = 75056 |postal code = 75001-75020, 75116 |demonym = Parižan, Parižanka |mayor = Anne Hidalgo<ref>{{navedi splet|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|publisher=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=13 September 2022|language=fr}}</ref> |term = 2020&ndash;2026 |party = |intercommunality = [[Grand Paris|Métropole du Grand Paris]] |coordinates = {{coord|48.856613|2.352222|type:city_region:FR|format=dms|display=it}} |elevation m = 78 |elevation min m = 28 |elevation max m = 131 |area km2 = 105,4 |area footnotes = <ref name="Comparateur de territoires.INSEE">{{navedi splet |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=REG-11+AAV2020-001+UU2020-00851+DEP-75 |title=Département: Paris (75); Unité urbaine: Paris (00851); Région: Île-de-France (11); Aire d'attraction des villes: Paris (001) |website=insee.fr |publisher=Institut national de la statistique et des études économiques|date=9 January 2025 |access-date=24 January 2025}}</ref> |population = 2.048.472 |population ranking = 9. v Evropi<br/>1. v Franciji |population date = Jan 2025<ref name="pop2025">{{navedi splet |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/8331297 |title=Estimation de la population au 1ᵉʳ Janvier 2025 - Séries par région, département, sexe et âge |website=insee.fr |publisher=Institut national de la statistique et des études économiques (INSEE) |date=14 January 2025 |access-date=24 January 2025}}</ref> |urban area km2 = 2824,2 |urban area date = 2021 |urban pop = 10.890.751 |urban pop date = 2021 |website = {{url|www.paris.fr}} }} '''Pariz''' ({{jezik-fr|Paris}}) je [[glavno mesto]] in daleč največje mesto [[Francija|Francije]]. Z ocenjeno populacijo 2.048.472 prebivalcev januarja 2025 na območju več kot 105 km² je Pariz četrto najbolj naseljeno mesto v Evropski uniji in 30. najbolj gosto naseljeno mesto na svetu (2022), medtem ko ima metropolitanski Veliki Pariz (''Métropole du Grand Paris'') skoraj 7 milijonov ljudi. Pariz je že od 17. stoletja eno največjih svetovnih finančnih diplomatskih, kulturnih, trgovinskih, modnih, gastronomskih in intelektualnih središč. Zaradi svoje vodilne vloge v umetnosti in znanosti ter zelo zgodnjega sistema ulične razsvetljave je v 19. stoletju postalo znano kot »mesto svetlobe«.<ref>{{navedi splet|title=Paris {{!}} Definition, Map, Population, Facts, & History {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Paris |access-date=2022-08-08 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Tako kot [[London]] so ga pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] včasih imenovali tudi prestolnica sveta. Mesto Pariz je središče regije [[Île-de-France]] ali Pariške regije s prebivalstvom, ki je imelo januarja 2023 uradno ocenjeno število prebivalcev 12.271.794, kar predstavlja približno 19 % prebivalstva Francije. Pariška regija je imela leta 2021 nominalni BDP v višini 765 milijard EUR (1,064 bilijona USD po prilagoditvi za PKM), kar je najvišji BDP v Evropski uniji.<ref>{{navedi splet |author=Source: PPPs and exchange rates |url=https://data.oecd.org/conversion/purchasing-power-parities-ppp.htm |title=Conversion rates – Purchasing power parities (PPP) – OECD Data |publisher=Data.oecd.org |date= |accessdate=9 March 2022 |archive-date=4 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171104144219/https://data.oecd.org/conversion/purchasing-power-parities-ppp.htm |url-status=live }}</ref> Po podatkih Economist Intelligence Unit Worldwide Cost of Living Survey je bil Pariz leta 2022 mesto z devetimi najvišjimi življenjskimi stroški na svetu.<ref>{{navedi novice |title=The world's most, and least, expensive cities |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/graphic-detail/2022/11/30/the-worlds-most-and-least-expensive-cities |access-date=2022-12-01 |issn=0013-0613}}</ref> Pariz je glavno železniško, cestno in zračno prometno središče, ki ga oskrbujeta dve mednarodni letališči: [[letališče Charles de Gaulle]] (drugo najbolj prometno letališče v Evropi) in [[letališče Orly]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/travel/flights/todayinthesky/2018/04/09/list-worlds-20-busiest-airports-2017/498552002/|title=List: The world's 20 busiest airports (2017)|work=USA Today|access-date=2 May 2018|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20180625213204/https://www.usatoday.com/story/travel/flights/todayinthesky/2018/04/09/list-worlds-20-busiest-airports-2017/498552002/|archive-date=25 June 2018|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.airport-world.com/news/general-news/6601-aci-figures-reveal-the-world-s-busiest-passenger-and-cargo-airports.html|title=ACI reveals the world's busiest passenger and cargo airports|date=9 April 2018|work=Airport World|access-date=2 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180628125151/http://www.airport-world.com/news/general-news/6601-aci-figures-reveal-the-world-s-busiest-passenger-and-cargo-airports.html|archive-date=28 June 2018|url-status=live}}</ref> Sistem mestne podzemne železnice, [[pariški metro]], odprt leta 1900, dnevno oskrbi 5,23 milijona potnikov;<ref>{{navedi splet|title = Métro2030|url = http://www.ratp.fr/en/ratp/r_108501/metro2030-our-new-paris-metro/|website = RATP (Paris metro operator)|access-date = 25 September 2016|url-status=dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20161221051116/http://www.ratp.fr/en/ratp/r_108501/metro2030-our-new-paris-metro/|archive-date = 21 December 2016|df = dmy-all}}</ref> je drugi najbolj obremenjen sistem podzemne železnice v Evropi za moskovskim metrojem. [[Gare du Nord]] je 24. najbolj obremenjena železniška postaja na svetu in najbolj obremenjena zunaj Japonske, z 262 milijoni potnikov v letu 2015. Pariz je še posebej znan po svojih muzejih in arhitekturnih znamenitostih: [[Louvre]] je leta 2021 sprejel 2,8 milijona obiskovalcev, kljub dolgim zaprtjem muzejev, ki jih je povzročil virus COVID-19. [[Musée d'Orsay]], [[Musée Marmottan Monet]] in [[Musée de l'Orangerie]] so znani po svojih zbirkah francoske impresionistične umetnosti in druge ustvarjalnosti 19. stoletja. [[Pompidoujev center]], Musée National d'Art Moderne ima največjo zbirko sodobne umetnosti v Evropi. Številni so muzeji, posvečeni posameznikom: [[Rodenov muzej, Pariz|Musée Rodin]] in [[Picassov muzej, Pariz|Musée Picasso]], [[Picassov muzej, Pariz|Musée Delacroix,]] [[Picassov muzej, Pariz|Musée G. Moreau]], nekaterim pisateljem, kot je bil Balzac. Zgodovinsko okrožje ob [[Sena|Seni]] v središču mesta je od leta 1991 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine; tamkajšnje priljubljene znamenitosti so [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|stolnica Notre Dame]] na [[Île de la Cité]], ki je po požaru 15. aprila 2019 zdaj zaprta zaradi obnove. Druge priljubljene turistične znamenitosti so gotska kraljeva kapela [[Sainte-Chapelle]], prav tako na Île de la Cité; [[Eifflov stolp]], (poimenovan po avtorju) zgrajen za Pariško svetovno razstavo leta 1889; Grand Palais in Petit Palais, zgrajena za pariško univerzalno razstavo leta 1900; [[Slavolok zmage, Pariz|Slavolok zmage]] na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] in grič [[Montmartre]] s svojo umetnostno zgodovino in [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz|baziliko Sacré-Coeur]].<ref name = "unesco">{{navedi splet|url = http://whc.unesco.org/en/list/600 |title = Paris, Banks of the Seine |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 17 October 2021 |archive-date = 9 May 2019 |archive-url = https://web.archive.org/web/20190509014712/http://whc.unesco.org/en/list/600/ |url-status = live }}</ref> Pariz gosti več organizacij Združenih narodov, vključno z [[Unesco]]m, in druge mednarodne organizacije, kot so [[OECD]], Razvojni center OECD, [[Mednarodni urad za uteži in mere]], Mednarodna agencija za energijo, Mednarodna zveza za človekove pravice, skupaj z evropskimi organi, kot je [[Evropska vesoljska agencija]], Evropski bančni organ ali Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Nogometni klub [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] in ragbi klub Stade Français imata sedež v Parizu. Stade de France z 80.000 sedeži, zgrajen za [[svetovno prvenstvo v nogometu 1998]], je severno od Pariza v sosednji občini Saint-Denis. Pariz vsako leto gosti [[odprto prvenstvo Francije]] v tenisu za [[grand slam]] na rdeči glini ''Roland Garros''. Mesto je gostilo olimpijske igre leta 1900, 1924 in gosti poletne olimpijske igre 2024. V mestu so potekala tudi Svetovna prvenstva v nogometu 1938 in 1998, Svetovno prvenstvo v ragbiju 2007 ter evropska prvenstva UEFA 1960, 1984 in 2016. Vsako leto julija se kolesarska dirka [[Dirka po Franciji|Tour de France]] konča na Elizejskih poljanah v Parizu. == Etimologija == Antični [[oppidum]], ki ustreza sodobnemu mestu Pariz, je sredi 1. st. pr. n. št. prvič omenil [[Julij Cezar]] kot ''Luteciam Parisiorum'' ([[Lutecija]] [[Parizi|Parizov]]), kasneje v 5. st. n. št. pa je izpričan kot ''Parision'', nato leta 1265 kot Pariz.{{Sfn|Nègre|1990|p=155}} V rimskem obdobju je bil splošno znan kot ''Lutetia'' v latinščini in kot ''Leukotekía'' v grščini, kar se razlaga bodisi dat izvira iz keltskega korena ''*lukot-'' ('miš') bodisi iz ''*luto-'' ('močvirje), odvisno od tega, ali je latinska ali grška oblika bližja izvirnemu galskemu imenu.{{Sfn|Lambert|1994|p=38}}{{Sfn|Delamarre|2003|p=211}} Ime Pariz izhaja iz njegovih zgodnjih prebivalcev, Parizov (galsko ''Parisioi''), galskega plemena iz [[železna doba|železne dobe]] in rimskega obdobja.{{Sfn|Delamarre|2003|p=247}} O pomenu galskega etnonima ostajajo razprave. Po mnenju Xavierja Delamarra morda izhaja iz keltske korenine ''pario-'' ('kotel'). Alfred Holder je ime razlagal kot »ustvarjalci« ali »poveljniki«, tako da ga je primerjal z valižanskim ''peryffom'' (gospodar, poveljnik), pri čemer oba verjetno izvirata iz protokeltske oblike, rekonstruirane kot ''*kwar-is-io-''.{{Sfn|Busse|2006|p=199}} Druga možnost je Pierre-Yves Lambert, da bi ''Parisii'' prevedli kot »ljudje s kopji«, tako da prvi element povežejo s staroirskim ''carr'' (kopje), ki izhaja iz prejšnje ''*kwar-sā''. Vsekakor pa ime mesta ni povezano s [[Paris]]om iz grške mitologije. Pariz pogosto imenujejo »mesto svetlobe« (''La Ville Lumière''),{{sfn|Robertson|2010|p=37}} tako zaradi njegove vodilne vloge v dobi [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] kot bolj dobesedno, ker je bil Pariz eno prvih velikih evropskih mest, ki je uporabljalo plinsko ulično razsvetljavo v velikem obsegu na svojih bulvarjih in spomenikih. Plinske luči so bile nameščene na [[Place du Carrousel]], Rue de Rivoli in [[Place Vendome]] že leta 1829. Do leta 1857 so bili osvetljeni Grand boulevards.<ref>Fierro, Alfred, ''Histoire et Dictionnaire de Paris'' (1996), page 838</ref> Do leta 1860 je pariške bulvarje in ulice osvetljevalo 56.000 plinskih svetilk.{{sfn|Du Camp|1875|p=596}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Pariza}} === Izvor === Najzgodnejša arheološka znamenja o stalni naselitvi ozemlja Pariza segajo v čas okoli leta 4200 pred našim štetjem. [[Parizi]], pleme [[Galci|galskih]] [[Senoni|Senonov]], znani kot čolnarji in trgovci, so naseljevali ozemlje ob reki Seni od okoli 250 pr. n. št. [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so osvojili ozemlje [[Pariška kotlina|Pariške kotline]] leta 52 pr. n. št., s stalno naselitvijo ob koncu tega stoletja na levem bregu Sene, med otokom [[Île de la Cité]] in gričem sv. Genovefe (''Montagne Sainte-Geneviève''). Galo-rimska naselbina ''[[Lutecija|Lutetia Parisiorum]]'', kasnejša ''Lutèce'', se je v naslednjih dveh stoletjih precej razširila in postala cvetoče mesto s [[forum]]om, palačami, [[Rimske terme|kopališči]], [[Rimski tempelj|templji]], [[Rimsko gledališče (zgradba)|gledališči]] in [[Rimski amfiteater|amfiteatrom]]. Leta 360 se je preimenovala v Pariz (''Paris''). Z zlomom Zahodnega rimskega cesarstva in prihodom germanskih plemen v 3. stoletju je mesto začelo propadati in se v začetku 4. stoletja omejilo le še na močno utrjen otok sredi Sene. [[Slika:Les Très Riches Heures du duc de Berry octobre.jpg|sličica|left|175px|Grad [[Louvre]] iz 15. stoletja (''[[Sijajni horarij vojvode Berrijskega]]'')]] [[Krščanstvo]] je sredi 3. stoletja našega štetja uvedel sv. Dionizij, prvi pariški škof: po legendi, ko se ni hotel odpovedati svoji veri pred rimskimi okupatorji, so ga obglavili na hribu, ki je postal znan kot ''Mons Martyrum'' (latinsko za hrib mučenikov), pozneje ''[[Montmartre]]'', od koder je po legendi brez glave hodil proti severu mesta; prostor, kjer je padel in bil pokopan, je postalo pomembno versko svetišče, [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|bazilika Saint-Denis]], in tam so pokopani številni francoski kralji.{{sfn|Schmidt|2009|pp=210–211}} [[Klodvik I.]], prvi kralj iz rodbine [[Merovingi|Merovingov]], je mesto od leta 508 postavil za svojo prestolnico. Ko se je začela frankovska prevlada nad Galijo, je prišlo do postopnega priseljevanja Frankov v Pariz in rodila so se pariška narečja. Utrdba [[Île de la Cité]] ni uspela preprečiti plenjenja [[Vikingi|Vikingov]] leta 845, vendar je bil strateški pomen Pariza – z njegovimi mostovi, ki so preprečevali prehod ladjam – potrjen z uspešno obrambo v obleganju Pariza (885–886). Zanjo je bil takratni grof Pariza (''comte de Paris''), Odo iz Francije, izvoljen za kralja Zahodne Franovske.{{sfn|Jones|1994|p=48}} Ob prihodu [[Karolingi|Karolingov]] na oblast v 9. stoletju je bil Pariz malo večje oporišče fevdalne grofije. Njeni grofje so se postopno dvignili na vidno mesto in sčasoma pridobili večjo moč od samega kralja [[Zahodna Frankovska|Francie occidentalis]]. [[Odo I. Francoski|Odo, pariški grof]] je bil izbran za vzhodnofrankovskega kralja namesto [[Karel III. Debeli|Karla Debelega]] zaradi slovesa, ki ga je pridobil pri obrambi Pariza v času [[Obleganje Pariza (885-886)|normanskega obleganja]] 885-886. Leta 987 je bil pariški grof [[Hugo Capet]] izbran za francoskega kralja, z njim pa se je začela tudi dinastija [[Kapetingi|Kapetingov]], ki je povišala Pariz vse do glavnega mesta Francije. === Visoki in pozni srednji vek === Konec 12. stoletja je bil Pariz pod [[Filip II. Francoski|Filipom Avgustom]] obdan z obzidjem, pod njim pa je bila sprejeta tudi ustanovna listina [[Sorbona|Pariške univerze]] (1200). V tem času je mesto razvilo prostorsko ureditev, ki je vidna še danes: osrednji otok z vladnimi in cerkvenimi ustanovami, levi breg z visokošolskimi ustanovami, desni breg kot trgovsko središče. Svoj položaj je Pariz izgubil v času [[stoletna vojna|stoletne vojne]], ko so ga osvojili [[Burgundija|Burgundijci]] kot zavezniki Angležev, ponovno pridobil pa ob vrnitvi pod francosko krono v času [[Karel VII. Francoski|Karla VII.]] leta 1437. Pariz je postal močno oporišče [[Katoliška liga|Katoliške lige]] med [[Francoske verske vojne|versko vojno]], ki je svoj vrh doživela v [[Šentjernejska noč|šentjernejski noči]] 1572, leta 1594 pa ga je zasedel francoski kralj [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV.]] V času [[Fronda|državljanske vojne]] sredi 17. stoletja je morala kraljeva družina ob meščanski vstaji pobegniti v [[Versajska palača|Versailles]], ki je leta 1682, pod [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]] postal stalna rezidenca francoskih kraljev. === 18. in 19. stoletje === Število prebivalcev Pariza se je povečalo s približno 400.000 leta 1640 na 650.000 leta 1780.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=yKsYAAAAYAAJ |last1=Durant |first1=Will |last2=Durant |first2=Ariel |title=The Story of Civilization XI The Age of Napoleon |date=1975 |publisher=Simon & Schuster |page=3 |access-date=11 February 2016 |isbn=978-0-671-21988-8 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161229054200/https://books.google.com/books/about/The_Story_of_Civilization_The_age_of_Nap.html?id=yKsYAAAAYAAJ |archive-date=29 December 2016 |url-status=live }}</ref> Nov bulvar, Elizejske poljane, je razširil mesto proti zahodu do Étoila, medtem ko je delavska soseska Faubourg Saint-Antoine na vzhodnem delu mesta vse bolj polna revnih delavcev migrantov iz drugih regij. Francije. [[Slika:Prise de la Bastille.jpg|alt=|thumb|left|''Napad na Bastiljo'' 14. julija 1789, Jean-Pierre Houël]] Pariz je bil središče eksplozije filozofske in znanstvene dejavnosti, znane kot doba [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. [[Denis Diderot]] in [[Jean le Rond d'Alembert]] sta leta 1751 izdala svojo ''[[L'Encyclopédie]]'', brata Montgolfier pa sta 21. novembra 1783 iz vrtov Château de la Muette izvedla prvi polet z balonom s posadko. Pariz je bil finančna prestolnica celinske Evrope, primarno evropsko središče knjižnega založništva in mode ter proizvodnje finega pohištva in luksuznega blaga. Poleti 1789 je Pariz postal središče francoske revolucije. Dne 14. julija je drhal zavzela skladišče v Domu invalidov, pridobila na tisoče kosov orožja in vdrla v [[Bastilja|Bastiljo]], simbol kraljeve oblasti. Prva neodvisna pariška komuna ali mestni svet se je sestal v Hôtel de Ville in 15. julija izvolil župana, astronoma [[Jean Sylvain Bailly|Jeana Sylvaina Baillyja]].{{sfn|Paine|1998|p=453}} Ludvik XVI. in kraljeva družina so bili pripeljani v Pariz in bili ujetniki v Tuilerijski palači. Leta 1793, ko je revolucija postajala vse bolj radikalna, so bili kralj, kraljica in župan usmrčeni v vladavini revolucionarnega terorja, skupaj z več kot 16.000 drugimi po vsej Franciji. Plemiško in cerkveno premoženje je bilo nacionalizirano, mestne cerkve pa zaprte, prodane ali porušene. Zaporedje revolucionarnih frakcij je vladalo Parizu do 9. novembra 1799 (''coup d'état du 18 brumaire''), ko je Napoléon Bonaparte prevzel oblast kot prvi konzul.{{sfn|Sarmant|2012|p=147}} V obdobjih [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]], [[Drugo francosko cesarstvo|Drugega cesarstva]] in ''[[Belle Époque]]'' je Pariz doživel največji razvoj v svoji zgodovini. Mesto je bilo podvrženo masovni predelavi pod [[Napoleon III.|Napoleonom III.]] in njegovim prefektom [[Baron Haussmann|Haussmannom]], ki je dal zravnati celotna okrožja in ustvariti omrežje širokih avenij in neoklasicističnih pročelij modernega Pariza. Program ''Haussmannizacije'' je bil narediti mesto bolj lepo in čisto za njegove prebivalce, kot tudi omogočiti lažje prehajanje konjenice in drugega vojaštva pri zatiranju možnih uporov ali revolucij. [[Slika:Tour eiffel at sunrise from the trocadero.jpg|thumb|right|175px|[[Eifflov stolp]] ob sončnem vzhodu, s Trocadera]] Epidemiji [[kolera|kolere]] 1832 in 1849 sta precej prizadeli prebivalstvo Pariza; prva je zahtevala 20.000 življenj med takrat 650.000 prebivalci. Pariz je bil prav tako močno prizadet med njegovim obleganjem (1870–71), ki je končalo [[francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]]; v zmedi, povzročeni s padcem vlade Napoleona III., je s [[Pariška komuna|pariško komuno]] bilo požganih več administrativnih središč, medtem ko je bilo 20.000 meščanov pobitih v času bojev med privrženci Komune in vladnimi silami, znanem kot ''semaine sanglante'' ('krvavi teden'). Pariz si je hitro opomogel. Konec 19. stoletja je Pariz gostil dve veliki mednarodni razstavi: [[Svetovna razstava leta 1889]], ki je potekala ob stoletnici francoske revolucije in je predstavila nov [[Eifflov stolp]]; in [[Svetovna razstava leta 1900]], ki je Parizu dala [[Pont Alexandre III.]], Grand Palais, Petit Palais in prvo linijo [[Pariški metro|pariškega metroja]].{{sfn|Fraser|Spalding|2011|p=117}} Pariz je postal laboratorij naturalizma ([[Émile Zola]]) in simbolizma ([[Charles Baudelaire]] in [[Paul Verlaine]]) ter [[impresionizem|impresionizma]] v umetnosti ([[Gustave Courbet|Courbet]], [[Édouard Manet|Manet]], [[Claude Monet|Monet]], [[Auguste Renoir|Renoir]]).{{sfn|Fierro|1996|pp=490–491}} === 20. in 21. stoletje === Med prvo svetovno vojno je bila Parizu ob [[Zavezniki prve svetovne vojne|zavezniški]] zmagi v [[prva bitka na Marni|prvi bitki na Marni]] 1914 prizanešena nemška okupacija. V letih 1918-19 je bil prizorišče mirovnih pogajanj. V obdobju med obema vojnama je bil poznan po kulturno-umetniških skupnostih in nočnem življenju. Mesto je postalo zbirališče umetnikov s celega sveta, od izgnanega ruskega skladatelja [[Igor Stravinski|Stravinskega]], španskih slikarjev [[Pablo Picasso|Picassa]] in [[Salvador Dalí|Dalíja]] do ameriškega pisatelja [[Ernest Hemingway|Hemingwaya]]. Junija 1940, pet tednov po začetku [[bitka za Francijo|bitke za Francijo]], je Pariz [[Nemška okupacija Pariza|padel v roke nemške okupacijske vojske]], ki je ostala v njem vse do [[Osvoboditev Pariza|njegove osvoboditve v]] avgustu 1944. Osrednji Pariz je ostal med drugo svetovno vojno skoraj brez poškodb zaradi kulturnega pomena, prav tako se v njem ni nahajal noben od strateških ciljev, ki bi jih napadli zavezniški bombniki. Vojaški poveljnik Pariza nemški general [[Dietrich von Choltitz]] med umikom ni ukazal uničiti, minirati vseh pariških spomenikov, v nasprotju z ukazom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], ki je obiskal mesto kmalu po nemški okupaciji leta 1940 in je skupaj s svojimi sodelavci spodbudil ropanje židovskih in drugih umetniških zbirk Pariza in Francije. == Geografija == Pariz leži v središču velike [[Pariška kotlina|Pariške kotline]] ob [[Sena|reki Seni]], ki mesto deli na dva dela. Večji del mesta je zgrajen na desnem bregu, manjši pa na levem, s [[park]]ovno urejenim obrežjem Sene in zgodovinskimi mostovi, ki povezujejo oba bregova. Na Seni sta v ožjem jedru mesta dva otoka, manjši Île Saint-Louis in večji [[Île de la Cité]], ki tvori najstarejši predel mesta. Ozemlje Pariza je relativno ravninsko, najnižja točka je na nadmorski višini 28 m, najvišja pa se vzpne na [[Montmartre|Montmartru]] na 130 m. Zadnja večja priključitev obrobnih ozemelj v mesto leta 1860 mu ni dala samo moderne oblike, ampak je ustvarila tudi 20 okrožij (občinskih okrožij), ki se vrtijo v spiralo v smeri urinega kazalca. Z območja leta 1860, ki je obsegalo 78 km², so se meje mesta v 1920-ih rahlo razširile na 86,9 km². V letu 1929 sta bila Parizu priključena parka [[Bulonjski gozd|Boulonjski]] in [[Vinceneski gozd|Vincenski gozd]], s čimer se je njegovo območje povečalo na približno 105 km². Njegova dejanska velikost s predmestji sega precej čez te meje, pri čemer oblikuje nepravilni oval s kraki, ki se širijo vzdolž rek Sene in [[Marna|Marne]] proti jugovzhodu in vzhodu ter vzdolž rek Sene in [[Oise (reka)|Oise]] proti severozahodu in severu. Za glavnimi predmestji se gostota prebivalstva občutno zniža: mešanica gozdov in kmetijskih površin z omrežjem razpršenih satelitskih mest zaključuje pariško metropolitansko ozemlje, ki je veliko 2300 km².<ref name=City>{{navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/443621/Paris|title=Paris|access-date=4 July 2013|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|archive-url=https://web.archive.org/web/20130707083834/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/443621/Paris|archive-date=7 July 2013|url-status=live}}</ref> Merjeno od 'točke nič' pred stolnico Notre-Dame je Pariz po cesti oddaljen 450 kilometrov jugovzhodno od Londona, 287 kilometrov južno od Calaisa, 305 kilometrov jugozahodno od Bruslja, 774 kilometrov severno od Marseilla, 385 kilometrov severovzhodno od Nantesa in 135 kilometrov jugovzhodno od Rouena.<ref>[https://www.google.com/maps/place/48°51'24.1%22N+2°21'02.9%22E/@48.8567,2.3508,24716m/data=!3m1!1e3!4m5!3m4!1s0x0:0x0!8m2!3d48.8567!4d2.3508?hl=en Google Maps] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190111052823/https://www.google.com/maps/place/48 |date=11 January 2019 }}, Retrieved 6 July 2013</ref> === Podnebje === Pariz ima tipično zahodnoevropsko oceansko podnebje (Köppen: ''Cfb''), na katerega vpliva severnoatlantski tok. Splošno podnebje skozi vse leto je blago in zmerno vlažno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.paris.com/tourism/climate |archive-url=https://web.archive.org/web/20130308094732/http://www.paris.com/tourism/climate |archive-date=8 March 2013 |title=Climate |publisher=Paris.com |access-date=29 June 2013 |url-status=dead }}</ref> Poletni dnevi so običajno topli in prijetni s povprečnimi temperaturami med 15 in 25 °C in precej sonca. Vsako leto pa je nekaj dni, ko se temperatura dvigne nad 32 °C. Včasih pride do daljših obdobij močnejše vročine, kot je vročinski val leta 2003, ko so temperature več tednov presegale 30 °C, nekatere dni dosegle 40 °C in se ponoči redko ohladijo. Pomlad in jesen imata v povprečju blage dneve in sveže noči, vendar sta spremenljivi in nestabilni. V obeh letnih časih je pogosto presenetljivo toplo ali hladno vreme. Pozimi je sonca malo; dnevi so hladni, noči pa hladne, vendar na splošno nad lediščem z nizkimi temperaturami okoli 3 °C. Vendar so rahle nočne zmrzali precej pogoste, temperatura le redko pade pod –5 °C . Sneg zapade vsako leto, vendar le redko ostane na tleh. Pariz ima povprečno letno količino padavin 641 mm in doživi rahle padavine, ki so enakomerno porazdeljene skozi vse leto. Vendar je mesto znano po občasnih, nenadnih in močnih nalivih. Najvišja zabeležena temperatura je bila 42,6 °C 25. julija 2019, najnižja pa −23,9 °C 10. decembra 1879.<ref name="climate">{{navedi splet|url=http://www.paris.fr/portail/accueil/Portal.lut?page_id=4946&document_type_id=5&document_id=3076&portlet_id=10579 |title=Géographie de la capitale – Le climat |publisher=Institut National de la Statistique et des Études Économiques |via=Paris.fr |access-date=24 May 2006 |language=fr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20061003225432/http://www.paris.fr/portail/accueil/Portal.lut?page_id=4946&document_type_id=5&document_id=3076&portlet_id=10579 |archive-date=3 October 2006}}</ref> == Administracija == === Francija === [[Slika:Palais Luxembourg Sunset Edit.JPG|sličica|desno|175px|[[Luksemburška palača]]]] Pariz je glavno mesto Francije in kot tako sedež francoske vlade. Predsednik države ima svojo rezidenco v [[Elizejska palača|Elizejski palači]] (''Palais de l'Élysée'') v VIII. okrožju, medtem ko ima ministrski predsednik svojo uradno rezidenco v [[Hôtel Matignon]] v VII. okrožju Pariza. Vladni ministri so locirani v različnih predelih mesta. Zgornji dom oz. [[Senat (Francija)|Senat]] se nahaja v [[Luksemburška palača|Luksemburški palači]] (''Palais du Luxembourg'') v VI. okrožju, spodnji dom oz. [[Državni zbor (Francija)|Državni zbor]] pa v [[Bourbonska palača|Bourbonski palači]] (''Palais Bourbon'') v VII. okrožju. Predsednik Senata ima svojo rezidenco v ''Petit Luxembourgu'' poleg Luksemburške palače. === Pariz === [[Slika:Paris plan jms.png|sličica|175px|desno|[[Okrožja Pariza]]]] [[Slika:Paris City Hall DSC00050.jpg|sličica|desno|175px|Hôtel de Ville, Pariz]] Pariz ima svojo [[občine Francije|občino]] od leta 1834, za kratek čas tudi v letih med 1790 in 1795. Pariz je imel ob razdelitvi Francije leta 1790 v času francoske revolucije na občine in ponovno v letu 1834 le polovico sedanje velikosti, leta 1860 pa je s pripojitvijo mejnih občin oblikoval novo administrativno ozemlje dvajsetih [[Okrožja Pariza|mestnih okrožij]], ki so spiralno v smeri ure porazdeljena navzven z začetnim I. okrožjem v njegovem središču. Leta 1790 je Pariz postal [[Prefektura (Francija)|prefektura]] novonastalega [[Francoski departma|departmaja]] [[Seine (departma)|Seine]], ki je pokrival precejšen del pariškega ozemlja. V letu 1968 se je departma razdelil na štiri manjše. Sam Pariz je postal samostojen, pri čemer je obdržal številko 75 (prvotno od departmaja Seine), medtem ko so novoustanovljeni departmaji [[Hauts-de-Seine]], [[Seine-Saint-Denis]] in [[Val-de-Marne]] prejeli številke 92, 93 in 94. Rezultat te porazdelitve je, da se sedanje meje Pariza kot departmaja povsem ujemajo z mejami občine Pariz, kar je edinstven primer v Franciji. ==== Občina – Departma ==== Vsako okrožje ima neposredno izvoljen svet (''conseil d'arrondissement''), ki izbira svojega župana. Izbor članov svetov vseh dvajsetih okrožij oblikuje [[Pariški svet]] (''conseil de Paris''), ki ob svojem času izbere pariškega župana. Čeprav je bil občinski svet obnovljen leta 1834, pa je Pariz preživel večino 19. in 20. stoletja, tudi kot sedež departmaja, pod neposrednim nadzorom od države nastavljenega ''prefekta'' kot vodje departmaja, prav tako je bil postavljen od države prefekt policije kot vodja mestne policije. Pariz tako razen krajših obdobij ni imel svojega župana vse do leta 1977, medtem ko se prefekt policije še danes izbira s strani države. Kljub dvojni vlogi Pariza kot občine in departmaja ima mesto enotni Pariški svet, ki mu predseduje [[seznam županov Pariza|župan Pariza]]. Svet se zbira enkrat kot občinski (''conseil municipal''), drugič kot departmajski svet (''conseil général''), pač odvisno od problema, ki je dan na razpravo. Sodobna administrativna organizacija Pariza še vedno vsebuje sledi pravosodja nekdanjega departmaja Seine. Tako ima policijska prefektura nadzor nad operacijami, kot so npr. gasilske, tudi nad sosednjimi tremi departmaji, ki so nastali na ozemlju prvotnega – Seine. Pariz nima lastnih policijskih sil, razen brigade prometnih čuvajev. [[Slika:ile-de-France jms.png|sličica|desno|175px|Departmaji regije [[Île-de-France]]]] Zakon št. 2017-257 z dne 28. februarja 2017, ki se nanaša na status Pariza in metropolitansko načrtovanje, predvideva zlasti ustanovitev skupnosti s posebnim statusom 1. januarja 2019, ki združuje občino in departma z imenom "Mesto Pariz" , na katerega se prenašajo dodatna pooblastila s sedeža policije. ==== Regija ==== Kot del administrativnih naporov za utrjevanje regijskih gospodarstev je leta 1961 Pariz postal glavno mesto nove regije, leta 1976 preimenovane v regijo [[Île-de-France]], ki zaobjema poleg pariškega departmaja še sedem najbližjih departmajev. Prefekt pariškega departmaja je tudi prefekt regije Île-de-France. Njegov urad je po ustanovitvi urada župana Pariza v letu 1977 izgubil precejšen del moči odločanja. ==== Interkomunaliteta ==== Nekaj sprememb je prišlo tudi na račun obstoja Pariza kot [[urbano območje|urbanega območja]]. V nasprotju z večino francoskih glavnih mestnih ozemelj, kot sta [[Lille]] in [[Lyon]], na pariškem [[metropolitansko območje|metropolitanskem ozemlju]] ni medobčinske zveze oz. sveta, ki bi se ukvarjal s problemi regijskega gosto naseljenega jedra kot celote. Odtujitev Pariza od njegovih predmestij je danes velik problem, od mnogih smatran kot glavni vzrok nemirov, kot so bili predmestni izgredi v letu 2005. Neposredni rezultat teh nemirov so bili predlogi za bolj učinkovito metropolitansko strukturo, ki bi pokrivala tako Pariz kot njegova predmestja, od levičarske ideje ohlapne »metropolitanske konference« do desničarskih idej o bolj strnjenem Velikem Parizu (''Grand Paris''). === Métropole du Grand Paris === [[Slika:Établissements publics territoriaux du Grand Paris et trois départements.svg|thumb|Zemljevid širše pariške metropole (Métropole du Grand Paris) in njenih ozemelj, ki jih upravlja]] ''Métropole du Grand Paris'' ali preprosto '''''Grand Paris''''' je uradno začela obstajati 1. januarja 2016. Je upravna struktura za sodelovanje med mestom Pariz in njegovimi najbližjimi predmestji. Vključuje mesto Pariz in občine treh departmajev notranjega predmestja ([[Hauts-de-Seine]], [[Seine-Saint-Denis]] in [[Val-de-Marne]]) ter sedem občin v zunanjih predmestjih, vključno z [[Argenteuil|Argenteuilom]] v depratmaju [[Val-d'Oise]] in [[Paray-Vieille-Poste]] v [[Essonne (departma)|Essonnu]], ki sta bila dodana, da so vključili glavni pariški letališči. Metropola pokriva 814 kvadratnih kilometrov in ima 6.945 milijona prebivalcev.<ref name="lemoniteur1">{{navedi revijo |author=Nathalie Moutarde |url=http://www.lemoniteur.fr/article/la-metropole-du-grand-paris-verra-le-jour-le-1er-janvier-2016-29110917 |journal=Le Moniteur |date=17 July 2015 |title=La métropole du Grand Paris verra le jour le 1er janvier 2016 |trans-title=The metropolis of Greater Paris will be born 1 January 2016 |language=fr |access-date=3 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208162156/http://www.lemoniteur.fr/article/la-metropole-du-grand-paris-verra-le-jour-le-1er-janvier-2016-29110917 |archive-date=8 December 2015 |url-status=live }}</ref> Novo strukturo upravlja Metropolitanski svet, ki šteje 210 članov, ki niso neposredno izvoljeni, temveč jih izberejo sveti občin članic. Do leta 2020 so njegove osnovne pristojnosti vključevale urbanistično načrtovanje, stanovanja in varstvo okolja. Prvi predsednik metropolitanskega sveta [[Patrick Ollier]], republikanec in župan mesta Rueil-Malmaison, je bil izvoljen 22. januarja 2016. Čeprav ima Metropola skoraj sedem milijonov prebivalcev in predstavlja 25 odstotkov BDP, Francije ima zelo majhen proračun: le 65 milijonov evrov v primerjavi z osmimi milijardami evrov za mesto Pariz.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lemonde.fr/politique/article/2016/01/22/du-grand-paris-a-la-metropole-du-grand-paris_4851596_823448.html?xtmc=du_grand_paris_a_la_metropole_du_grand_paris&xtcr=1 |author=Manon Rescan |date=22 January 2016 |trans-title=From Greater Paris to Greater Paris Metropolis |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010075732/http://www.lemonde.fr/politique/article/2016/01/22/du-grand-paris-a-la-metropole-du-grand-paris_4851596_823448.html?xtmc=du_grand_paris_a_la_metropole_du_grand_paris&xtcr=1 |url-status=dead |archive-date=10 October 2017 |title=Du Grand Paris à la Métropole du Grand Paris |access-date=30 January 2016 |work=Le Monde |language=fr }}</ref> == Demografija == Uradno ocenjeno število prebivalcev mesta Pariz 1. januarja 2022 je bilo 2.165.423 (po podatkih INSEE, uradne francoske statistične agencij), kar pomeni upad za 11.000 ljudi od januarja 2021 in padec za 65.000 v šestih letih.<ref>"Le Parisien, "Paris n'attire plus comme autrefois: année apres année, Paris perd des habitants": Le Parisien, 30 December 2021</ref> Kljub temu Pariz ostaja najgosteje naseljeno mesto v Evropi, z 252 prebivalci na hektar (brez upoštevanja parkov). Ta padec so deloma pripisali nižji stopnji rodnosti, odhodu prebivalcev srednjega sloja in morebitni izgubi stanovanj v mestu zaradi kratkoročnega oddajanja v turistične namene.<ref name="ReferenceA">"Paris perd ses habitants, la faute à la démographie et aux... meublés touristiques pour la Ville." ''Le Parisien'', 28 December 2017</ref> Pariz je po številu prebivalcev četrta največja občina v Evropski uniji, takoj za Berlinom, Madridom in Rimom. Eurostat uvršča Pariz (6,5 milijona ljudi) za Londonom (8 milijonov) in pred Berlinom (3,5 milijona), glede na število prebivalcev leta 2012 v tem(?), kar Eurostat imenuje »osrednja mesta mestne revizije(?)«.<ref>{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Statistics_on_European_cities |title=Statistics on European cities |publisher=Eurostat |access-date=28 November 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141114142816/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Statistics_on_European_cities |archive-date=14 November 2014 |url-status=live }}</ref> Število prebivalcev Pariza je danes nižje od zgodovinskega vrha 2,9 milijona leta 1921.<ref>Des villages de Cassini aux communes d'aujourd'hui: Commune data sheet Paris[http://cassini.ehess.fr/fr/html/fiche.php?select_resultat=26207]</ref> Glavna razloga sta bila občutno zmanjšanje velikosti gospodinjstev in dramatična migracija prebivalcev v predmestja med letoma 1962 in 1975. Dejavniki migracije so vključevali deindustrializacijo, visoke najemnine, gentrifikacijo številnih notranjih četrti, preoblikovanje življenjskega prostora v pisarne in večje bogastvo med delavskimi družinami. Po podatkih Eurostata, statistične agencije EU, je bila leta 2012 pariška komuna najgosteje naseljeno mesto v Evropski uniji z 21.616 prebivalci na kvadratni kilometer znotraj meja mesta (statistično območje NUTS-3). [[Slika:Église de la Madeleine.jpg|sličica|Cerkev sv. Marije Magdalene]] [[Slika:Sacre-coeur-paris.jpg|sličica|Bazilika sv. Srca Jezusovega]] == Urbanizem in arhitektura == [[Slika:Camille Pissarro - Boulevard Montmartre - Eremitage.jpg|thumb|[[Camille Pissarro]], ''Boulevard Montmartre'', 1897, [[Ermitaž]]]] Pariz je ena redkih svetovnih prestolnic, ki je le redko doživela uničenje zaradi katastrofe ali vojne. Zaradi tega je celo njegova najzgodnejša zgodovina še vedno vidna na njegovem uličnem zemljevidu, stoletja vladarjev, ki so prestolnici dodajali svoje arhitekturne oznake, pa so povzročila nakopičeno bogastvo z zgodovino bogatih spomenikov in stavb, katerih lepota je igrala veliko vlogo pri slovesu mesta, ki ga ima danes. Ob svojem nastanku, pred srednjim vekom, je bilo mesto sestavljeno iz več otokov in peščenih bregov v okljuku Sene; od teh sta danes ostala dva: Île Saint-Louis in [[Île de la Cité]]. Tretji je leta 1827 umetno ustvarjen Île aux Cygnes. Sodobni Pariz dolguje velik del svojega mestnega načrta in arhitekturne harmonije [[Napoleon III.|Napoleonu III.]] in njegovemu prefektu, baronu Haussmannu. Med letoma 1853 in 1870 so prezidali mestno jedro, ustvarili široke bulvarje v središču mesta in trge, kjer so se bulvarji križali, vsilili standardne fasade vzdolž bulvarjev in zahtevali, da so fasade zgrajene iz značilnega kremno sivega ''[[Lutecijski apnenec|pariškega kamna]]''. Zgradili so tudi glavne parke okoli mestnega središča. Zaradi številnega prebivalstva mestnega središča se to precej razlikuje od večine drugih večjih zahodnih mest. [[Slika:Rue de Rivoli at night, Paris August 2013.jpg|thumb|left|Rue de Rivoli]] [[Slika:Paris Place des Vosges 02.jpg|thumb|Place des Vosges]] Pariški zakoni o urbanizmu so bili pod strogim nadzorom od zgodnjega 17. stoletja,<ref name="plan hauteurs">{{navedi splet |url=http://www.paris.fr/viewmultimediadocument?multimediadocument-id=21647 |title=Plan des hauteurs |access-date=1 November 2014 |language=fr |publisher=Paris.fr |website=Mairie de Paris |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140410225515/http://www.paris.fr/viewmultimediadocument?multimediadocument-id=21647 |archive-date=10 April 2014 }}</ref> zlasti kar zadeva poravnavo pročelja ulice, višino in razporeditev stavb. V nedavnih dogodkih je bila omejitev višine stavb iz leta 1974–2010 s 37 metrov dvignjena na 50 m v osrednjih območjih in 180 metrov v nekaterih perifernih četrtih Pariza, vendar za nekatere bolj osrednje četrti, tudi starejši zakoni o višini stavb še vedno ostajajo v veljavi. 210 metrov visok Tour Montparnasse je bil tako v Parizu kot v Franciji najvišja stavba od leta 1973, zdaj od izgradnje leta 2011 ta rekord drži stolp Tour First v četrti [[La Défense]] v Courbevoieju. Pariški primeri zgodovinskih [[Arhitekturni slog|arhitekturnih slogov]] segajo več kot tisočletje nazaj, vključno z [[romanska arhitektura|romansko]] cerkvijo [[Samostan Saint-Germain-des-Prés|samostana Saint-Germain-des-Prés]] (1014–1163), zgodnjo [[gotska arhitektura|gotsko arhitekturo]] [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|bazilike Saint-Denis]] (1144), [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|stolnice Notre Dame]] (1163–1345), [[Flamboyant slog|flamboyant]] (plamenaste) gotike [[Sainte-Chapelle]] (1239–1248), baročne cerkve Saint-Paul-Saint-Louis (1627–1641) in [[Les Invalides]] (1670–1708). 19. stoletje je ustvarilo neoklasicistično cerkev [[La Madeleine, Pariz|La Madeleine]] (1808–1842), [[Palača Garnier]], ki je služila kot operna hiša (1875), neo-bizantinsko [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz|baziliko Sacré-Cœur]] (1875–1919), pa tudi razkošno ''Belle Époque'' modernizem [[Eifflov stolp|Eifflovega stolpa]] (1889). Osupljivi primeri arhitekture 20. stoletja so [[Pompidoujev center]] Richarda Rogersa in Renza Piana (1977), [[Cité des Sciences et de l'Industrie]] različnih arhitektov (1986), Arabski svetovni inštitut Jeana Nouvela (1987), [[Louvrska piramida]] I. M. Peija (1989) in Opéra Bastille Carlosa Otta (1989). Sodobna arhitektura vključuje Musée du quai Branly – Jacques Chirac Jeana Nouvela (2006), muzej sodobne umetnosti fundacije Louis Vuitton Franka Gehryja (2014) [143] in novo Tribunal de grande instance de Paris Renza Piana (2018). ). == Mestne znamenitosti == [[Slika:PassageJouffroy1.jpg|thumb|left|upright| Passage Jouffroy, eden od pariških pokritih prehodov]] Najbolj obiskana kulturna znamenitost mesta v letu 2019 je bila [[ Bazilika Srca Jezusovega, Pariz|bazilika Sacré-Cœur]] (11 milijonov obiskovalcev), vendar tam ni vstopnine. Sledi Louvre (9,6 milijona obiskovalcev); Eifflov stolp (6,1 milijona obiskovalcev); Center Pompidou (3,5 milijona obiskovalcev) in Musée d'Orsay (3,3 milijona obiskovalcev). Na obrobju je največ obiska v Disneylandu, okoli 10 milijonov. Središče Pariza ima večino najbolj obiskanih spomenikov v mestu, vključno s stolnico Notre Dame (zdaj zaprto zaradi obnove) in Louvrom ter Sainte-Chapelle. Palača Les Invalides, kjer je Napoleonova grobnica in muzej ter Eifflov stolp, Muzej Orsay in Rodinov muzej so na levem bregu ob ali jugozahodno od centra. Panteon in pariške katakombe se prav tako nahajajo na levem bregu Sene. Bregovi Sene od Pont de Sully zahodno do Pont d'Iéna so od leta 1991 uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name="unescowh">{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/600/ |title=Paris banks of the Seine |work=UNESCO World Heritage Centre |access-date=26 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008223316/https://whc.unesco.org/en/list/600/ |archive-date=8 October 2014 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Champs-Elysées, vue de la Concorde à l'Etoile.jpg|thumb|upright|''Axe historique'', na sliki od Concorde do Grande Arche v La Défense]] Druge znamenitosti so razporejene od vzhoda proti zahodu vzdolž zgodovinske osi Pariza, ki poteka od Louvra prek [[Tuilerije|Tuilerij]] (francosko: Jardin des Tuileries), Luksorskega stebra na [[Place de la Concorde]] in Slavoloka zmage do Grande Arche de La Défense. Več drugih zelo obiskanih znamenitosti je v predmestju mesta; [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]] je rojstni kraj gotskega sloga arhitekture in kraljeva nekropola francoskih kraljev in kraljic. Pariška regija gosti tri druga območja Unescove dediščine kot je: [[Versajska palača]] na zahodu, [[Palača Fontainebleau]] na jugu in srednjeveško trga [[Provins]] na vzhodu. V pariški regiji je pariški Disneyland v kraju Marne-la-Vallée, 32 kilometrov vzhodno od središča Pariza, leta 2017 sprejel 9,66 milijona obiskovalcev. [[Axe historique|Zgodovinsko os]] predstavlja vrsta spomenikov, ki se vrstijo v dokaj ravni črti od središča mesta proti zahodu. Začenja se z [[Louvre|Louvrom]], nadaljuje pa skozi Tuilerije, [[Elizejske poljane]] do Slavoloka zmage na [[Place Charles de Gaulle|Trgu Étoile]]. Od 60. let 20. stoletja je črta podaljšana še bolj na zahod vse do gospodarskega središča Pariza [[La Défense|La Défensa]], v katerem dominira [[Grande Arche de la Défense]]. V tem okrožju se nahaja večina najvišjih pariških zgradb. == Kultura == === Slike in kipi === [[Slika:Mignard-autoportrait.jpg|right|thumb|upright=1.1|[[Pierre Mignard]], ''Avtoportret'', med 1670 in 1690, olje na platnu, 235 cm × 188 cm, Louvre]] Pariz že stoletja privablja umetnike z vsega sveta, ki prihajajo v mesto, da bi se izobraževali in iskali navdih v njegovem ogromnem naboru umetniških virov in galerij. Zaradi tega je Pariz pridobil sloves »mesta umetnosti«. Italijanski umetniki so močno vplivali na razvoj umetnosti v Parizu v 16. in 17. stoletju, zlasti v kiparstvu in reliefih. Slikarstvo in kiparstvo sta postala ponos francoske monarhije in francoska kraljeva družina je naročila številnim pariškim umetnikom, da okrasijo palače v obdobju francoskega baroka in klasicizma. Kiparji, kot so Girardon, Coysevox in Coustou, so si pridobili sloves najboljših umetnikov na kraljevem dvoru v Franciji 17. stoletja. Pierre Mignard je v tem obdobju postal prvi slikar kralja Ludvika XIV, dokler ga ni zamenjal Le Brun. Leta 1648 je bila ustanovljena ''Académie royale de peinture et de sculpture'' (Kraljeva akademija za slikarstvo in kiparstvo), da bi se prilagodila dramatičnemu zanimanju za umetnost v prestolnici. Ta je služila kot najvišja francoska umetniška šola do leta 1793. [[Slika:Pierre-Auguste Renoir, Le Moulin de la Galette.jpg|thumb|left|upright=1.1|[[Auguste Renoir]], ''Ples v Le Moulin de la Galette'', 1876, olje na platnu, 131 cm × 175 cm, [[Musée d'Orsay]]]] Pariz je bil v svojem umetniškem razcvetu v 19. stoletju in zgodnjem 20. stoletju, ko je imel v mestu ustanovljeno kolonijo umetnikov in tri zaporedne umetniške šole imenovane Ecole de Paris. Nekatere so bile povezane z najboljšimi slikarji časa: [[Henri de Toulouse-Lautrec]], [[Édouard Manet]], [[Claude Monet]], [[Berthe Morisot]], [[Paul Gauguin]], Pierre-[[Auguste Renoir]] in drugi. Francoska revolucija ter politične in družbene spremembe v Franciji so močno vplivale na umetnost v prestolnici. Pariz je bil osrednjega pomena za razvoj [[romantika|romantike]] v umetnosti s slikarji, kot je bil T. Géricault in znameniti E. Delacroix.[229] [[Impresionizem]], [[Art nouveau]], [[simbolizem]], [[fouvizem|fovizem]], [[kubizem]] in [[Art déco]] so se razvili v Parizu.{{sfn|Perry|1995|p=19}} V poznem 19. stoletju so se številni umetniki v francoskih provincah in po svetu zgrinjali v Pariz, da bi razstavljali svoja dela na številnih salonih in razstavah ter si ustvarili ime. Umetniki, kot so [[Pablo Picasso]], [[Henri Matisse]], [[Vincent van Gogh]], [[Paul Cézanne|Paul Cézanne,]] Maurice Utrillo, [[Henri Rousseau]], [[Marc Chagall]], [[Amedeo Modigliani]] in številni drugi, so se povezali s Parizom. Picasso, ki je živel v Le Bateau-Lavoir na Montmartru, je med letoma 1905 in 1907 naslikal svoji znameniti ''La Famille de Saltimbanques'' in ''Les Demoiselles d'Avignon''.<ref>''Dictionnaire historique de Paris'', p. 68.</ref> [[Montmartre]] in [[Montparnasse]] sta postala središči umetniške produkcije. Najprestižnejša imena francoskih in tujih kiparjev, ki so si ustvarili ugled v Parizu v moderni dobi, so [[Auguste Rodin]], njegova učenka [[Camille Claudel]], [[Antoine Bourdelle]], Aristide Maillol, Medardo Rosso, [[Frédéric Auguste Bartholdi]] (Kip svobode – ''Svoboda, ki razsvetljuje svet''), [[Paul Landowski]] (''[[Kristus Odrešenik (kip)|kip Kristusa Odrešenika]]'' v Riu de Janeiru) in letošnji Unescov nagrajenec, Romun Constantin Brancusi. Skupaj z A. Giacomettijem in nekaterimi drugimi je nadgradil Zlato doba Pariške šole. === Muzeji === [[Slika:The Musée dOrsay at sunset, Paris July 2013.jpg|thumb|upright=1.5|[[Musée d'Orsay]]]] [[Louvre]] je leta 2021 sprejel 2,8 milijona obiskovalcev, v primerjavi z 2,7 milijona leta 2020. drži mesto prvega med najbolj obiskanimi muzeji. Njegovi zakladi so ''[[Mona Lisa]]'' (''La Joconde''), kip ''[[Miloška Venera]]'' in ''Svoboda, ki vodi ljudstvo''. Drugi najbolj obiskan muzej v mestu leta 2021 z 1,5 milijona obiskovalcev je bil Pompidoujev center, znan tudi kot ''Beaubourg'', v katerem je Musée National d'Art Moderne. Tretji najbolj obiskan muzej v Parizu leta 2021 je bil Narodni muzej naravoslovja z 1,4 milijona obiskovalcev. Znan je po artefaktih dinozavrov, zbirkah mineralov in galeriji evolucije. Sledil mu je Musée d'Orsay z umetnostjo 19. stoletja, vključno s francoskimi impresionisti, ki je imel milijon obiskovalcev. Pariz gosti enega največjih znanstvenih muzejev v Evropi [[Cité des sciences et de l'industrie]] (984.000 obiskovalcev leta 2020). Drugi najbolj obiskani pariški muzeji v letu 2021 so bili Fondation Louis Vuitton (691.000), Musée du Quai Branly – Jacques Chirac, ki predstavlja avtohtono umetnost in kulture Afrike, Azije, Oceanije in obeh Amerik. (616.000); Musée Carnavalet (Zgodovina Pariza) (606.000) in Petit Palais, muzej umetnosti mesta Pariz (518.000). Musée de l'Orangerie, blizu Louvra in Orsaya, prav tako razstavlja impresioniste in postimpresioniste, vključno z velikimi stenskimi poslikavami Claudea Moneta z vodnimi lilijami. Musée national du Moyen Âge ali muzej Cluny predstavlja srednjeveško umetnost, vključno s slavnim ciklom tapiserij Gospa in samorog in s starimi kipi s pročelja stolnice. Muzej Guimet ali Musée national des arts asiatiques ima eno največjih zbirk azijske umetnosti v Evropi. Obstajajo tudi pomembni muzeji, posvečeni posameznim umetnikom, vključno z Musée Picasso, Musée Rodin in Musée national Eugène Delacroix. [[Slika:Musée du quai Branly.jpg|thumb|left|Musée du Quai Branly]] Vojaško zgodovino Francije, od srednjega veka do druge svetovne vojne, nazorno predstavljajo razstave v Musée de l'Armée v [[Les Invalides]], blizu Napoleonove grobnice. Poleg nacionalnih muzejev, ki jih vodi ministrstvo za kulturo, mesto Pariz upravlja 14 muzejev, vključno z muzejem Carnavalet o zgodovini Pariza, Musée d'Art Moderne de la Ville de Paris, Palais de Tokyo, Hišo Victorja Hugoja, Balzacovo hišo in pariške katakombe.[236] Obstajajo tudi pomembni zasebni muzeji, kot sta [[Muzej Jacquemart-André]] in Muzej sodobne umetnosti [[Louis Vuitton Foundation|fundacije Louis Vuitton]], ki ga je zasnoval arhitekt [[Frank Gehry]] in je bil odprt oktobra 2014 v Bulonjskem gozdu (''Bois de Boulogne''). === Gledališča === Največji pariški operni hiši sta [[Palača Garnier]] iz 19. stoletja (zgodovinska pariška Opéra) in moderna [[Opéra Bastille]]; prva se nagiba k bolj klasičnim baletom in operam, druga pa ponuja mešani repertoar klasičnega in modernega. Sredi 19. stoletja so bile še tri aktivne in konkurenčne operne hiše: Opéra-Comique (ki še vedno obstaja), Théâtre-Italien in Théâtre Lyrique (ki je v sodobnem času spremenila profil in ime v Théâtre de la Ville). [[Pariška filharmonija]], sodobna simfonična koncertna dvorana v Parizu, je bila odprta januarja 2015. Druga glasbena znamenitost je [[Théâtre des Champs-Élysées]], kjer so bile leta 1913 prve izvedbe Djagiljevega Ballets Russes. [[Slika:CFfacadePlacedelOpera.png|thumb|[[Comédie Française]] (Salle Richelieu)]] Gledališče je tradicionalno zavzemalo veliko mesto v pariški kulturi in mnogi njegovi danes najbolj priljubljeni igralci so tudi zvezde francoske televizije. Najstarejše in najbolj znano pariško gledališče je [[Comédie-Française]], ustanovljeno leta 1680. Vodi ga francoska vlada in uprizarja večinoma francoske klasike v Salle Richelieu v [[Palais-Royal, Pariz|Palais-Royal]] na 2 rue de Richelieu, severno od Louvra. Druga znana gledališča so [[Odéon-Théâtre de l'Europe]], severno od Luksemburških vrtov, ki je tudi državna ustanova in gledališka znamenitost; Théâtre Mogador in Théâtre de la Gaîté-Montparnasse. Glasbena dvorana in kabaret sta znani pariški ustanovi. ''[[Moulin Rouge]]'' je bil odprt leta 1889. Bil je zelo viden zaradi velike rdeče imitacije mlina na veter, krakov vetrnice na strehi. Postal je rojstni kraj plesa, znanega kot francoski kankan. Pomagal je zasloveti pevkama Jeanne Florentine Bourgeois z nadimkom Mistinguett in [[Édith Piaf]]. SlikarjToulouse-Lautrec je risal litografije za plakate za prizorišče. Leta 1911 je plesna dvorana Olympia Paris izumila veliko stopnišče kot poravnavo za svoje predstave in tekmovala s svojim velikim tekmecem, [[Folies Bergère]]. Med njegovimi zvezdami v 1920-ih je bila ameriška pevka in plesalka [[Josephine Baker]]. Kasneje je Olympia Paris predstavila [[Dalida]], Edith Piaf, [[Marlene Dietrich]], [[Miles Davis|Milesa Davisa]], [[Judy Garland]] in Grateful Dead ter celo Terezo Kesovijo. ''Casino de Paris'' je predstavil številne znane francoske pevce, med njimi [[Maurice Chevalier|Mauricea Chevalierja]] in Tina Rossija. Druge znane pariške glasbene dvorane so ''Le Lido'' na Elizejskih poljanah, odprt leta 1946; in ''Crazy Horse Saloon'', ki prikazuje striptiz, ples in čarovnijo, je bil odprt leta 1951. V Parizu danes obstaja pol ducata glasbenih dvoran, ki jih obiskujejo večinoma obiskovalci mesta. == Parki in vrtovi == [[Slika:Parc des Buttes-Chaumont, 22 April 2007.jpg|thumb|Trate Parc des Buttes-Chaumont na sončen dan]] [[Slika:Saint-Cloud - Passerelle de l'Avre 008.JPG|thumb|left|Passerelle de l'Avre, ki prečka Seno in vzpostavi povezavo med Bois de Boulogne in Saint-Cloudom v Hauts-de-Seine]] Pariz ima danes več kot 421 občinskih parkov in vrtov, ki pokrivajo več kot 3000 hektarjev in v njih raste več kot 250.000 dreves.{{Sfn|Jarrassé|2007|p=6}} Dva izmed najstarejših in najbolj znanih pariških vrtov sta [[Tuilerije]] (ustvarjen leta 1564 za Tuilerijsko palačo, ki ga je predelal [[André le Notre]] med letoma 1664 in 1672) in Luksemburški vrt za [[Luksemburška palača|Luksemburško palačo]], zgrajen za Marijo Medičejsko leta 1612, kjer je danes sedež senata. ''Jardin des plantes'' je bil prvi botanični vrt v Parizu, ki ga je leta 1626 ustanovil zdravnik Ludvika XIII. Guy de La Brosse za gojenje zdravilnih rastlin.<ref>{{navedi splet|title=Le Jardin de Plantes |url=http://www.mnhn.fr/museum/foffice/tous/tous/guidePratique/lieuxVisiter/LieuxAVisiter/FLieuAVisiter.xsp?AE_ID=214&INFO_ID=21&LIEU_ID=158&MAN_ID=273&SITE_ID=10&i=1&idx=6&nav=liste |access-date=22 June 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130615203149/http://www.mnhn.fr/museum/foffice/tous/tous/guidePratique/lieuxVisiter/LieuxAVisiter/FLieuAVisiter.xsp?i=1&nav=liste&INFO_ID=21&SITE_ID=10&AE_ID=214&LIEU_ID=158&idx=6&MAN_ID=273 |archive-date=15 June 2013 |url-status=live }}</ref> Med letoma 1853 in 1870 sta cesar Napoleon III. in prvi direktor mestnih parkov in vrtov Jean-Charles Adolphe Alphand ustvarila [[Bulonjski gozd|Bois de Boulogne]], [[Vinceneski gozd|Bois de Vincennes]], Parc Montsouris in Parc des Buttes-Chaumont, ki so na štirih točkah neba po mestu, pa tudi številne manjše parke, trge in vrtove v pariških četrtih. Od leta 1977 je mesto ustvarilo 166 novih parkov, predvsem Parc de la Villette (1987), Parc André Citroën (1992), Parc de Bercy (1997) in Parc Clichy-Batignolles (2007). Eden najnovejših parkov, Promenade des Berges de la Seine (2013), zgrajen na nekdanji avtocesti na levem bregu Sene med Pont de l'Alma in Musée d'Orsay, ima plavajoče vrtove in ponuja razgled na mestne znamenitosti. == Izobraževanje == [[Slika:Chateau, HEC Paris, Jouy-en-Josas, Southwest view 20160501 2.jpg|thumb|[[HEC Paris]]]] Pariz je dom prestižnih univerz na področju znanosti in tehnologije ([[École polytechnique]], [[Université Paris Cité]], [[Univerza Pariz-Saclay]], [[Univerza Sorbonne]]), politologije ([[Institut d'études politiques de Paris|Sciences Po]])<ref>[https://www.planetegrandesecoles.com/classement-qs-2024-politics Classement QS 2024 : Sciences Po devient la 2ème meilleure université mondiale en “Politics”]</ref>, managementa ([[HEC Paris]], ESSEC Business School, [[ESCP Business School]], INSEAD)<ref>[https://rankings.ft.com/rankings/2954/european-business-school-rankings-2023 European Business School Rankings 2023]</ref> in tudi različne discipline ([[Univerza PSL]]).<ref>[https://www.shanghairanking.com/rankings/arwu/2023 2023 Academic Ranking of World Universities]</ref> == Šport == Pariz je gostil [[Poletne olimpijske igre 1900|druge olimpijske igre moderne dobe]] in po tistem še [[poletne olimpijske igre 1904]]. Pariz je gostil tudi [[poletne olimpijske igre 2024]] in tako postal eno redkih mest, ki so olimpijske igre gostila trikrat. Predmestje [[Saint-Denis, Seine-Saint-Denis|Saint-Denis]] je leta 2003 gostilo [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2003|Svetovno prvenstvo v atletiki]]. Med letoma [[Sezona Velikih nagrad 1939|1939]] in {{F1|1952}} je devetkrat potekala [[Dirke za Velike nagrade|avtomobilska dirka]] za [[Velika nagrada Pariza|Veliko nagrado Pariza]], od tega petkrat v samem mestu. [[Paris Saint-Germain FC]] z matičnim stadionom [[Parc des Princes]] v 16. okrožju je eden najuspešnejših francoskih nogometnih klubov. Njihov stadion je bil v letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] in [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]] tudi eno od prizorišč [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnega prvenstva v nogometu]]. == Mednarodne povezave == === Pobrateno mesto === Od 9. aprila 1956 je Pariz izključno in vzajemno pobraten samo z enim mestom:<ref name=IR>{{navedi splet|title=Les pactes d'amitié et de coopération|url=https://api-site.paris.fr/images/74497|publisher=Paris|language=fr|date=September 2015|access-date=14 December 2021|archive-date=8 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308095626/https://api-site.paris.fr/images/74497|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Twinning Rome – Paris|language=fr|url=http://www.comune.roma.it/PCR/resources/cms/documents/Gemellaggio_Roma_Parigi.pdf|date=30 January 1956|access-date=28 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181113084709/https://www.comune.roma.it/PCR/resources/cms/documents/Gemellaggio_Roma_Parigi.pdf |archive-date=13 November 2018 |url-status=live}}<br />{{navedi splet|title=Roma – Relazioni Internazionali Bilaterali |url=http://www.comune.roma.it/pcr/it/relaz_int_sadi.page |language=it |publisher=Commune Roma |access-date=10 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709150804/http://www.comune.roma.it/pcr/it/relaz_int_sadi.page |archive-date=9 July 2016 |url-status=live}}</ref> *{{Ikonazastave|ITA}} [[Rim]], 1956 :»Seule Paris est digne de Rome; seule Rome est digne de Paris« :»Solo Parigi è degna di Roma; Solo Roma è degna di Parigi« :»Le Pariz je vreden Rima; le Rim je vreden Pariza«. ==== Partnerska mesta ==== Pariz ima sporazume o prijateljstvu in sodelovanju z naslednjimi mesti: {{div col|colwidth=15em}} *{{Ikonazastave|ALG}} [[Alžir]], 2003 *{{Ikonazastave|JOR}} [[Aman]], 1987 *{{Ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]], 2013 *{{Ikonazastave|GRE}} [[Atene]], 2000 *{{Ikonazastave|LIB}} [[Bejrut]], 1992 *{{Ikonazastave|GER}} [[Berlin]], 1987 *{{Ikonazastave|COG}} [[Brazzaville]], 2015 *{{Ikonazastave|ARG}} [[Buenos Aires]], 1999 *{{Ikonazastave|TUR}} [[Carigrad]], 2009 *{{Ikonazastave|MAR}} [[Casablanca]], 2004 *{{Ikonazastave|USA}} [[Chicago]], 1996 *{{Ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de Mexico]], 1999 *{{Ikonazastave|SEN}} [[Dakar]], 2011 *{{Ikonazastave|QAT}} [[Doha]], 2010 *{{Ikonazastave|IDN}} [[Džakarta]], 1995 *{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], 1998 *[[Slika:Flag of Palestine.svg|25px]] [[Jeriho]], 2009 *{{Ikonazastave|EGY}} [[Kairo]], 1985 *{{Ikonazastave|COD}} [[Kinšasa]], 2014 *{{Ikonazastave|JPN}} [[Kjoto]], 1958 *{{Ikonazastave|DEN}} [[København]], 2005 *{{Ikonazastave|POR}} [[Lizbona]], 1998 *{{Ikonazastave|GBR}} [[London]], 2001 *{{Ikonazastave|ESP}} [[Madrid]], 2000 *{{Ikonazastave|URY}} [[Montevideo]], 2013 *{{Ikonazastave|CAN}} [[Montreal]], 2006 *{{Ikonazastave|RUS}} [[Moskva]], 1992 *{{Ikonazastave|PRC}} [[Peking]], 1997 *{{Ikonazastave|KHM}} [[Phnom Penh]], 2007 *{{Ikonazastave|BRA}} [[Porto Alegre]], 2001 *{{Ikonazastave|CZE}} [[Praga]], 1997 *{{Ikonazastave|CAN}} [[Québec (mesto)|Québec]], 1996 *{{Ikonazastave|MAR}} [[Rabat]], 2004 *[[Slika:Flag of Palestine.svg|25px]] [[Ramala]], 2011 *{{Ikonazastave|KSA}} [[Rijad]], 1997 *{{Ikonazastave|BRA}} [[Rio de Janeiro]], 2009 *{{Ikonazastave|USA}} [[San Francisco]], 1996 *{{Ikonazastave|YEM}} [[Sana]], 1987 *{{Ikonazastave|RUS}} [[Sankt Peterburg]], 1997 *{{flagicon|CHI}} [[Santiago de Chile]], 1997 *{{flagicon|BRA}} [[São Paulo]], 2004 *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], 1991 *{{flagicon|BUL}} [[Sofija]], 1998 *{{flagicon|AUS}} [[Sydney]], 1998 *{{Ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]], 1997 *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], 2010 *{{flagicon|JPN}} [[Tokio]], 1982 *{{flagicon|TUN}} [[Tunis]], 2004 *{{flagicon|POL}} [[Varšava]], 1999 *{{flagicon|USA}} [[Washington, D.C.]], 2000 *{{Ikonazastave|SUI}} [[Ženeva]], 2002 {{div col end}} [[Slika:Paris Night.jpg|sličica|center|800px|Nočna panorama Pariza]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[zgodovina Pariza]] * [[seznam mest v Franciji]] * [[Pariški glasbeni konservatorij]] * [[Pokopališče Montmartre]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Paris}} {{wikislovar}} * {{official|http://www.paris.fr/en}} {{francoskiDep}} {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} {{European Capital of Culture}} [[Kategorija:Mesta v Franciji]] [[Kategorija:Departmaji Francije]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 3. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Pariz| ]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] {{normativna kontrola}} hyqhglrcawp7qqb2mt4cga0intq1rm7 0 11859 6741151 6740461 2026-08-23T08:55:37Z Nareto 77605 /* Vrsta pogonskega agregata */ 6741151 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=obupno nametano}} {{refimprove}} [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. '''Primerjava različnih sodobnih sistemov vzmetenja''' Primer: pri Golfu zadnja torzijska prema povezuje obe zadnji kolesi, zato je konstrukcija preprosta in poceni. Pri BMW-ju ali Mercedesu z večvodilnim vzmetenjem se vsako kolo giblje bolj neodvisno, geometrija pa se med gibanjem kolesa natančneje nadzoruje. Rezultat: Golf ponuja dobro razmerje med ceno, udobjem in vodljivostjo, medtem ko BMW/Mercedes višjega razreda z naprednejšim vzmetenjem omogoča boljše udobje, stabilnost in nadzor karoserije, predvsem pri višjih hitrostih in na slabši cesti. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *samodejno zaviranje v sili, *aktivni radarski tempomat, *avt.ohranjanje voz. pasu, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. Kako deluje v praksi # Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema. # Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} 4bhbamlw3w664xwpezvz0guq6yeh3ik 6741161 6741151 2026-08-23T09:20:02Z Nareto 77605 /* Stroški */ 6741161 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=obupno nametano}} {{refimprove}} [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. '''Primerjava različnih sodobnih sistemov vzmetenja''' Primer: pri Golfu zadnja torzijska prema povezuje obe zadnji kolesi, zato je konstrukcija preprosta in poceni. Pri BMW-ju ali Mercedesu z večvodilnim vzmetenjem se vsako kolo giblje bolj neodvisno, geometrija pa se med gibanjem kolesa natančneje nadzoruje. Rezultat: Golf ponuja dobro razmerje med ceno, udobjem in vodljivostjo, medtem ko BMW/Mercedes višjega razreda z naprednejšim vzmetenjem omogoča boljše udobje, stabilnost in nadzor karoserije, predvsem pri višjih hitrostih in na slabši cesti. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *samodejno zaviranje v sili, *aktivni radarski tempomat, *avt.ohranjanje voz. pasu, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. Kako deluje v praksi # Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema. # Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. '''Lastna cena avtomobila''' Lastna cena avtomobila na uro predstavlja povprečni strošek uporabe oziroma posedovanja avtomobila, izražen na eno uro uporabe. Pri izračunu se upoštevajo fiksni in variabilni stroški. Med fiksne stroške sodijo predvsem izguba vrednosti oziroma amortizacija, registracija, zavarovanje in financiranje, med variabilne pa gorivo, vzdrževanje, pnevmatike, popravila in drugi stroški, ki so povezani z uporabo vozila. Izračun je mogoče poenostaviti kot: lastna cena na uro = skupni stroški avtomobila ÷ število ur uporabe Pri tem je rezultat močno odvisen od načina uporabe vozila. Avtomobil, ki se uporablja veliko ur in prevozi veliko kilometrov, ima praviloma nižji strošek na uro, čeprav so njegovi skupni letni stroški višji. Pri osebnih avtomobilih je zato smiselno ločeno prikazovati tudi strošek na kilometer, saj ta bolje odraža neposredne stroške vožnje v smislu razdalje, če prav v avtomobilu preživimo veliko časa tudi ko se ne premikamo (semaforji, prometni zastoji, čakanje v parkiranem vozilu, ogrevanje/hlajenje pred vožnjo, čakanje na sopotnike, lakanje na mejnem/cestninskem prehodu, čakanje na trajekt, čakanje na sestanek ipd). Pri čemer velja izkustveno pravilo 1 ura uporabe avtomobila ≈ 50 km vožnje se pravi, če smo v avto stali 60 ur to pomeni ekvivaletno prevoženih 3000 km. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} bfcxrjrm0udoyiyadyet4z8ze0mbdhr 0 13975 6741167 6698249 2026-08-23T09:37:18Z ~2026-44996-51 264415 6741167 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vrba (razločitev)}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Vrba |geopedia=#L410_T13_F10098009_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 18.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 8 |longs = 48.57 |longEW = E |najdisi=Vrba,+Žirovnica |slika=Vrba panorama.JPG |povrsina=3,78 |prebivalstvo=188 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=534,9 |postna=4274 |posta=Žirovnica |obcina=Žirovnica |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Vrba na Gorenjskem - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt =9411 | občina = Žirovnica }} }} '''Vrba''' ({{IPA-sl|ˈʋəɾba|pron}}) je alpska [[vas]] z okoli 200 prebivalci na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[občina|Občini]] [[Žirovnica]], v statističnem smislu pa spada v [[Gorenjska statistična regija|Gorenjsko statistično regijo]]. V pisnih virih je bila prvič omenjena leta 1247. Vas je v svojem sonetu »O, Vrba« opeval največji slovenski pesnik [[France Prešeren]]. == Zgodovina == Vas je bila v pisnih virih prvič omenjena 19. aprila 1247 kot Velewen in nato leta 1353 kot Felben. Nato je večkrat omenjena kot Velben, Velbann in Velbenn.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historična topografija Kranjske (do 1500)|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf|date=2021|location=Ljubljana|isbn=978-961-254-974-9|oclc=1366214400|first=Matjaž|last=Bizjak|first2=Miha|last2=Kosi|first3=Miha|last3=Seručnik|first4=Jurij|last4=Šilc|publisher=ZRC SAZU: Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=|cobiss=50432003|page=1691|access-date=2023-03-14|archive-date=2024-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20240308225542/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf|url-status=dead}}</ref> Na sredi vasi stoji [[Lipa (drevo)|lipa]] in okoli nje 16 kamnov, kar nakazuje, da je bilo včasih tam 16 [[Kmetija|kmetij]], danes jih je ostalo le še osem ali sedem. V vasi stoji [[Cerkev svetega Marka, Vrba|cerkev svetega Marka]]. V vasi je bil leta 1940 posnet črno-bel dokumentarni film [[O, Vrba (film)|O, Vrba]] v režiji [[Mario Foerster|Maria Foersterja]].<ref name="AD2007">{{cite conference|url=http://www.arhivsko-drustvo.si/sl/documents/18325/25941/MARINKO-RAU.pdf|title=Bogatitev filmske slike in zvoka skozi čas – obnova filma O, Vrba|trans-title=Enrichment of Film Picture and Sound Through Time – Restoration of the Film O, Vrba|language=sl, en|first=Roman|last=Marinko|first2=Marta|last2=Rau Selič|book-title=Razmere v arhivskih depojih ; (Ne)znano v arhivskih fondih in zbirkah ; Medarhivsko sodelovanje: zbornik referatov [The Situation in Archive Deposits; (Un)known in Archive Deposits and Collections; Interarchival Collaboration: A Collection of Papers]|year=2007|id={{COBISS|ID=899445}}|pages=208–211|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141222163753/http://www.arhivsko-drustvo.si/sl/documents/18325/25941/MARINKO-RAU.pdf|archive-date=22 December 2014}}</ref> Zaradi prepovedi izdajanja kulturnih del s strani komunističnih oblasti je bil film izdan leta 1945.<ref name="RTV2008-5">{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/filmi-iz-okupirane-ljubljane/155120|title=Filmi iz okupirane Ljubljane|trans-title=Films from the Occupied Ljubljana|date=9. maj 2008|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija}}</ref> V filmu se pojavi Prešernova rojstna hiša, ki jo opiše [[Fran Saleški Finžgar]], pesnik [[Oton Župančič]] pa je prebral sonet »O, Vrba«.<ref name="RTV2008-5" /> Zaradi nemške invazije na Poljsko ima film svareče vzdušje, čez Karavanke so se v filmu valili temni oblaki.<ref name="RTV2008-5" /> Južno od vasi se nahaja množično grobišče Belejeva lipa iz obdobja druge svetovne z ostanki okrog 20 ljudi, ki so bili ubiti na poti z Jesenic v Begunje na Gorenjskem. Grobišče se nahaja na travniku južno od naselja in zahodno od avtoceste v bližini kozolca ob regionalni cesti.<ref>{{navedi splet|last1=Ferenc|first1=Mitja|title=Grobišče Belejeva lipa|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:499_x433910.207540596_y138728.174738561_s14_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|access-date=9. maja 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:499_x433910.207540596_y138728.174738561_s14_b4|url-status=dead}}</ref> == Cerkev sv. Marka == [[Slika:Sv_Marko_Vrba.JPG|levo|sličica|208x208_pik|Cerkev sv. Marka]] [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] stoji na obrobju vasi za Prešernovo rojstno hišo. Ima romanske temelje, ampak gotsko gradnjo z zanimivo apsido. V notranjosti se nahajajo gotske freske iz 15. in 16. stoletja, obnovljen lesen strop in dva baročna oltarja. Na zunanjih stenah so dobro ohranjene freske iz 15. stoletja, ki upodabljajo [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]], križanje in [[Sveti Jurij|sv. Jurija]], ki se bojuje z zmajem. == Druge znamenitosti == Največja znamenitost je [[Prešernova rojstna hiša|rojstna hiša]] (preurejena v muzej), v kateri sta se rodila največji slovenski pesnik [[France Prešeren]] ter [[ljubljanski nadškof]] in [[Božji služabnik]] [[Anton Vovk]]. Domačiji so nekoč rekli »pri Ribčevih«. Svojo rojstno vas in cerkev Prešeren med drugim opeva tudi v [[Sonetje nesreče|Sonetih nesreče]]. V Vrbi se je rodil še en ljubljanski škof, to je [[Janez Zlatoust Pogačar]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Prešernova rojstna hiša]] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=vrba&tab=maps&o=0, Lokacija na zemljevidu] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=93&Itemid=9 gremoVEN.com - Vrba] == Galerija == <gallery> Slika:Presernova hisa.JPG|[[Rojstna hiša Franceta Prešerna]] Slika:Vrba lipa.JPG|Lipa s 16 kamni Slika:Sv Marko Vrba.JPG|[[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] Slika:VrbaSvMarkoN 2009 06.jpg| </gallery> {{Žirovnica}} {{France Prešeren}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vrba, Žirovnica| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Žirovnica]] [[Kategorija:France Prešeren]] t6aiid65f09vcd9m00sv82c59wwy5sm 6741168 6741167 2026-08-23T09:37:45Z ~2026-44996-51 264415 6741168 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vrba (razločitev)}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Vrba |geopedia=#L410_T13_F10098009_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 18.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 8 |longs = 48.57 |longEW = E |najdisi=Vrba,+Žirovnica |slika=Vrba panorama.JPG |povrsina=3,78 |prebivalstvo=188 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=534,9 |postna=4274 |posta=Žirovnica |obcina=Žirovnica |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Vrba na Gorenjskem - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt =9411 | občina = Žirovnica }} }} '''Vrba''' ({{IPA-sl|ˈʋəɾba|pron}}) je alpska [[vas]] z okoli 200 prebivalci na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Občina Žirovnica|Občini Žirovnica]], v statističnem smislu pa spada v [[Gorenjska statistična regija|Gorenjsko statistično regijo]]. V pisnih virih je bila prvič omenjena leta 1247. Vas je v svojem sonetu »O, Vrba« opeval največji slovenski pesnik [[France Prešeren]]. == Zgodovina == Vas je bila v pisnih virih prvič omenjena 19. aprila 1247 kot Velewen in nato leta 1353 kot Felben. Nato je večkrat omenjena kot Velben, Velbann in Velbenn.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historična topografija Kranjske (do 1500)|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf|date=2021|location=Ljubljana|isbn=978-961-254-974-9|oclc=1366214400|first=Matjaž|last=Bizjak|first2=Miha|last2=Kosi|first3=Miha|last3=Seručnik|first4=Jurij|last4=Šilc|publisher=ZRC SAZU: Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=|cobiss=50432003|page=1691|access-date=2023-03-14|archive-date=2024-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20240308225542/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf|url-status=dead}}</ref> Na sredi vasi stoji [[Lipa (drevo)|lipa]] in okoli nje 16 kamnov, kar nakazuje, da je bilo včasih tam 16 [[Kmetija|kmetij]], danes jih je ostalo le še osem ali sedem. V vasi stoji [[Cerkev svetega Marka, Vrba|cerkev svetega Marka]]. V vasi je bil leta 1940 posnet črno-bel dokumentarni film [[O, Vrba (film)|O, Vrba]] v režiji [[Mario Foerster|Maria Foersterja]].<ref name="AD2007">{{cite conference|url=http://www.arhivsko-drustvo.si/sl/documents/18325/25941/MARINKO-RAU.pdf|title=Bogatitev filmske slike in zvoka skozi čas – obnova filma O, Vrba|trans-title=Enrichment of Film Picture and Sound Through Time – Restoration of the Film O, Vrba|language=sl, en|first=Roman|last=Marinko|first2=Marta|last2=Rau Selič|book-title=Razmere v arhivskih depojih ; (Ne)znano v arhivskih fondih in zbirkah ; Medarhivsko sodelovanje: zbornik referatov [The Situation in Archive Deposits; (Un)known in Archive Deposits and Collections; Interarchival Collaboration: A Collection of Papers]|year=2007|id={{COBISS|ID=899445}}|pages=208–211|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141222163753/http://www.arhivsko-drustvo.si/sl/documents/18325/25941/MARINKO-RAU.pdf|archive-date=22 December 2014}}</ref> Zaradi prepovedi izdajanja kulturnih del s strani komunističnih oblasti je bil film izdan leta 1945.<ref name="RTV2008-5">{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/filmi-iz-okupirane-ljubljane/155120|title=Filmi iz okupirane Ljubljane|trans-title=Films from the Occupied Ljubljana|date=9. maj 2008|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija}}</ref> V filmu se pojavi Prešernova rojstna hiša, ki jo opiše [[Fran Saleški Finžgar]], pesnik [[Oton Župančič]] pa je prebral sonet »O, Vrba«.<ref name="RTV2008-5" /> Zaradi nemške invazije na Poljsko ima film svareče vzdušje, čez Karavanke so se v filmu valili temni oblaki.<ref name="RTV2008-5" /> Južno od vasi se nahaja množično grobišče Belejeva lipa iz obdobja druge svetovne z ostanki okrog 20 ljudi, ki so bili ubiti na poti z Jesenic v Begunje na Gorenjskem. Grobišče se nahaja na travniku južno od naselja in zahodno od avtoceste v bližini kozolca ob regionalni cesti.<ref>{{navedi splet|last1=Ferenc|first1=Mitja|title=Grobišče Belejeva lipa|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:499_x433910.207540596_y138728.174738561_s14_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|access-date=9. maja 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:499_x433910.207540596_y138728.174738561_s14_b4|url-status=dead}}</ref> == Cerkev sv. Marka == [[Slika:Sv_Marko_Vrba.JPG|levo|sličica|208x208_pik|Cerkev sv. Marka]] [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] stoji na obrobju vasi za Prešernovo rojstno hišo. Ima romanske temelje, ampak gotsko gradnjo z zanimivo apsido. V notranjosti se nahajajo gotske freske iz 15. in 16. stoletja, obnovljen lesen strop in dva baročna oltarja. Na zunanjih stenah so dobro ohranjene freske iz 15. stoletja, ki upodabljajo [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]], križanje in [[Sveti Jurij|sv. Jurija]], ki se bojuje z zmajem. == Druge znamenitosti == Največja znamenitost je [[Prešernova rojstna hiša|rojstna hiša]] (preurejena v muzej), v kateri sta se rodila največji slovenski pesnik [[France Prešeren]] ter [[ljubljanski nadškof]] in [[Božji služabnik]] [[Anton Vovk]]. Domačiji so nekoč rekli »pri Ribčevih«. Svojo rojstno vas in cerkev Prešeren med drugim opeva tudi v [[Sonetje nesreče|Sonetih nesreče]]. V Vrbi se je rodil še en ljubljanski škof, to je [[Janez Zlatoust Pogačar]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Prešernova rojstna hiša]] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=vrba&tab=maps&o=0, Lokacija na zemljevidu] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=93&Itemid=9 gremoVEN.com - Vrba] == Galerija == <gallery> Slika:Presernova hisa.JPG|[[Rojstna hiša Franceta Prešerna]] Slika:Vrba lipa.JPG|Lipa s 16 kamni Slika:Sv Marko Vrba.JPG|[[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] Slika:VrbaSvMarkoN 2009 06.jpg| </gallery> {{Žirovnica}} {{France Prešeren}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vrba, Žirovnica| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Žirovnica]] [[Kategorija:France Prešeren]] a3up1qkwmihex0rlb3wftrkuu35o0rp 0 20220 6741006 6650432 2026-08-22T18:50:16Z ~2026-45986-89 264722 /* Žrtve */ "Z križi" je nepravilno. Pravilno je "S križi" 6741006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Taborišče Šterntal | alternate_names = Strnišče | image = Taborišče Šterntal.jpg | caption = Taborišče med 2. svetovno vojno | location_town = [[Kidričevo]] | location_country = {{SLO}} | demolition_date = 1956 | building_type = [[koncentracijsko taborišče]] }} '''Taborišče Šterntal''' ali '''Strnišče''' je bilo [[koncentracijsko taborišče]], ki je med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] [[nacizem|nacistom]] služilo kot internacijsko delovno taborišče pri izgradnji bližnje tovarne [[aluminij]]a v današnjem Kidričevem. Po koncu vojne maja 1945 pa ga je takratna [[Komunistična partija Slovenije|komunistična]] [[Jugoslavija|jugoslovanska]] oblast uporabljala kot osrednje zbirno taborišče za [[Štajerska|štajerske]] [[Nemci|Nemce]], [[Kočevarji|Kočevarje]], [[Slovenci|slovenske]] politične nasprotnike in vojne ujetnike. == Zgodovina == Taborišče je bilo na območju Strnišča prvič ustanovljeno že med [[1. svetovna vojna|1. svetovno vojno]] kot taborišče za vojne ujetnike. Kasneje je nekaj časa služilo kot begunsko taborišče za civilne begunce s [[Primorska|Primorske]], ki so morali zaradi bojev na [[Soška fronta|Soški fronti]] pribežati v osrednjo Slovenijo. V taborišču je takrat obratovala tudi vojaška bolnišnica (lazaret), v kateri so zdravili ranjence s soške fronte, kot tudi vojne ujetnike in pribežnike s Primorske. Po okupaciji slovenske Štajerske s strani [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] so leta 1942 nacistične okupacijske oblasti na istem območju uredile delovno taborišče, v katerem so internirale vojne ujetnike in prisilne delavce za potrebe izgradnje tovarne glinice in aluminija. Poleg ujetnikov in ostalih prisilnih delavcev so na območju taborišča takrat delali tudi redni, plačani delavci. Leta 1942 je avstrijska firma ''[[Vereinigten Aluminiumwerke]]'' (VAW, danes ''Austria Metall'') začela z izgradnjo tovarne, ki pa do konca vojne ni bila dokončana. Dokončna izgradnja tovarne aluminija (danes znane pod imenom [[Talum]]) je sledila šele v letih 1947–1954.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kidricevo.si/UserFiles/File/KIDRIEVOobinatekst(1).doc |title=arhivska kopija |accessdate=2011-08-14 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814052951/http://www.kidricevo.si/UserFiles/File/KIDRIEVOobinatekst(1).doc |url-status=dead }}</ref> 15. marca 1944 so nacistične oblasti sprejele odlok, po katerem so morali na prisilno delo tudi družinski člani dezerterjev iz [[Wehrmacht|Wehrmachta]] in ubeglih taboriščnikov. Mnogo teh ljudi je bilo interniranih v taborišče Šterntal, ki se je kmalu potem tudi uradno preimenovalo v ''Strafsonderdienstpflichtlager Sterntal'' (Taborišče za kazensko prisilno delo Šterntal).<ref>[https://web.archive.org/web/20111004145243/http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/PDF/publikacije/Crimes_committed_by_Totalitarian_Regimes.pdf Damjan Hančič and Renato Podberšič: Totalitarian regimes in Slovenia in the 20th century, in: Slovenian Presidency of the Council of the European Union, Peter Jambrek (ed.): Crime committed by totalitarian regimes (S. 39-60)] (PDF-Datei; 4,4&nbsp;MB), S. 47.</ref> Takoj po koncu druge svetovne vojne maja 1945 je na ozemlju bivšega nacističnega delovnega taborišča jugoslovanska [[Zveza komunistov Jugoslavije|komunistična]] varnostna služba [[OZNA]] pod vodstvom [[Aleksandar Ranković|Aleksandra Rankovića]]<ref>[[Michael Portmann]] (2002), S. 124.</ref> organizirala [[koncentracijsko taborišče]].<ref>siehe „Koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju, OZNA, 5.&nbsp;August 1945“ [http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=719 Volltext als Digitalisat] – Liste mit 7 Lagerinsassen, die beerdigt werden sollen...</ref> Pobudniki za to taborišče so bili [[Mitja Ribičič|Mitja Ribičič - Ciril]], [[Bojan Polak|Bojan Polak - Stjenka]] in [[Ivan Maček|Ivan Maček - Matija]]. V njem so internirali osebe nemške narodnosti iz vse Slovenije, še posebej s slovenske Štajerske in [[Kočevje|Kočevskega]]. Poleg etničnih Nemcev so bili v taborišču internirani tudi mnogi [[Slovenci]] in pripadniki [[Madžari|madžarske]] narodne manjšine iz [[Prekmurje|Prekmurja]] in Goričkega.<ref>[https://web.archive.org/web/20111004145243/http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/PDF/publikacije/Crimes_committed_by_Totalitarian_Regimes.pdf Milko Mikola: Concentration and labour camps in Slovenia, in: Slovenian Presidency of the Council of the European Union, Peter Jambrek (ed.): Crime committed by totalitarian regimes (S. 145-154)] (PDF-Datei; 4,4&nbsp;MB), S. 147.</ref> Ker je bilo taborišče ves čas prenapolnjeno, higiena in hrana pa zelo slabi, so se med taboriščniki širile nevarne nalezljive bolezni, infekcije in [[tifus]]. Ujetniki so bili vseskozi izpostavljeni fizičnemu in psihičnemu mučenju, mnogi pa so bili že takoj po prihodu vanj ustreljeni. Med žrtvami je bilo predvsem veliko otrok in starejših. Poleg starosti so taboriščne oblasti kot uradni vzrok smrti največkrat navedle [[diareja|diarejo]] in [[griža|grižo]]. Oktobra 1945 je bilo taborišče Šterntal zaprto po intervenciji mednarodnega [[Rdeči križ|Rdečega križa]]. Tisti preživeli, ki jih komunistične oblasti niso preselile v druga taborišča, so bili večinoma izgnani v [[Avstrija|Avstrijo]].<ref>[http://www.gottschee.de/Frames/Mainframe/Deutsch/Partisanen.htm Hans Krainer: Die Partisanen in Krain, das Ende des Krainer Deutschtums, 1941-1945]</ref> Iz ohranjenega, maminega, dnevnika interniranca Franz Simentschitsch, so znane nekatere podrobnosti o življenju v taborišču''.''<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Moje izkušnje ob koncu vojne in po njej|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GSD1VWTJ/561d404a-7da0-4cf2-a55c-fac454097663/PDF|website=|accessdate=2024-01-19|last=|publisher=Franz Simentschitsch}}</ref> ==Žrtve== [[Slika:Spominska plošča-1.jpg|sličica|'''''Spominska plošča je bila 23. 8. 2024 nameščena v spomin na nekdanjo upravno stavbo obeh taborišč, Sterntal oziroma Strnišče, sedaj Stara pošta.''''' Foto: Vladko Meglič]] Koncentracijsko taborišče Šterntal, sprva mišljeno za bivanje približno 2.000 oseb, je bilo med in predvsem po 2. svetovni vojni (Hitlerjev rajh) stalno prenapolnjeno z med 8.000 in 12.000 ujetniki.<ref>Ernst Hochberger u.&nbsp;a.: Die Deutschen zwischen Karpaten und Krain, S. 132. Studienreihe der Stiftung Ostdeutscher Kulturrat, Band 4. Langen Müller, München 1994</ref> V obdobju nacistične okupacije je v Šterntal-u umrlo 18<ref>{{Navedi splet|url=https://zgodovinakidricevo.files.wordpress.com/2021/02/mrliska-maticna-knjiga-e28093-dodatek.pdf|title=Žrtve taborišča Sterntal - Mrliška matična knjiga 1941-1945, Lovrenc na Dravskem polju}}</ref> taboriščnikov.<ref>ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1984/1, Vida Rojic - IZ ZGODOVINE STRNIŠČA IN KIDRIČEVEGA stran 94.</ref> Samo med majem in oktobrom 1945, po osvoboditvi, pa jih je tam umrlo, po statističnih izračunih, okoli 4.000. Med letom 1942 in oktobrom 1945 je bilo torej vsega skupaj, umorjenih, nekaj tisoč žrtev.<ref>Rajko Topolovec (Ptuj): Živečim svojcem in drugim narodom bi se morali iskreno opravičiti, Večer 18.&nbsp;Januar 2008</ref> Med obiskom komisije mednarodnega rdečega križa je bil ukrep, da so mrtve pokopali na pokopališču v bližnjem Lovrencu. Deset dni od ''5.VIII – 15.VIII.1945'', ko je bila komisija v taborišču ni bilo streljanja, ljudje pa so kljub temu umirali. ''Seznam mrličev iz mrliških oglednih listov iz taborišča,''<ref>{{Navedi splet|title=TABORIŠČE 1945-1950|url=https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/taborisce-1945-1950/|website=ZGODOVINA - KIDRIČEVO|date=2020-02-15|accessdate=2024-01-19|language=}}</ref> ''(Koncentracijskega taborišče OZN-e Strnišče - Hitlerjev rajh),'' je '''umrlo 53''' taboriščnikov, med njimi najmanj 13 otrok''',''' od lakote in tifusa, koliko jih je bilo do prihoda komisije je vprašanje. Pri izgradnji hale za ELEKTROLIZO - C so leta 1988 pri izkopavanju naleteli na množično grobišče iz časa koncentracijskega taborišča tudi žensk in otrok. Morišče so izpraznili in ker je kraj znotraj tovarniškega kompleksa je nedostopno. Komisija za prikrita grobišča Slovenije je 24.9.2007 to morišče uradno označila, '''"[[GROBIŠČE 510]] – [[Sterntal 1]].".'''<ref>{{Navedi splet|title=Prikrita morišča v Sloveniji – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/prikrita-morisca-v-sloveniji/|accessdate=2024-01-19|language=sl-SI}}</ref> Med izkopavanjem temeljev za novo halo elektrolize C v tovarni Talum Kidričevo leta 1988 so naleteli na veliko množično grobišče. Našli so kosti in obleke moških, žensk in otrok, ''ki so bili žrtve, OZN-e, koncentracijskega taborišča Strnišče po drugi svetovni vojni.'' V glasilu ''Varstvo spomenikov, poročila'' – ZVKDS je bil leta 1989, v letniku 31, na strani 236, objavljen sledeči zapis ogleda arheologa Ivana Tuška. '''''"Opravljen je bil ogled terena v Kidričevem, ker so pri gradnji in izkopu za temelje nove proizvodne hale strojno zadeli na skupinsko grobnico taboriščnikov iz časa II. svetovne vojne. Z izvajalci gradbenih del smo se dogovorili o takojšnjem zasipu sonde in pogoji za nadaljevanje gradnje ter še možnih tovrstnih najdb."'''''<ref>{{Navedi splet|title=TGA|url=https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/tga/|website=ZGODOVINA - KIDRIČEVO|date=2020-03-16|accessdate=2024-12-04|language=en-GB}}</ref> Pri izkopavanju so sodelovali policisti, arheolog in fotograf iz Ptujskega tednika.<ref>Vir očividci: Arheolog - Tušek Ivan in delavec Talum-a - Alojz Vinkler</ref> Grobišča niso raziskali niti dokumentirali, ampak so ga ponovno zakopali v pozabo. [[Slika:Križ na gomili..jpg|sličica|'''Križ na gomili.''' Foto: Vladko Meglič]] Na petih lokacijah, ki jih je določil sostorilec pomora, so 15. novembra 2006 opravili poskusno sondiranje. Našli so '''“[[GROBIŠČE 511]] – [[Sterntal 2]].”''', ki leži v gozdu vzhodno od nekdanje upravne zgradbe taborišča Šterntal. V gozdu naj bi bilo pokopanih nekaj sto ljudi, med njimi tudi nekaj žensk. S sondiranjem so odkrili vsaj 20 žrtev. S križi so označili osem množičnih grobišč oziroma gomil. Izdelan je '''Spisek žrtev koncentracijskega taborišča Šterntal - Strnišče''', v kateri so imena 938 žrtev koncentracijskega taborišča Šterntal - Strnišče med letoma 1941 in 1946. Kje ležijo trupla se ne ve.<ref>https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/wp-content/uploads/2024/12/zrteve-sterntala.pdf</ref> '''Komemorativno odkritje spominske plošče'''<ref>{{Navedi splet|title=Odkritje plošče - Kidričevo.mp4|url=https://drive.google.com/file/d/1wS-bbx0hqMROUyYLkoFz-Vov7qDQKU-Z/view|website=Google Docs|accessdate=2024-12-04}}</ref>, posvečene žrtvam medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja v koncentracijskem taborišču Kidričevo (Strnišče), je potekalo v petek, 23. avgusta 2024. Spominska plošča je nameščena na komandno stavbo obeh taborišč. Dogodek je pomembno obeležje prevečkrat zamolčanih dogodkov med in še posebej po drugi svetovni vojni. Obeležje pomeni začetek javnega spominjanja tisočih nedolžnih žrtev, ki si to iz pietetnega in človeškega vidika tudi zaslužijo. ZGODOVINSKO PREDAVANJE "KONCENRACIJSKO TABORIŠČE OZNE ŠTERNTAL - STRNIŠČE maj - oktober 1945. Predavanje profesorja Janeza Janžekoviča.<ref>{{Citat|title=ZGODOVINSKO PREDAVANJE "KONCENRACIJSKO TABORIŠČE OZNE ŠTERNTAL - STRNIŠČE maj - oktober 1945"|url=https://www.youtube.com/watch?v=fYQs8NdiIwc&feature=youtu.be|date=2024-12-09|accessdate=2024-12-11|last=Vladko Meglic}}</ref>[[Slika:Stara pošta - Kidričevo.jpg|sličica|226x226_pik|'''Stara pošta - Kidričevo,''' Foto: Vladko Meglič]] [[Slika:Morišče - Kidričevo.jpg|sličica|225x225_pik|'''Morišče, GROBIŠČE 511. Kidričevo - Šterntal 2.,''' Foto: Vladko Meglič]] [[Slika:511 KIDRIČEVO - Grobišče Sterntal 2.jpg|sličica|224x224_pik|'''Morišče Kidričevo - Grobišče 511. Šterntal 2.,''' Foto: Vladko Meglič]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Michael Portmann (2002): ''Kommunistische Abrechnung mit Kriegsverbrechern, Kollaborateuren, 'Volksfeinden' und 'Verrätern' in Jugoslawien während des Zweiten Weltkriegs und unmittelbar danach (1943–1950),'' GRIN-Verlag Wien 2003. Kapitel 6.8. ''Die Vertreibung der Deutschen aus Slowenien'' (S. 123-125). Diplomarbeit Universität Wien 2002. * Milko Mikola (2007): ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji: koncentracijska taborišča Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci.'' Ljubljana, Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, 2007 * https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/ [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Kidričevo]] [[Kategorija:Koncentracijska taborišča v Jugoslaviji]] [[Kategorija:Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Povojna grobišča v Sloveniji]] ekf3t3zdtjiv22sj8f14larfgmfb867 0 22121 6740883 6733744 2026-08-22T14:05:18Z Yerpo 8417 tn 6740883 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Nova Anglija | settlement_type = Regija | image_skyline = {{Photomontage | photo1a = Boston skyline from Longfellow Bridge September 2017 panorama 2.jpg | photo2a = Portland HeadLight (cropped).jpg | photo2b = Presidential Range 51.JPG | photo3a = Burlington vermont skyline.jpg | photo4a = Gay Head or Aquinah.jpg | photo4b = Connecticut River Valley (8575464880).jpg | photo5a = Providence, RI skyline .jpg | size = 280 | spacing = 1 | color = Transparent | border = 0 | foot_montage =Levo–desno od zgoraj: Obzorje Bostona z reke Charles, luč Portland Head Light v Cape Elizabethu, Predsedniško gorovje, obzorje Burlingtona, Aquinnah, dolina reke Connecticut, obzorje Providencea }} | image_blank_emblem = Ensign_of_New_England_(pine_only).svg | blank_emblem_type = Zastava (neuradno) | flag_size = 100px | flag_border = Flag of New England | motto = Moto: Ni uradno. »Apel k nebesom« in »Nunquam libertas gratior extat« (latinsko za 'Svoboda se nikoli ne pojavi v bolj milostivi obliki') sta pogosta ''de facto'' gesli. | image_map = {{Switcher| [[File:NE US relief.png|frameless]] | upright=1.15 | Show map of the United States | [[File:NE NA relief.png|frameless]] | Show map of North America |default=1}} | map_caption = Lega Nove Anglije | coordinates = {{Coord|44|N|71|W|display=title,inline|region:US-MA_type:adm1st_scale:3000000}} | subdivision_type = Sestava | subdivision_name = {{Horizontal list|list_style=line-height: inherit; | [[Connecticut]] | [[Maine]] | [[Massachusetts]] | [[New Hampshire]] | [[Rhode Island]] | [[Vermont]] }} | subdivision_type1 = Največje metropolitansko območje | subdivision_type2 = Največje mesto | subdivision_type3 = | subdivision_name1 = {{Unbulleted list|list_style=line-height: inherit; | [[Greater Boston]] }} | subdivision_name2 = [[Boston]] | unit_pref = US | area_total_km = 186.447 | area_land_km = 162.362 | population_total = 15.431.980 | population_as_of = 2026 | population_density_sq_mi = auto | population_demonym = New Englanders, Yankee,<ref>{{navedi splet |url=http://www.thefreedictionary.com/Yankee|title=Yankee|work=The American Heritage Dictionary|year=2000|location=Boston, MA |publisher=Houghton Mifflin Company|access-date=March 28, 2011}}</ref> Novanglian, Novanglican (archaic)<ref>{{navedi splet |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Novanglian|title=Novanglian |publisher=Merriam-Webster |access-date=May 11, 2023}}</ref> | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref name="GDPByState">{{navedi splet |title=GDP by State |url=https://www.bea.gov/data/gdp/gdp-state |website=GDP by State &#124; U.S. Bureau of Economic Analysis (BEA) |publisher=Bureau of Economic Analysis |access-date=10. april 2022}}</ref> | demographics1_title1 = Total | demographics1_title2 = | demographics1_info2 = $96.836 | demographics2_title2 = Per Capita | blank_name_sec1 = Dialects | blank_info_sec1 = New England angleščina, New England francoščina | demographics1_info1 = $1,49 trillion (2024) | official_name = }} [[Slika:New england ref 2001.jpg|thumb|Zemljevid Nove Anglije]] '''Nòva Ánglija''' ({{jezik-en|New England}}) je [[Regije Združenih držav Amerike|regija Združenih držav Amerike]], ki leži v severovzhodnem koncu [[država|države]]. Njeno gospodarsko in kulturno središče je [[Boston, Massachusetts|Boston]], ki je obenem tudi najštevilčnejše [[mesto]] v regiji. Regija zajema naslednje [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezne države]]: * [[Connecticut]] * [[Maine]] * [[Massachusetts]] * [[New Hampshire]] * [[Rhode Island]] * [[Vermont]] Nova Anglija skupaj s [[srednjeatlantske zvezne države|srednjeatlantskimi zveznimi državami]] sestavlja regijo, imenovano [[Ameriški severovzhod]]. Na zahodu meji na zvezno državo [[New York (zvezna država)|New York]] ter na severovzhodu na [[Province in ozemlja Kanade|kanadski provinci]] [[Novi Brunswick]] in [[Quebec]] na severu. Na vzhodu in jugovzhodu jo obdaja Mainski zaliv in [[Atlantski ocean]], na jugozahodu pa Long Island Sound. Boston je največje mesto Nove Anglije in glavno mesto Massachusettsa. V [[Greater Boston|širšem Bostonu]], ki obsega kombinirano statistično območje Boston-Worcester-Providence,<ref name="www2.census.gov">{{navedi splet |title=Boston-Worcester-Providence, MA-RI-NH-CT Combined Statistical Area |url=https://www2.census.gov/geo/maps/econ/ec2012/csa/EC2012_330M200US148M.pdf |access-date=2024-04-08 |website=census.gov}}</ref> živi več kot polovica celotnega prebivalstva regije. Območje širšega Bostona vključuje Worcester v Massachusettsu, drugo največje mesto v Novi Angliji; Manchester v New Hampshiru, največje mesto v New Hampshiru; in Providence na Rhode Islandu, glavno in največje mesto na Rhode Islandu. Leta 1620 so romarji ustanovili kolonijo Plymouth, drugo uspešno naselbino v britanski Ameriki po naselju Jamestown v Virginiji, ustanovljenem leta 1607. Deset let pozneje so puritanci severno od kolonije Plymouth ustanovili kolonijo Massachusetts Bay. V naslednjih 126 letih so se ljudje v regiji borili v štirih francoskih in indijanskih vojnah, dokler angleški kolonisti in njihovi irokeški zavezniki niso premagali Francozov in njihovih algonkijskih zaveznikov. Konec 18. stoletja so politični voditelji iz kolonij Nove Anglije brez soglasja kolonistov sprožili odpor proti britanskim davkom. Prebivalci Rhode Islanda so zajeli in požgali ladjo britanske kraljeve mornarice, ki je uveljavljala nepriljubljene trgovinske omejitve, prebivalci Bostona pa so v pristanišče metali britanski čaj. Britanija se je odzvala z vrsto kazenskih zakonov, s katerimi je Massachusettsu odvzela samoupravo, kar so kolonisti poimenovali ''nevzdržna dejanja''. Ti spopadi so leta 1775 privedli do prvih bitk ameriške revolucionarne vojne in izgona britanskih oblasti iz regije spomladi 1776. Regija je igrala pomembno vlogo v gibanju za odpravo suženjstva v Združenih državah Amerike in je bila prva regija ZDA, ki jo je preoblikovala industrijska revolucija, sprva osredotočena na doline rek Blackstone in Merrimack. Fizična geografija Nove Anglije je raznolika. Jugovzhodno Novo Anglijo pokriva ozka obalna ravnica, medtem ko v zahodnih in severnih regijah prevladujejo valoviti hribi in obrabljeni vrhovi severnega konca [[Apalači|Apalaškega gorovja]]. Atlantska [[linija slapov]] leži blizu obale, kar je številnim mestom omogočilo izkoriščanje vodne energije vzdolž številnih rek, kot je reka Connecticut, ki regijo deli od severa proti jugu. Vsaka država je običajno razdeljena na majhne občine, znane kot mesta, od katerih jih veliko upravljajo mestni zbori. Nevključena območja obstajajo le v delih Maina, New Hampshira in Vermonta, vaške vlade, ki so pogoste na drugih območjih, pa so omejene na Vermont in Connecticut. Nova Anglija je ena od devetih regionalnih enot ameriškega urada za popis prebivalstva in edina večdržavna regija z jasnimi in doslednimi mejami. Ohranja močan občutek kulturne identitete,<ref name="chiu">{{navedi knjigo|last1=Chiu|first1=Monica|title=Asian Americans in New England: Culture and Community|date=2009|publisher=University of New Hampshire Press|location=Lebanon, NH|page=44|url=https://books.google.com/books?id=dWjTNzhQZeYC|access-date=October 12, 2016|isbn=9781584657941}}</ref> čeprav se izrazi te identitete pogosto nasprotujejo, saj združujejo puritanizem z liberalizmom, agrarno življenje z industrijo in izolacijo z imigracijo. == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * {{cite journal |last1=Barth |first1=Jonathan Edward |date=2014 |title='A Peculiar Stampe of Our Owne': The Massachusetts Mint and the Battle over Sovereignty, 1652-1691 |journal=The New England Quarterly |volume=87 |issue=3 |pages=490–525 |doi=10.1162/TNEQ_a_00396 |jstor=43285101|hdl=2286/R.I.26592 |s2cid=57571000 |hdl-access=free }} * ''New York: Atlas of Historical County Boundaries'', John H. Long, Editor; Compiled by Kathryn Ford Thorne; A Project of the Dr. William M. Scholl Center for Family and Community History, The Newberry Library, Simon & Schuster, 1993. * {{navedi splet |author = U.S. Census Bureau |url = https://www.census.gov/geo/www/us_regdiv.pdf |archive-url= http://webarchive.loc.gov/all/20130107113900/http://www.census.gov/geo/www/us_regdiv.pdf |url-status=dead |archive-date= January 7, 2013 |title=Census Regions and Divisions of the United States |author-link = }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|New England}} {{Wikivoyage}} * [http://www.coneg.org/ New England Governors Conference] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120120549/http://www.coneg.org/ |date=January 20, 2022 }} * [http://www.historicnewengland.org/ Historic New England] * [https://www.nps.gov/mima/index.htm Minuteman National Park Homepage] - American Revolution battle site * [https://web.archive.org/web/20130305023051/http://docs.unh.edu/nhtopos/nhtopos.htm Historic USGS Maps of New England & NY] * [https://web.archive.org/web/20110513035524/http://www.salemdeeds.com/atlases_pages.asp?ImageName=PAGE_0006_0007.jpg&atlastype=MassWorld&atlastown=&atlas=MASSACHUSETTS+1871&atlas_desc=MASSACHUSETTS+1871&pageprefix=Map Map of New England]. From the 1871 Atlas of Massachusetts by Walling and Gray. * [http://www.americanmusicpreservation.com/nema.htm New England Music Archive] {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Regije Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Nova Anglija|*]] {{normativna kontrola}} 7a232ggxnjsdycrcpzix5obe48uvla8 0 24519 6740940 6739676 2026-08-22T15:33:50Z ~2026-45932-09 264716 6740940 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = Italijanska vojna mornarica | native_name = Marina Militare Italiana | image = [[File:Coat of arms of Marina Militare.svg |150px]] | caption = Oznaka Italijanske vojne mornaric | dates = 1946–''danes'' | country = [[Italija]] | allegiance = | branch = mornarica | type = [[Vojna mornarica]] | role = | size = | command_structure = | current_commander = [[admiral]] Giuseppe Berutti Bergotto | garrison = | ceremonial_chief = | nickname = | motto = Patria e Onore (domovina in čast) | colors = [[modra]] in [[bela]] | march = | mascot = <!-- Insignia --> | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | equipment = [[Letalonosilka]] 2x<br />[[Amfibijskodesantna ladja]] 3x<br />[[Rušilec]] 3x<br />[[Fregeta]] 10x<br />[[Patruljna ladja]] 17x<br />[[Pomožna ladja]] 63x (ne vključuje vlečilcev) | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[Slika:Naval ensign of Italy.svg|center|border|200px]] | identification_symbol_label = Zastava vojne mornarice | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Italijanska vojna mornarica''' ({{jezik-it|Marina Militare Italiana}}; [[kratica]] '''MMI''') je veja [[italijanske oborožene sile|italijanskih oboroženih sil]], ki skrbi za varovanje [[italija]]nskega [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in [[obala|obale]]. == Pripadniki == Trenutno ima okoli 37.300 pripadnikov (od tega 5.300 [[nabornik]]ov, 1.500 pripadnikov [[mornariško letalstvo|mornariškega letalstva]], 2.100 pripadnikov [[mornariška pehota|mornariške pehote]] in 600 pripadnikov [[specialne sile|specialnih sil]]). Do [[2007]] naj bi se število zmanjšalo na okoli 34.000. == Organizacija<ref>{{Navedi splet|title=Italian Navy - Marina Militare|url=http://www.marina.difesa.it/EN/Pagine/default.aspx|website=www.marina.difesa.it|accessdate=2026-01-13|language=it-IT}}</ref> == * '''Generalštab mornarice''' ** Načelnik generalštaba mornarice (Capo di stato maggiore della Marina) ** Namestnik načelnika generalštaba mornarice (Sottocapo di Stato Maggiore della Marina) ** '''Operativni steber''' *** [[File:LOGO CINCNAV.jpg|30px]]'''Poveljstvo pomorske flote''' **** 1. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV UNO) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]]) ***** 1x rušilec. ***** 6x freget, ***** 1x pomožna ladja za elektronsko opazovanje. ***** 3x Vadbene ladje ***** 1. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza La Spazia **** 2. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV DUE) v ([[Taranto]]) ***** 1x [[letalonosilka]] ***** 1x [[rušilec]]. ***** 8x [[Fregate razreda Admiral Gorškov|freget]], ***** 1x [[pomožna ladja]] za elektronsko opazovanje. ***** 1x logistična ladje ***** 2. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza [[Taranto]] **** 3. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV TRE) v ([[Brindisi]]) ***** 1x nosilec helikopterjev. ***** 4x amfibijske transportne ladje, ***** 4x patruljne ladje. ***** 1. vlečilec ***** Mornariška baza [[Brindisi]] **** 4. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV 4) v ([[Augusta Raurica|Augusta]]) ***** 1. Mornariška eskadrilja [[Patruljna ladja|patruljnih ladji]] ***** 2. Mornariška eskadrilja patruljnih ladji , ***** 3. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza [[Taranto|Augusta]] **** 5. pomorski divizion, ([[kratica]]: MARICODRAG) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]]) ***** 54. divizion obalnih minolovcev ***** Eskadrilja hidrografskih in eksperimentalnih enot, ***** Center za usposabljanje za minsko bojevanje, **** Poveljstvo podmornic, ([[kratica]]: MARICOSOM) v ([[Rim]]) ***** Podmorniška flotilja, v (Taranto) **** Poveljstvo pomorskih zračnih sil, ([[kratica]]: COMFOAER) ***** Letalsko oporišče italijanske mornarice, v (Taranto) ****** Letalska skupina letalonosilke ****** 4. helikopterska skupina *****Helikopterska baza italijanske mornarice, v (Luni) ******1. helikopterska skupina, ******5. helikopterska skupina **** Poveljstvo amfibijskih sil, ([[kratica]]: COMFORANF) v ([[Brindisi]]) ***** Pomorska pehotna brigada San Marco **** C4 in varnostno poveljstvo, ([[kratica]]: COMC4s) **** 10. Poveljstvo obalne pomorske skupine, ([[kratica]]: COMGRUPNAVCOST DIECI) **** Center za usposabljanje zračno-pomorskega letenja, ([[kratica]]: MARICENTADD) *** '''Skupina lovcev in potapljačev "Teseo Tesei",''' ([[kratica]]: COMSUBIN) **** Operativna skupina za posebne naloge **** Skupina za podvodne operacije **** Šolska skupina **** Posebna mornariška skupina ** '''Logistično poveljstvo''' ** '''Poveljstvo za usposabljanje''' ** '''Hidrografski inštitut''' == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam vojnih mornaric]] {{normativna kontrola}} {{mil-stub}} [[Kategorija:Vojne mornarice po državah]] [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] [[Kategorija:Italijanska vojna mornarica| ]] 9fwarwo2opp5x89iv3k9twl31fgamm3 6740942 6740940 2026-08-22T15:41:03Z Neka oseba 238731 6740942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = Italijanska vojna mornarica | native_name = Marina Militare Italiana | image = [[File:Coat of arms of Marina Militare.svg |150px]] | caption = Oznaka Italijanske vojne mornaric | dates = 1946–''danes'' | country = [[Italija]] | allegiance = | branch = mornarica | type = [[Vojna mornarica]] | role = | size = | command_structure = | current_commander = [[admiral]] Giuseppe Berutti Bergotto | garrison = | ceremonial_chief = | nickname = | motto = Patria e Onore (domovina in čast) | colors = [[modra]] in [[bela]] | march = | mascot = <!-- Insignia --> | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | equipment = [[Letalonosilka]] 2x<br />[[Amfibijskodesantna ladja]] 3x<br />[[Rušilec]] 3x<br />[[Fregeta]] 10x<br />[[Patruljna ladja]] 17x<br />[[Pomožna ladja]] 63x (ne vključuje vlečilcev) | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[Slika:Naval ensign of Italy.svg|center|border|200px]] | identification_symbol_label = Zastava vojne mornarice | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Italijanska vojna mornarica''' ({{jezik-it|Marina Militare Italiana}}; [[kratica]] '''MMI''') je veja [[italijanske oborožene sile|italijanskih oboroženih sil]], ki skrbi za varovanje [[italija]]nskega [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in [[obala|obale]]. == Pripadniki == Trenutno ima okoli 37.300 pripadnikov (od tega 5.300 [[nabornik]]ov, 1.500 pripadnikov [[mornariško letalstvo|mornariškega letalstva]], 2.100 pripadnikov [[mornariška pehota|mornariške pehote]] in 600 pripadnikov [[specialne sile|specialnih sil]]). Do [[2007]] naj bi se število zmanjšalo na okoli 34.000. == Organizacija<ref>{{Navedi splet|title=Italian Navy - Marina Militare|url=http://www.marina.difesa.it/EN/Pagine/default.aspx|website=www.marina.difesa.it|accessdate=2026-01-13|language=it-IT}}</ref> == * '''Generalštab mornarice''' ** Načelnik generalštaba mornarice (Capo di stato maggiore della Marina) ** Namestnik načelnika generalštaba mornarice (Sottocapo di Stato Maggiore della Marina) ** '''Operativni steber''' *** [[File:LOGO CINCNAV.jpg|30px]]'''Poveljstvo pomorske flote''' **** 1. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV UNO) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]]) ***** 1x rušilec. ***** 6x freget, ***** 1x pomožna ladja za elektronsko opazovanje. ***** 3x Vadbene ladje ***** 1. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza La Spazia **** 2. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV DUE) v ([[Taranto]]) ***** 1x [[letalonosilka]] ***** 1x [[rušilec]]. ***** 8x [[Fregate razreda Admiral Gorškov|freget]], ***** 1x [[pomožna ladja]] za elektronsko opazovanje. ***** 1x logistična ladje ***** 2. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza [[Taranto]] **** 3. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV TRE) v ([[Brindisi]]) ***** 1x nosilec helikopterjev. ***** 4x amfibijske transportne ladje, ***** 4x patruljne ladje. ***** 1. vlečilec ***** Mornariška baza [[Brindisi]] **** 4. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV 4) v ([[Augusta Raurica|Augusta]]) ***** 1. Mornariška eskadrilja [[Patruljna ladja|patruljnih ladji]] ***** 2. Mornariška eskadrilja patruljnih ladji , ***** 3. Pomorska skupina pomožnih ladji, ***** Mornariška baza [[Taranto|Augusta]] **** 5. pomorski divizion, ([[kratica]]: MARICODRAG) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]]) ***** 54. divizion obalnih minolovcev ***** Eskadrilja hidrografskih in eksperimentalnih enot, ***** Center za usposabljanje za minsko bojevanje, **** Poveljstvo podmornic, ([[kratica]]: MARICOSOM) v ([[Rim]]) ***** Podmorniška flotilja, v (Taranto) **** Poveljstvo pomorskih zračnih sil, ([[kratica]]: COMFOAER) ***** Letalsko oporišče italijanske mornarice, v (Taranto) ****** Letalska skupina letalonosilke ****** 4. helikopterska skupina *****Helikopterska baza italijanske mornarice, v (Luni) ******1. helikopterska skupina, ******5. helikopterska skupina **** Poveljstvo amfibijskih sil, ([[kratica]]: COMFORANF) v ([[Brindisi]]) ***** Pomorska pehotna brigada San Marco **** C4 in varnostno poveljstvo, ([[kratica]]: COMC4s) **** 10. Poveljstvo obalne pomorske skupine, ([[kratica]]: COMGRUPNAVCOST DIECI) **** Center za usposabljanje zračno-pomorskega letenja, ([[kratica]]: MARICENTADD) *** '''Skupina lovcev in potapljačev "Teseo Tesei",''' ([[kratica]]: COMSUBIN) **** Operativna skupina za posebne naloge **** Skupina za podvodne operacije **** Šolska skupina **** Posebna mornariška skupina ** '''Logistično poveljstvo''' ** '''Poveljstvo za usposabljanje''' ** '''Hidrografski inštitut''' [[Slika:Organizacija Italijanske vojne mornarice (2026).png|alt=Organizacija Italijanske vojne mornarice (2026)|sredina|sličica|900x900_pik|Organizacija Italijanske vojne mornarice (2026)]] == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam vojnih mornaric]] {{normativna kontrola}} {{mil-stub}} [[Kategorija:Vojne mornarice po državah]] [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] [[Kategorija:Italijanska vojna mornarica| ]] juwxxdmirxg4tfvrll42bmdi66px6wt 0 26841 6740950 6740001 2026-08-22T15:48:09Z Shabicht 3554 6740950 wikitext text/x-wiki '''Eskadrilja'''<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4472993/eskadrilja?View=1&Query=Eskadrilja |title=Eskadrilja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika |accessdate=20. avgust 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ([[Francoščina|francosko]] ''escadrille'', [[Nemščina|nemško]] ''staffel'', [[Angleščina|angleško:]] ''squadron'') je osnovna [[Vojno letalstvo|letalska]] [[Vojaška taktika|taktična]] [[Vojaška enota|enota]] istega tipa letal. [[Slika:Kette-Schwarm.svg|250px|thumb|levo|prikaz letenja znotraj eskadrilije, trojka (levo), oddelek (desno)]] [[Slika:Kentcuky Airmen provide tactical airlift for RAFL26 formation flight (9765126).jpg|thumb|Oddelek lovskih letal Češke, Švedske in Francije na skupnih manevrih]] [[Slika:US Navy 060310-N-1331S-167 F-14D Tomcats from Fighter Squadron Two One Three (VF-213) and VF-31 conduct a flyover of Naval Air Station Oceana airfield.jpg|thumb|Eskadrilja lovcev [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] Tomcat]] [[Slika:Four diamond formations of F-101 Voodoo aircraft fly over the Niagara Falls International Airport. The aircraft are from the 107th Fighter Interceptor Group and are participating in - DPLA - ec576acaccd2cd915412da7bb00ba832.jpeg|thumb|Štirje oddelki lovcev [[McDonnell F-101 Voodoo|F-101 Voodoo]]]] Različne eskadrilije so lahko sestavljene iz iz 8 do 12 velikih [[Transportno letalo|transporterjev]], [[Bombnik|bombnikov]] ali [[Leteči tanker|tankerjev]] dolgega dosega, lahko pa tudi iz 18 do 24 [[Lovec prestreznik|lovcev]], [[Jurišnik|jurišnikov]] ali [[Šolsko vojaško letalo|trenažerjev]]. [[Slika:Rapid Buzzard Slovenia (5897540).jpg|250px|thumb|desno|Oddelek, sestavljen iz dveh [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] Ameriškega vojnega letalstva in dveh [[Pilatus PC-9M »Hudournik«|Pilatusov PC-9M]] Slovenske vojske, na manevrih nad Slovenijo]] Večina letenja v eskadriliji je v [[Formacijsko letenje|formaciji]] večih letal skupaj, vse dokler se ne izoblikujejo posamezni oddelki, trojke ali pari. ==Dejansko operativno delovanje== [[Slika:Kette-Schwarm.svg|250px|thumb|levo|prikaz letenja znotraj eskadrilije, trojka (levo), oddelek (desno)]] ''Eskadrilja'' se operativno razdeli na oddelke, ki delujejo samostojno v sklopu skupne naloge (npr. [[Boj|zračnega boja]]) kot par dvojk (4 letala) ali par trojk (6 letal). Eskadrilja sestoji iz 2 do 4 oddelkov letal. '''Oddelek''' oz. formacija je sestavljen iz dveh parov oz. dvojk ([[Angleščina|angleško:]] flight, [[Nemščina|nemško:]] schwarm) (2 x 2 letali = 4 letal) ali redkeje dveh trojk (2 x 3 letala = 6 letal). '''Trojka''' je skupina treh posameznih letal ([[Angleščina|angleško]]: vic formation, [[Nemščina|nemško:]] kette). '''Par''' oz. dvojka dveh letal ([[Angleščina|angleško:]]'' element, [[Nemščina|nemško:]] rotte) je najmanjša letalska enota. Dve do tri eskadrilije skupaj sestavljajo '''letalsko skupino''' ali '''letalsko brigado''' ([[Angleščina|angleško:]] air group, air wing; [[Nemščina|nemško:]] Taktisches Luftgruppe). [[Slika:Eagles, Falcons soar over Aviano skies 150603-F-FK724-174.jpg|250px|thumb|levo|Oddelek letal [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|F-15E Stike Eagle]] [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega vojnega letalstva]] (492nd Fighter Squadron) med vzletom v letalski bazi [[Aviano]]]] ==152. letalska eskadrilja Slovenske vojske== Znotraj [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] je organizirana [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]], ki zagotavlja stalno pripravljenost letalskih zmogljivosti za samostojno delovanje iz zraka ali v podpori drugim enotam Slovenske vojske, [[Civilna zaščita|civilne zaščite]], [[Policija (Slovenija)|policije]] ter [[NATO|zavezništva NATO]] in sicer tako doma, kot na operacijah v tujini, pa tudi v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V podpori zračnim operacijam brigada zagotavlja zmogljivosti nadzora zračnega prostora in kontrole zračnih operacij v zračnem prostoru Republike Slovenije ter vojaškega [[Letališče Cerklje ob Krki|letališča Cerklje ob Krki]]. Sestavljajo jo 151. helikopterska eskadrilja, 152. letalska eskadrilja, 153. letalsko-tehnična eskadrilja, Letalska šola Slovenske vojske, 107. letalska baza in 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora. Opremljena je s helikopterji različnih tipov: [[Bell 412]] in [[Eurocopter AS532 Cougar]], z letali [[Pilatus PC-9M »Hudournik«|Pilatus PC-9M Hudournik]], [[Pilatus PC-6]], [[Let L-410 Turbolet|Turbolet]] in [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000 EX]]. ==Viri== ==Glej tudi== * Partizanska eskadrila,<ref>{{navedi splet |url=https://www.imdb.com/title/tt0078832/ |title=Partizanska eskadrila |accessdate=20. avgust 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> jugoslovanski film iz [[1979]] * [[balbo]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Vojaške enote po velikosti]] [[Kategorija:Letalstvo]] ab67ej14felg0kmnfauq8hywono11iz 6740952 6740950 2026-08-22T15:50:06Z Shabicht 3554 6740952 wikitext text/x-wiki '''Eskadrilja'''<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4472993/eskadrilja?View=1&Query=Eskadrilja |title=Eskadrilja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika |accessdate=20. avgust 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ([[Francoščina|francosko]] ''escadrille'', [[Nemščina|nemško]] ''staffel'', [[Angleščina|angleško:]] ''squadron'') je osnovna [[Vojno letalstvo|letalska]] [[Vojaška taktika|taktična]] [[Vojaška enota|enota]] istega tipa letal. [[Slika:Kentcuky Airmen provide tactical airlift for RAFL26 formation flight (9765126).jpg|thumb|Oddelek lovskih letal Češke, Švedske in Francije na skupnih manevrih]] [[Slika:US Navy 060310-N-1331S-167 F-14D Tomcats from Fighter Squadron Two One Three (VF-213) and VF-31 conduct a flyover of Naval Air Station Oceana airfield.jpg|thumb|Eskadrilja lovcev [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] Tomcat]] [[Slika:Four diamond formations of F-101 Voodoo aircraft fly over the Niagara Falls International Airport. The aircraft are from the 107th Fighter Interceptor Group and are participating in - DPLA - ec576acaccd2cd915412da7bb00ba832.jpeg|thumb|Štirje oddelki lovcev [[McDonnell F-101 Voodoo|F-101 Voodoo]]]] Različne eskadrilije so lahko sestavljene iz iz 8 do 12 velikih [[Transportno letalo|transporterjev]], [[Bombnik|bombnikov]] ali [[Leteči tanker|tankerjev]] dolgega dosega, lahko pa tudi iz 18 do 24 [[Lovec prestreznik|lovcev]], [[Jurišnik|jurišnikov]] ali [[Šolsko vojaško letalo|trenažerjev]]. [[Slika:Rapid Buzzard Slovenia (5897540).jpg|250px|thumb|desno|Oddelek, sestavljen iz dveh [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] Ameriškega vojnega letalstva in dveh [[Pilatus PC-9M »Hudournik«|Pilatusov PC-9M]] Slovenske vojske, na manevrih nad Slovenijo]] Večina letenja v eskadriliji je v [[Formacijsko letenje|formaciji]] večih letal skupaj, vse dokler se ne izoblikujejo posamezni oddelki, trojke ali pari. ==Dejansko operativno delovanje== [[Slika:Kette-Schwarm.svg|250px|thumb|levo|prikaz letenja znotraj eskadrilije, trojka (levo), oddelek (desno)]] ''Eskadrilja'' se operativno razdeli na oddelke, ki delujejo samostojno v sklopu skupne naloge (npr. [[Boj|zračnega boja]]) kot par dvojk (4 letala) ali par trojk (6 letal). Eskadrilja sestoji iz 2 do 4 oddelkov letal. '''Oddelek''' oz. formacija je sestavljen iz dveh parov oz. dvojk ([[Angleščina|angleško:]] flight, [[Nemščina|nemško:]] schwarm) (2 x 2 letali = 4 letal) ali redkeje dveh trojk (2 x 3 letala = 6 letal). '''Trojka''' je skupina treh posameznih letal ([[Angleščina|angleško]]: vic formation, [[Nemščina|nemško:]] kette). '''Par''' oz. dvojka dveh letal ([[Angleščina|angleško:]]'' element, [[Nemščina|nemško:]] rotte) je najmanjša letalska enota. Dve do tri eskadrilije skupaj sestavljajo '''letalsko skupino''' ali '''letalsko brigado''' ([[Angleščina|angleško:]] air group, air wing; [[Nemščina|nemško:]] Taktisches Luftgruppe). [[Slika:Eagles, Falcons soar over Aviano skies 150603-F-FK724-174.jpg|250px|thumb|levo|Oddelek letal [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|F-15E Stike Eagle]] [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega vojnega letalstva]] (492nd Fighter Squadron) med vzletom v letalski bazi [[Aviano]]]] ==152. letalska eskadrilja Slovenske vojske== Znotraj [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] je organizirana [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]], ki zagotavlja stalno pripravljenost letalskih zmogljivosti za samostojno delovanje iz zraka ali v podpori drugim enotam Slovenske vojske, [[Civilna zaščita|civilne zaščite]], [[Policija (Slovenija)|policije]] ter [[NATO|zavezništva NATO]] in sicer tako doma, kot na operacijah v tujini, pa tudi v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V podpori zračnim operacijam brigada zagotavlja zmogljivosti nadzora zračnega prostora in kontrole zračnih operacij v zračnem prostoru Republike Slovenije ter vojaškega [[Letališče Cerklje ob Krki|letališča Cerklje ob Krki]]. Sestavljajo jo 151. helikopterska eskadrilja, 152. letalska eskadrilja, 153. letalsko-tehnična eskadrilja, Letalska šola Slovenske vojske, 107. letalska baza in 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora. Opremljena je s helikopterji različnih tipov: [[Bell 412]] in [[Eurocopter AS532 Cougar]], z letali [[Pilatus PC-9M »Hudournik«|Pilatus PC-9M Hudournik]], [[Pilatus PC-6]], [[Let L-410 Turbolet|Turbolet]] in [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000 EX]]. ==Viri== ==Glej tudi== * Partizanska eskadrila,<ref>{{navedi splet |url=https://www.imdb.com/title/tt0078832/ |title=Partizanska eskadrila |accessdate=20. avgust 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> jugoslovanski film iz [[1979]] * [[balbo]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Vojaške enote po velikosti]] [[Kategorija:Letalstvo]] ad2uyuajoghn5om6op007upk9u52brn 6740953 6740952 2026-08-22T15:52:30Z Shabicht 3554 6740953 wikitext text/x-wiki '''Eskadrilja'''<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4472993/eskadrilja?View=1&Query=Eskadrilja |title=Eskadrilja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika |accessdate=20. avgust 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ([[Francoščina|francosko]] ''escadrille'', [[Nemščina|nemško]] ''staffel'', [[Angleščina|angleško:]] ''squadron'') je osnovna [[Vojno letalstvo|letalska]] [[Vojaška taktika|taktična]] [[Vojaška enota|enota]] istega tipa letal. [[Slika:Kentcuky Airmen provide tactical airlift for RAFL26 formation flight (9765126).jpg|thumb|Oddelek lovskih letal Češke, Švedske in Francije na skupnih manevrih Ramstein Flag, nad Finsko (2026)]] [[Slika:US Navy 060310-N-1331S-167 F-14D Tomcats from Fighter Squadron Two One Three (VF-213) and VF-31 conduct a flyover of Naval Air Station Oceana airfield.jpg|thumb|Eskadrilja lovcev [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] Tomcat]] [[Slika:Four diamond formations of F-101 Voodoo aircraft fly over the Niagara Falls International Airport. The aircraft are from the 107th Fighter Interceptor Group and are participating in - DPLA - ec576acaccd2cd915412da7bb00ba832.jpeg|thumb|Štirje oddelki lovcev [[McDonnell F-101 Voodoo|F-101 Voodoo]]]] Različne eskadrilije so lahko sestavljene iz iz 8 do 12 velikih [[Transportno letalo|transporterjev]], [[Bombnik|bombnikov]] ali [[Leteči tanker|tankerjev]] dolgega dosega, lahko pa tudi iz 18 do 24 [[Lovec prestreznik|lovcev]], [[Jurišnik|jurišnikov]] ali [[Šolsko vojaško letalo|trenažerjev]]. [[Slika:Rapid Buzzard Slovenia (5897540).jpg|250px|thumb|desno|Oddelek, sestavljen iz dveh [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] Ameriškega vojnega letalstva in dveh [[Pilatus PC-9M »Hudournik«|Pilatusov PC-9M]] Slovenske vojske, na manevrih nad Slovenijo]] Večina letenja v eskadriliji je v [[Formacijsko letenje|formaciji]] večih letal skupaj, vse dokler se ne izoblikujejo posamezni oddelki, trojke ali pari. ==Dejansko operativno delovanje== [[Slika:Kette-Schwarm.svg|250px|thumb|levo|prikaz letenja znotraj eskadrilije, trojka (levo), oddelek (desno)]] ''Eskadrilja'' se operativno razdeli na oddelke, ki delujejo samostojno v sklopu skupne naloge (npr. [[Boj|zračnega boja]]) kot par dvojk (4 letala) ali par trojk (6 letal). Eskadrilja sestoji iz 2 do 4 oddelkov letal. '''Oddelek''' oz. formacija je sestavljen iz dveh parov oz. dvojk ([[Angleščina|angleško:]] flight, [[Nemščina|nemško:]] schwarm) (2 x 2 letali = 4 letal) ali redkeje dveh trojk (2 x 3 letala = 6 letal). '''Trojka''' je skupina treh posameznih letal ([[Angleščina|angleško]]: vic formation, [[Nemščina|nemško:]] kette). '''Par''' oz. dvojka dveh letal ([[Angleščina|angleško:]]'' element, [[Nemščina|nemško:]] rotte) je najmanjša letalska enota. Dve do tri eskadrilije skupaj sestavljajo '''letalsko skupino''' ali '''letalsko brigado''' ([[Angleščina|angleško:]] air group, air wing; [[Nemščina|nemško:]] Taktisches Luftgruppe). [[Slika:Eagles, Falcons soar over Aviano skies 150603-F-FK724-174.jpg|250px|thumb|levo|Oddelek letal [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|F-15E Stike Eagle]] [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega vojnega letalstva]] (492nd Fighter Squadron) med vzletom v letalski bazi [[Aviano]]]] ==152. letalska eskadrilja Slovenske vojske== Znotraj [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] je organizirana [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]], ki zagotavlja stalno pripravljenost letalskih zmogljivosti za samostojno delovanje iz zraka ali v podpori drugim enotam Slovenske vojske, [[Civilna zaščita|civilne zaščite]], [[Policija (Slovenija)|policije]] ter [[NATO|zavezništva NATO]] in sicer tako doma, kot na operacijah v tujini, pa tudi v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V podpori zračnim operacijam brigada zagotavlja zmogljivosti nadzora zračnega prostora in kontrole zračnih operacij v zračnem prostoru Republike Slovenije ter vojaškega [[Letališče Cerklje ob Krki|letališča Cerklje ob Krki]]. Sestavljajo jo 151. helikopterska eskadrilja, 152. letalska eskadrilja, 153. letalsko-tehnična eskadrilja, Letalska šola Slovenske vojske, 107. letalska baza in 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora. Opremljena je s helikopterji različnih tipov: [[Bell 412]] in [[Eurocopter AS532 Cougar]], z letali [[Pilatus PC-9M »Hudournik«|Pilatus PC-9M Hudournik]], [[Pilatus PC-6]], [[Let L-410 Turbolet|Turbolet]] in [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000 EX]]. ==Viri== ==Glej tudi== * Partizanska eskadrila,<ref>{{navedi splet |url=https://www.imdb.com/title/tt0078832/ |title=Partizanska eskadrila |accessdate=20. avgust 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> jugoslovanski film iz [[1979]] * [[balbo]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Vojaške enote po velikosti]] [[Kategorija:Letalstvo]] hw5ltcmqqw3uhalvzgmxapwpic63jb9 0 27193 6741195 6447852 2026-08-23T11:03:56Z Engelbert 76895 /* Bitka za Francijo: vladni minister */ pnp 6741195 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=De Gaulle-OWI (cropped)-(d).jpg|caption=Charles de Gaulle leta 1942}} '''Charles André Joseph Marie de Gaulle''' {{avdio|Fr-Charles de Gaulle.ogg|izgovor}}, [[Francozi|francoski]] [[general]], [[častnik]] in [[državnik]] * [[22. november]] [[1890]], [[Lille]], [[Francija]] † [[9. november]] [[1970]], [[Colombey-les-deux-Églises|Colombey-les-Deux-Églises]], [[Francija]]. Vodil je [[Francoske svobodne sile|Svobodno Francijo]] proti [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in predsedoval začasni vladi Francoske republike od leta 1944 do 1946, da bi ponovno vzpostavili [[Demokracija|demokracijo]] v Franciji. Leta 1958 se je ponovno vključil v politiko, ko ga je predsednik [[René Coty]] imenoval za predsednika Sveta ministrov. Na novo je napisal [[Ustava Republike Francije|francosko ustavo]] in po odobritvi na referendumu ustanovil Peto republiko.&nbsp;Kasneje istega leta je bil izvoljen za predsednika Francije, na ta položaj je bil ponovno izvoljen leta 1965, na katerem je ostal do svojega odstopa leta 1969. Rodil se je v [[Lille|Lilleu]], leta 1912 pa je opravil diplomo. Bil je odlikovan častnik [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], večkrat ranjen in kasneje ujet v Verdunu. V medvojnem obdobju se je zavzemal za mobilne oklepne divizije. Med [[Bitka za Francijo|nemško invazijo maja 1940]] je vodil oklepno divizijo za obrambo; nato je bil imenovan za podsekretarja za vojno. Ker je zavrnil sprejetje premirja svoje vlade z Nemčijo, je de Gaulle pobegnil v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in v svoji pritožbi z dne 18. junija pozval Francoze, naj se uprejo okupaciji in nadaljujejo boj. de Gaulle je nato vodil svobodne francoske sile in kasneje vodil tudi francoski narodnoosvobodilni odbor proti silam osi. Kljub temu, da ni imel tako dobrih odnosov z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] kot Velika Britanija, je na splošno imel podporo [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] in se je tudi izkazal kot nesporni vodja Višijske Francije. Junija 1944 je postal vodja začasne vlade Francoske republike, začasne francoske vlade po osvoboditvi države. Istega leta je de Gaulle uvedel ekonomsko politiko, ki je vključevala znaten državni nadzor nad [[Kapitalizem|kapitalističnim]] gospodarstvom, ki ji je sledilo 30 let rasti brez primere, znane kot Trente Glorieuses. Zaradi vrnitve malega partizanstva v novi Četrti republiki je v začetku leta 1946 je de Gaulle odstopil, vendar je bil še naprej politično aktiven kot ustanovitelj organizacije Rassemblement du Peuple Français (RPF; "Rally francoskega ljudstva").&nbsp;V zgodnjih petdesetih letih se je upokojil in napisal svoje vojne spomine, ki so hitro postali vpisani v sodobni francoski literaturi, kjer so trajno ostali. Ko je alžirska vojna povzročila razpad nestabilne četrte republike, je državni zbor med krizo maja 1958 vrnil na oblast de Gaullea. Ustanovil je Peto republiko z močnim predsedovanjem in je bil izvoljen, da bi še naprej opravljal to vlogo. Uspelo mu je ohraniti Francijo skupaj, medtem ko je sprejel ukrepe za konec vojne, kar je močno razjezilo Pieds-Noirs (etnične Francoze, rojene v [[Alžirija|Alžiriji]]) in vojsko; oba sta pred tem podpirala njegovo vrnitev na oblast, da bi ohranil kolonialno oblast. Alžiriji je podelil neodvisnost in postopoma deloval proti drugim francoskim kolonijam. Kot del [[Hladna vojna|hladne vojne]] je de Gaulle začel voditi svojo "politiko veličine" in trdil, da se Francija kot velika sila ne bi smela zanašati na druge države, kot so ZDA, za svojo nacionalno varnost in blaginjo. V ta namen je izvajal politiko nacionalne neodvisnosti, zaradi česar se je umaknil iz [[NATO|Natovega]] vojaškega integriranega poveljstva in začel razširjati neodvisen jedrski razvojni program, s katerim je Francija postala četrta najmočnejša jedrska sila na svetu. S podpisom Elizejske pogodbe 22. januarja 1963 je de Gaulle izboljšal francosko-nemške odnose, da bi ustvaril evropske odnose med anglo-ameriškim in sovjetskim vplivom. Vendar je de Gaulle nasprotoval vsakemu razvoju nadnacionalne [[Evropa|Evrope]], pri čemer je označeval Evropo kot celino suverenih narodov. de Gaulle je odkrito kritiziral intervencijo ZDA v [[Vietnam|Vietnamu]] in privilegij ameriškega dolarja. V njegovih poznejših letih sta njegova podpora sloganu "Vive le Québec libre" in njegova dva pogoja za vstop Velike Britanije v [[Evropska skupnost|Evropsko gospodarsko skupnost]] povzročila precejšnje polemike tako v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] kot v Evropi. Čeprav je bil leta 1965 ponovno izvoljen za predsednika, se je maja 1968 soočil z razširjenimi protesti študentov in delavcev, vendar je imel visoko podporo vojske, zaradi česar je zmagal na volitvah s povečano večino v državnem zboru. de Gaulle je s predsedniškega položaja odstopil leta 1969, potem ko je izgubil tekmovanje na referendumu, na katerem je predlagal več decentralizacije. Umrl je eno leto pozneje v svoji rezidenci v Colombey-les-Deux-Églises, njegovi predsedniški spomini pa so ostali nedokončani. Številne francoske politične stranke in osebnosti trdijo, da imajo de Gaullejevo dediščino; Številne ulice in spomeniki v Franciji so bili posvečeni njegovemu spominu po njegovi smrti. Pogosto, še posebej v Franciji, je preprosto imenovan kar ''général de Gaulle'', med prijatelji pa ''mon général.'' == Zgodnje življenje == === Mladost === [[Slika:C de Gaulle enfant 1897.jpg|levo|sličica|274x274_pik|De Gaulle leta 1897 v starosti 7 let.]] Charles André Joseph Marie de Gaulle se je rodil 22. novembra 1890 v [[Lille|Lilleu]] v departmaju Nord. Bil je tretji od petih otrok. Vzgojen je bil v predani katoliški in tradicionalni družini. Njegov oče Henri de Gaulle je bil profesor [[Zgodovina|zgodovine]] in književnosti na jezuitskem kolegiju in je sčasoma ustanovil svojo šolo.<ref name="Fenby-2010">{{navedi knjigo|last1=Fenby|first1=Jonathan|title=The General: Charles De Gaulle and the France He Saved|date=2010|publisher=Simon & Schuster|location=New York|isbn=978-1-84737-392-2|url=https://www.goodreads.com/book/show/8467526-the-general|access-date=19 November 2017|archive-date=28 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828102405/https://www.goodreads.com/book/show/8467526-the-general|url-status=live}}</ref> Ko je dopolnil 10 let, je de Gaulle začel brati srednjeveško zgodovino. De Gaulle je začel pisati v svojih zgodnjih najstniških letih, predvsem [[Pesništvo|poezijo]], kasneje pa je njegova družina plačala za zasebno izdajo skladbe, enodejanko v verzih o popotniku. Kot velik bralec je dajal prednost filozofskim knjigam pisateljev, kot so Bergson, Péguy in Barrès.<ref name="Fenby-20102">{{navedi knjigo|last1=Fenby|first1=Jonathan|title=The General: Charles De Gaulle and the France He Saved|date=2010|publisher=Simon & Schuster|location=New York|isbn=978-1-84737-392-2|url=https://www.goodreads.com/book/show/8467526-the-general|access-date=19 November 2017|archive-date=28 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828102405/https://www.goodreads.com/book/show/8467526-the-general|url-status=live}}</ref> Poleg nemških filozofov Nietzscheja, Kanta in Goetheja je bral dela starih Grkov (zlasti Platona) in prozo romantičnega pesnika Chateaubrianda.<ref name="Crawley-1969">{{navedi knjigo|last1=Crawley|first1=Aidan|title=De Gaulle: A Biography|date=1969|publisher=Bobbs-Merrill Co.|url=https://books.google.com/books?id=WBogAAAAMAAJ|isbn=978-0-00-211161-4|access-date=24 August 2020|archive-date=21 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921103316/https://books.google.com/books?id=WBogAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> De Gaulle se je izobraževal na šoli Collège Stanislas v [[Pariz|Parizu]] in kratek čas študiral v [[Belgija|Belgiji]], kjer je še naprej kazal zanimanje za branje in študij zgodovine, hkrati pa je delil velik ponos, ki so ga mnogi njegovi rojaki čutili na dosežke svojega naroda. Ko je bil star 15 let je napisal esej, v kateri je predstavljal, da je "general de Gaulle" leta 1930 vodil francosko vojsko do zmage nad [[Nemčija|Nemčijo]];&nbsp;kasneje je zapisal, da je v mladosti z naivnim pričakovanjem pričakoval neizogibno prihodnjo vojno z Nemčijo, da bi se maščevali za francoski poraz iz leta 1870. [[Slika:De Gaulle 1908.jpg|sličica|236x236_pik|De Gaulle leta 1908]] [[Francija]], v kateri je de Gaulle odraščal v svoji mladosti, je bila razdeljena družba, ki je s seboj prinesla dogodke in procese, ki v njegovi družini niso bili dobrodošli: rast [[Socializem|socializma]] in sindikalizma, pravno ločitev cerkve in države leta 1905 in skrajšanje dobe vojaške službe na dve leti (tudi leta 1905). Enako neprijetne za de Gaulle so bile Entente Cordiale z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], prva maroška kriza in predvsem afera Dreyfus. Henri de Gaulle je postal podpornik Alfreda Dreyfusa, zadevnega francosko-judovskega generala. Vendar je bila podpora očeta de Gaulla pogojna, saj se je bolj ukvarjal z ugledom vojske kot z njeno nedolžnostjo kot tako. V istem obdobju je prišlo tudi do oživitve evangeličanskega katolicizma, dokončanja bazilike Sacré-Cœur in vzpona kulta Janeza Orleanke.<ref name="Schoenbrun">David Schoenbrun, ''The Three Lives of Charles de Gaulle'' (1966)</ref> De Gaulle ni bil izjemen učenec vse do svoje sredine najstniških let, vendar je julija 1906 postal bolj vztrajen v šoli, saj se je osredotočil na izpolnjevanje pogojev za vpis v posebno vojaško šolo Saint-Cyr. De Gaulle se je kmalu pridružil [[Vojska|vojski]], kljub temu, da je bil bolj nagnjen h karieri zgodovinarja, čeprav bi bilo mogoče najti razloge v tem, da bi ugajal očetu. Vendar je pozneje zapisal: "Ko sem vstopil v vojsko, je bila to ena najboljših stvari na svetu", komentar, za katerega novinar in biograf De Gaulle, Jean Lacouture, predlaga, da je treba ravnati previdno, saj je bil ugled francoske vojske v začetku 20. stoletja po aferi Dreyfus nizek. Dokaz o ugledu vojske je, da je bilo leta 1908 manj kot 700 prosilcev za St. Cyr, namesto največjega leta 2000 s strani afere Dreyfus. Sprva je de Gaulle služil za prekinitev stavk.<ref name="Lacouture 1991, pp14-15">Lacouture 1991, pp. 14-15</ref> == Zgodnja vojaška kariera == === Vojak === [[Slika:Charles de Gaulle Saint-Cyrien.jpg|sličica|De Gaulle kot kadet v Saint-Cyr leta 1910]] De Gaulle je leta 1909 dobil poveljniško mesto na St Cyrju. Njegov razred je bil povprečen (119. od 221 prijavljenih), vendar je bil razmeroma mlad in to je bil njegov prvi poskus na izpitu. Po zakonu z dne 21. marca 1905 so morali nadebudni vojaški častniki pred obiskom akademije služiti eno leto v vrstah, vključno s časom tako kot zasebnik kot podčastnik. V skladu s tem se je oktobra 1909 de Gaulle (po potrebi za štiri leta, namesto običajnega dvoletnega mandata za nabornike) vpisal v 33. pehotni polk francoske vojske s sedežem v Arrasu.<ref name="Lacouture 1991, pp9-102">Lacouture 1991, pp. 9-10</ref> To je bil zgodovinski polk z Austerlitzom, Wagramom in Borodinom med bojnimi častmi. Aprila 1910 je bil imenovan za desetnika. Poveljnik njegove čete ga je zavrnil povišati v narednika, kar je običajen čin za potencialnega častnika, pri čemer je komentiral, da je mladenič očitno menil, da nič manj kot francoski konstable ne bi bilo dovolj dobro zanj. Septembra 1910 je bil nazadnje imenovan za narednika.<ref name="charles-de-gaulle.org2">{{navedi splet|url=http://www.charles-de-gaulle.org/pages/l-homme/dossiers-thematiques/1890-1940-la-genese/la-grande-guerre/reperes/chronologie-1909-1918.php|title=Chronologie 1909–1918|publisher=charles-de-gaulle.org|access-date=14 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307082919/http://www.charles-de-gaulle.org/pages/l-homme/dossiers-thematiques/1890-1940-la-genese/la-grande-guerre/reperes/chronologie-1909-1918.php|archive-date=7 March 2016}}</ref> De Gaulle je prevzel svoje mesto v St Cyru oktobra 1910. Do konca prvega leta se je povzpel na 45. mesto. V St Cyrju je de Gaulle dobil vzdevek "veliki šparglej" zaradi svoje višine (196 cm), visokega čela in nosu. Na akademiji se je dobro odrezal in prejel pohvale za to, njegovo vedenje, manire, inteligenco, značaj, vojaški duh in odpornost proti utrujenosti. Leta 1912 je opravil diplomo.<ref>{{navedi splet|url=http://spartacus-educational.com/2WWdegaulle.htm|title=Charles de Gaulle|access-date=16 April 2018|archive-date=2 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190502124824/https://spartacus-educational.com/2WWdegaulle.htm|url-status=live}}</ref> Ker je raje služil v Franciji kot v daljnih čezmorskih kolonijah, se je oktobra 1912 ponovno pridružil 33. pehotnemu polku kot sous-lautenant (podporočnik). Polku je zdaj poveljeval polkovnik (in bodoči maršal) [[Philippe Pétain]], ki mu je de Gaulle sledil naslednjih 15 let. Kasneje je v svojih spominih zapisal: "Moj prvi polkovnik Pétain me je naučil veščine poveljevanja."<ref name="Lacouture 1991, p21">Lacouture 1991, p. 21</ref> Trdilo se je, da se je de Gaulle med izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] strinjal s Pétainom o zastarelosti tradicionalne taktike v dobi mitraljezov in bodeče žice ter pogosto razpravljal o velikih bitkah in verjetnem izidu kakršnih koli prihajajoča vojna z njegovim nadrejenim. Lacouture je skeptičen in poudarja, da čeprav je Pétain v prvih dveh četrtletjih leta 1913 napisal žareče ocene o de Gaullu, je malo verjetno, da bi izstopal med 19 poveljniki in 32 poročniki pod njegovim poveljstvom. De Gaulle je bil prisoten na manevrah Arrasa leta 1913, na katerih je Pétain kritiziral generala Galleta [fr], vendar v njegovih zvezkih ni dokazov, da je sprejel Pétainove nemodne ideje o pomenu ognjene moči proti prevladujoči doktrini, ki poudarja " žaljiv duh". De Gaulle je poudaril, kako je Maurice de Saxe prepovedal odbojkarski ogenj, kako so se francoske vojske iz Napoleonovega obdobja zanašale na napade pehotnih kolon in kako je francoska vojaška moč upadla v devetnajstem stoletju zaradi – domnevno – pretirane osredotočenosti na ognjeno moč (npr. Chassepot&nbsp;puška) in ne élan. Zdi se tudi, da je sprejel takrat modno lekcijo, pridobljeno iz nedavne rusko-japonske vojne, o tem, kako so bajonetni napadli japonske pehote z visoko moralo uspeli ob sovražni ognjeni moči.<ref>Lacouture 1991, pp. 21-5</ref> De Gaulle je bil oktobra 1913 imenovan za prvega poročnika.<ref>Lacouture 1991, pp. 24-5</ref> === Prva svetovna vojna === ==== Vojaški poveljnik ==== [[Slika:CDG Pont Dinant.JPG|sličica|271x271_pik|Plošča v Dinantu v spomin na kraj, kjer je bil leta 1914 ranjen Charles de Gaulle, takratni pehotni poročnik]] Ko je v začetku avgusta 1914 v Franciji izbruhnila [[prva svetovna vojna]], je 33. vojaški polk, ki velja za eno najboljših bojnih enot v Franciji, takoj padel zaradi nemškega napredovanja pri Dinantu. Vendar pa je poveljnik francoske pete armade general Charles Lanrezac ohranil taktiko iz 19. stoletja in je svoje enote opremil z nesmiselnimi bajonetnimi naboji, ki so zgrešili nemške topove, pri čemer je utrpel velike izgube.<ref>Lacouture 1991, p. 84</ref> Kot poveljnik voda je bil de Gaulle že od samega začetka vpleten v hude boje. Svoj ognjeni krst je prejel 15. avgusta in bil med prvimi ranjenci v bitki pri Dinantu, ko ga je zadel metek v [[koleno]]. Včasih se trdi, da je v bolnišnici zagrenil v bitki pri Dinantu uporabljene taktike in govoril z drugimi ranjenimi častniki proti zastarelim metodam francoske vojske. Vendar pa ni sodobnih dokazov, da je razumel pomen topništva v sodobnem vojskovanju. Namesto tega je v takratnem pisanju kritiziral "prehitro" ofenzivo, neprimernost francoskih generalov in "počasnost britanskih čet".<ref>Lacouture 1991, pp. 90-2</ref> Oktobra se je v svoj polk pridružil kot poveljnik 7. čete. Mnogi njegovi nekdanji sodelavci so bili že mrtvi.&nbsp;Decembra je de Gaulle postal polkovni adjutant. De Gaullova enota je pridobila priznanje, ker je večkrat plezala na nikogaršnjo zemljo, da bi prisluhnila nemškim pogovorom v njihovih jarkih, in prinesla informacije, ki so bile tako dragocene, da je 18. januarja 1915 prejel nagrado Croix de Guerre. 10. februarja je bil imenovan za kapetana, sprva na preizkusni dobi. 10. marca 1915 je bil de Gaulle ustreljen v levo [[Roka|roko]], rana na roki pa se mu je okužila. Rana je povzročila, da je mogel zapustiti vojsko za štiri mesece, pozneje pa ga je prisilila, da je nosil poročni prstan na desni roki. Avgusta je poveljeval 10. četi, preden se je vrnil na dolžnost kot polkovni adjutant. 3. septembra 1915 je njegov čin stotnika postal stalni. Konec oktobra se je po vrnitvi z dopusta ponovno vrnil v poveljstvo 10. čete. Kot poveljnik čete pri Douaumontu (med [[Bitka pri Verdunu|bitko pri Verdunu]]) 2. marca 1916, ko je vodil napad, da bi se poskušal prebiti s položaja, ki ga je obkolil sovražnik, je bil po boju ranjen v levo stegno in je bil ujet, potem ko je padel v nezavest zaradi učinkov strupenega plina. Bil je eden redkih preživelih v svojem bataljonu. Nemški vojaki so ga izvlekli iz praznega kraterja granat in ga ujeli. Okoliščine njegovega ujetja so pozneje postale predmet razprave, ko so antigaulisti širili govorice, da se je dejansko predal, trditev, ki jo je de Gaulle močno zavrnil. ==== Vojni ujetnik ==== [[Slika:De Gaulle 1916.jpg|sličica|Poveljnik De Gaulle z še enim francoskim vojnim ujetnikom na [[Poljska|Poljskem]], 1916]] De Gaulle je preživel 32 mesecev v šestih različnih taboriščih, vendar je večino časa preživel v trdnjavi Ingolstadt, kjer je bilo njegovo zdravljenje zadovoljivo.<ref name="Jean Lacouture 1990 pp 422">Jean Lacouture, ''De Gaulle: The Rebel, 1890–1944'' (1990) pp. 42–54.</ref> V ujetništvu je de Gaulle bral nemške časopise (nemščino se je naučil v šoli in preživel poletne počitnice v Nemčiji) in z soujetnikom govoril o svojem pogledu na potek spopada. Njegova domoljubna vnema in zaupanje v zmago sta mu prinesla še en vzdevek, Le Connétable ("Postojnik"), naziv srednjeveškega vrhovnega poveljnika francoske vojske. V Ingolstadtu sta bila tudi novinar Remy Roure, ki je sčasoma postal de Gaullov politični zaveznik in Mihail Tuhačevski, bodoči poveljnik Rdeče armade. De Gaulle se je v času svojega vojnega ujetnika dobro spoprijateljiv z Tuhačevskega, čigar teorije o hitro premikajoči se mehanizirani vojski so bile zelo podobne njegovi. Medtem, ko je preživljal svoje življenje kot vojni ujetnik, je de Gaulle napisal svojo prvo knjigo Discorde chez l'ennemi (Sovražnikova hiša razdeljena), v kateri je analiziral vprašanja in delitve znotraj nemških sil. Knjiga je izšla leta 1924. De Gaulle je storil pet neuspešnih poskusov pobega in bil premeščen v bolj varovano ustanovo in ob vrnitvi kaznovan z dolgimi obdobji samice in z odvzemom privilegijev, kot so časopisi in [[tobak]].<ref name="charles-de-gaulle.org3">{{navedi splet|url=http://www.charles-de-gaulle.org/pages/l-homme/dossiers-thematiques/1890-1940-la-genese/la-grande-guerre/reperes/chronologie-1909-1918.php|title=Chronologie 1909–1918|publisher=charles-de-gaulle.org|access-date=14 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307082919/http://www.charles-de-gaulle.org/pages/l-homme/dossiers-thematiques/1890-1940-la-genese/la-grande-guerre/reperes/chronologie-1909-1918.php|archive-date=7 March 2016}}</ref>&nbsp;Poskušal je pobegniti tako, da se je skril v košaro za perilo, kopal [[predor]], izkopal luknjo v zidu in se celo predstavljal kot medicinska sestra, da bi preslepil svoje stražarje.<ref>The General: Charles de Gaulle and the France He Saved (pp. 62–67)</ref> V svojih pismih, ki jih je poslal staršem, je nenehno govoril o razočaranju, ker se je vojna nadaljevala brez njega, razmere je označil za "sramotno nesrečo" in primerjal z rogonjem. Ko se je vojna bližala koncu, je postal [[Velika depresivna motnja|depresiven]], ker ni imel nobene vloge pri zmagi, a kljub trudu je ostal v ujetništvu vse do konca vojne. 1. decembra 1918, tri tedne po koncu prve svetovne vojne, se je vrnil v očetovo hišo v Dordogne, da bi po dolgem času ponovno videl svoje tri brate, ki so vsi služili v vojski in preživeli vojno. == Medvojno obdobje == Med [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] v letih 1919-1920 je de Gaulle prostovoljno služil v francoski vojaški misiji na [[Poljska|Poljskem]] in od 17. aprila 1919 delal kot inštruktor pehote novoustanovljene poljske vojske. Svoji vojaški karieri je želel dati zagon s služenjem na tem odmaknjenem vojnem prizorišču, saj si zaradi vojnega ujetništva med prvo svetovno vojno skorajda ni mogel prislužiti nobenih zaslug. V Franciji, ki mu je bilo ponujeno le manjše mesto svetovalca predsednika vlade, ki je predlagal vojake in častnike za odlikovanja, je de Gaulle podaljšal službo na Poljskem in maja 1920 sodeloval pri napadu poljske vojske na [[Kijev]] (poljsko-sovjetska vojna). V [[Varšava|Varšavi]] je bil imenovan za načelnika generalštaba Henrija Alberta Niesselsa in prejel najvišje poljsko vojaško odlikovanje Virtuti Militari. Nekateri zgodovinarji so napačno domnevali, da so izkušnje na Poljskem vplivale na de Gaullove poglede na uporabo tankov in letal ter opustitev tradicionalnega jarkovskega bojevanja. Njegov biograf Eric Roussel (* 1951) po drugi strani poudarja, da koncept uporabe tankov za hitro napredovanje neodvisno od pehote je šele leta 1927 razvil francoski general Aimé Doumenc. Po vrnitvi s Poljske se je de Gaulle aprila 1921 poročil z [[Yvonne Vendroux]] in sprejel mesto učitelja na prestižni vojaški šoli Saint-Cyr v Parizu, kadrovski šoli francoske vojske. De Gaulle je bil tako finančno zavarovan, a je kmalu prišel v konflikt s svojimi nadrejenimi zaradi svojega arogantnega vedenja in nekonvencionalnih pogledov, ki jih je zastopal v svojih razredih. Zaradi tega ni bil povišan in se je leta 1925 pridružil osebnemu štabu maršala Pétaina. Prijatelju naj bi povedal, da ne bo več vstopil v vojaško šolo St. Cyr, razen kot direktor.<ref name="Lacouture 1991, p99, p118">Lacouture 1991, pp. 99, 118</ref> [[Slika:Charles de Gaulle vers 1922-1924.jpg|sličica|246x246px|De Gaulle na École supérieure de guerre, med leti 1922 in 1924]] Najpomembnejša De Gaullova naloga je bila pripraviti dve knjigi, ki naj bi izšli pod imenom slavnega maršala, vendar je prišlo tudi do sporov s Pétainom glede njune vsebine in očitno ohladitev nekdanjega prijateljskega odnosa. Kljub temu je Pétain spodbujal de Gaullovo kariero: septembra 1927 je kot poveljnik bataljona prevzel aktivno poveljstvo francoskih okupacijskih sil v Trierju. Pétainu je tudi uspelo de Gaullu dovoliti, da je aprila 1927 v nasprotju z željo ravnatelja generala Pierra Héringa imel vrsto predavanj na vojaški šoli St Cyr. Leta 1932 je de Gaulle objavil vsebino teh predavanj pod naslovom Le fil de l'épée. V njej je zelo agresivno trdil, da bi morala francoska vojska ustvariti urad vrhovnega poveljnika, ki bi imel v primeru vojne izključno odgovornost in diktatorska pooblastila za določanje usode države. Vendar tega stališča ni bilo mogoče uveljaviti zaradi rivalstva generalov v generalštabu in tradicionalnega sovraštva med posameznimi vejami francoskih oboroženih sil.<ref>Lacouture 1991, pp. 105, 119 – Lacouture gives the date of this promotion both as December 1932 (the date favoured by most accounts) and December 1933</ref> [[Slika:Anne De Gaulle.png|levo|sličica|276x276_pik|De Gaulle leta 1933 skupaj z svojo hčerko Anne]] Od leta 1929 do 1931 je de Gaulle prevzel poveljstvo v francoskem mandatu Libanon. Ta položaj, ki je bil daleč od sedeža v Parizu, je malo služil njegovi karieri in je bil tudi v nasprotju z njegovimi osebnimi stališči, da so kolonialne vojske igrale le manjšo vlogo pri obrambi Francije. Zaradi prepira s Pétainom mu niso ponudili boljšega poveljstva. Od leta 1932 do 1937 je imel de Gaulle manjšo vlogo v Conseil supérieur de la défense nationale (CSND), Svetu za nacionalno obrambo, katerega naloga, ki jo je vodil maršal Pétain, je bila pripraviti francoske oborožene sile na morebitno vojno in svetovati o vojni strategiji, oborožitvi in ​​odločanju o napotitvi vojske. De Gaullova vloga je bila omejena na pripravo memorandumov za seje sveta za obrambo. Ker je v nasprotju s stališči večine generalov zagovarjal ofenzivno vojskovanje, so njegovi načrti prejeli malo pozornosti.<ref>Lacouture 1991, pp. 133–5.</ref><ref>Lacouture 1991, p. 127.</ref> Vojska v tujini, zlasti pod vodstvom [[Heinz Guderian]] v nemškem generalštabu, je z zanimanjem seznanila z de Gaullovimi idejami in čutila spodbudo za lastna prizadevanja za ustvarjanje sodobnega tankovskega orožja;&nbsp;Po drugi strani pa so de Gaullovi nasprotniki v francoskem generalštabu, zlasti generali Weygand, Gamelin (1872–1958) in Maurin, odločno zavrnili načrt, zaradi česar je maršal Pétain marca 1935 objavil, da ne bo podprl reformnih načrtov njegov nekdanji varovanec. V naslednjih letih je de Gaulle nato sprožil politično kampanjo v tisku in v parlamentu, zaradi česar je dobil vzdevek Polkovnik Motors, in pridobil dovolj privržencev v vseh političnih taboriščih, da so bili 15. marca 1935 sprejeti vsaj deli reforme v ustanovljen je bil francoski predstavniški dom in šest motoriziranih enot, katerih člani naj bodo poklicni vojaki. 25. decembra 1936 je de Gaulle dobil poveljstvo ene od teh novih oklepnih formacij, 507. oklepnega polka v Metzu. Vendar je bila reforma v generalštabu razvodnjena in je bilo določeno, da naj te formacije služijo le obrambnim namenom in da delujejo skupaj z zelo počasnimi pehotnimi formacijami. Mnogi vojaški zgodovinarji vidijo to kot pomemben razlog za poraz francoske vojske maja 1940 proti hitrim nemškim tankovskim vojskam. Čeprav je de Gaulle na koncu spodletel pri svojem reformnem konceptu, je politična kampanja vplivala na njegovo popularizacijo; odprla mu je pot v politiko in s tem tudi v vlogo vodje francoskega odpora (glej Forces françaises libres, Résistance).<ref>Lacouture 1991, pp. 139-46.</ref> == Druga svetovna vojna: Padec Francije == === Zgodnji čas vojne === Ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je de Gaulle dobil poveljstvo nad tanki francoske pete armade (pet razpršenih bataljonov, večinoma opremljenih z lahkimi tanki R35) v Alzaciji. 12. septembra 1939 je istočasno s Saarsko ofenzivo napadel nemško naselje Bitche.<ref>Lacouture 1991, pp. 149, 169</ref> V začetku oktobra 1939 je [[Paul Reynaud]] zaprosil za zaposlitev osebja pod de Gaullovim vodstvom, vendar je v tem primeru ostal na svojem položaju ministra za finance. De Gaullove tanke je pregledal predsednik [[Albert Lebrun]], ki je bil navdušen, a je obžaloval, da je bilo prepozno za uresničitev njegovih zamisli.<ref>Lacouture 1991, p. 170</ref> Napisal je članek L'Avènement de la force mécanique (Prihod oklepnih sil), ki ga je poslal generalu Georgesu (glavnemu poveljniku na severovzhodni fronti – ki ni bil posebej navdušen) in politiku Leonu Blumu. [[Édouard Daladier]], takratni premier, je bil preveč zaposlen, da bi ga prebral.<ref>Lacouture 1991, p. 171</ref> Konec februarja 1940 je Reynaud povedal de Gaullu, da je bil namenjen poveljevanju oklepne divizije, takoj ko je ta postala na voljo.<ref>Lacouture 1991, pp. 174-5</ref> V začetku leta 1940 (točen datum ni jasen) je de Gaulle predlagal Reynaudu, naj ga imenujejo za generalnega sekretarja Vojnega sveta, kar bi ga dejansko naredilo za vladnega vojaškega svetovalca. Ko je Reynaud marca postal premier po Daladierjevem odstopu, se je zanašal na Daladierjevo podporo, zato je delo namesto tega prevzel politik Paul Baudouin.<ref>Lacouture 1991, p. 175</ref> Konec marca je Reynaud povedal de Gaullu, da bo dobil poveljstvo nad 4. oklepno divizijo, ki naj bi bila pripravljena do 15. maja.<ref>Lacouture 1991, p. 177</ref> Zdelo se je, da bo vlada verjetno prestrukturirana, saj sta bila Daladier in Maurice Gamelin (glavni poveljnik) ostro napadena s strani sodelavcev, po porazu zaveznikov na Norveškem, in če bi se to zgodilo, je de Gaulle, ki je 3. maja še vedno lobiral za Reynauda za prestrukturiranje nadzora nad vojno, bi se lahko pridružil vladi.<ref name="Lacouture 1991, p178">Lacouture 1991, p. 178</ref> Do 7. maja je sestavljal osebje svoje nove divizije.<ref name="Lacouture 1991, pp180-1">Lacouture 1991, pp. 180-1</ref> === Bitka za Francijo: vojaški poveljnik === Nemci so 10. maja začeli [[Bitka za Francijo|bitko za Francijo]] ter kmalu napadli [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]].<ref name="Lacouture 1991, p1782">Lacouture 1991, p. 178</ref> De Gaulle je svojo novo divizijo opremil in pripravil 12. maja.<ref name="Lacouture 1991, pp180-12">Lacouture 1991, pp. 180-1</ref> Pri [[Sedan|Sedanu]] so se prebili 15. maja 1940. Tisti dan, ko so bili zbrani trije tankovski bataljoni, manj kot tretjina njegove papirnate moči, so de Gaulla poklicali v štab in mu rekli, naj napade, da bi pridobil čas, da se Šesta armada generala Roberta Touchona prerazporedi z Maginotove črte na Aisne. General Georges mu je rekel, da je to njegova priložnost, da uresniči svoje zamisli.<ref>Lacouture 1991, pp. 180-2</ref> De Gaulle je prevzel nekaj umikajočih se konjeniških in topniških enot ter prejel tudi dodatno polbrigado, katere eden od bataljonov je vključeval nekaj težkih tankov B1 bis. Napad na Montcornetu, ključnem cestnem križišču blizu Laona, se je začel 17. maja okoli 4.30. V številčnosti in brez zračne podpore je izgubil 23 od svojih 90 vozil zaradi [[Mina|min]], protitankovskega orožja ali Štuk. 18. maja sta ga okrepila z dvema svežima polkoma oklepne konjenice, ki sta mu povečala moč do 150 vozil. Ponovno je napadel 19. maja in njegove sile so ponovno uničili nemške štuke in topništvo. Prezrl je ukaze generala Georgesa o umiku in je zgodaj popoldne od Touchona zahteval še dve diviziji, ki pa je njegovo prošnjo zavrnil. Čeprav so de Gaullovi tanki prisilili nemško pehoto, da se je umaknila v Caumont, je ta akcija prinesla le začasno olajšanje in malo upočasnila napredovanje Nemčije. Kljub temu je bil to eden redkih uspehov, ki so jih Francozi doživeli, medtem ko so trpeli poraze drugod po državi.<ref name="Ledwidge p. 50-52">Ledwidge pp. 50–52</ref><ref name="Lacouture 1991, p180-3">Lacouture 1991, pp. 180-3</ref> Svoj umik je opravil do 20. maja. 21. maja je na zahtevo propagandistov na francoskem radiu spregovoril o svojem nedavnem napadu. Kot priznanje za svoja prizadevanja je bil de Gaulle 23. maja 1940 imenovan za brigadnega generala.<ref>Lacouture writes that after the war he was "mythically a general to all eternity, but legally a retired colonel". Early in 1946, just after his departure from office, War Minister [[Edmond Michelet]] wrote to him that Prime Minister [[Félix Gouin]] wanted his rank to be as high as possible (which Lacouture takes to mean Marshal of France). De Gaulle wrote back that it was "impossible to regulate a situation absolutely without precedent," that the situation had continued for 5 years 7 months and 3 days and that it would be "strange, even ridiculous" to rectify his rank for administrative reasons now. As the royalties for his War Memoirs were paid to the Anne-de-Gaulle foundation, he and his wife had to live off his pension as a retired colonel in the 1950s. His wife was reduced to selling family silverware to help make ends meet.[Lacouture Vol 2, pp. 128, 156-7]</ref> 28.–29. maja je de Gaulle napadel nemško mostišče južno od Somme pri Abbevilleu, pri čemer je vzel okoli 400 nemških ujetnikov v zadnjem poskusu, da bi prerezal pot za pobeg zavezniškim silam, ki so padale nazaj na Dunkirk.<ref>Lacouture 1991, p. 184</ref> Bodoči general Paul Huard, ki je takrat služil pod de Gaullovim vodstvom, je zapisal, kako je pogosto stal na visokem terenu, svoje podrejene podvrgel ostrim kritikam in sam sprejemal vse odločitve avtokratskega vedenja skladno z njegovim kasnejšim obnašanjem kot politični vodja. Lacouture poudarja, da kljub vsej njegovi nedvomni energiji in fizičnem pogumu v njegovem kratkem času poveljevanja ni dokazov, da je imel "lovsko oko" velikega poveljnika bojišča in da se mu v [[London|Londonu]] ni pridružil niti en njegov častnik,&nbsp;čeprav so se nekateri pridružili odporu v Franciji.<ref>Lacouture 1991, p. 186</ref> De Gaullov čin brigadnega generala je začel veljati 1. junija 1940. Tisti dan je bil v Parizu. Po obisku pri krojaču, da bi mu opremili generalsko uniformo, je obiskal Reynauda, ​​za katerega se zdi, da mu je prvič ponudil vladno službo, pozneje pa še vrhovnega poveljnika Maxima Weyganda, ki mu je čestital za reševanje Francije, ga je prosil za nasvet. 2. junija je poslal Weygandu dopis, v katerem je zaman pozival, naj se francoske oklepne divizije združijo iz štirih šibkih divizij v tri močnejše in se skoncentrirajo v oklepni korpus pod njegovim poveljstvom. Enak predlog je dal Reynaud.<ref name="Lacouture 1991, p1872">Lacouture 1991, p. 187</ref> === Bitka za Francijo: vladni minister === 11. junija, en dan po padcu Pariza, se je de Gaulle odpeljal v [[Arcis-sur-Aube]] in generalu Hunzigerju (poveljniku centralne armadne skupine) Weygandu ponudil službo vrhovnega poveljnika. Hunziger je načeloma sprejel, vendar de Gaulle ni uspel prepričati Reynauda, ​​naj odpusti Weyganda.<ref name="Lacouture 1991, pp195-6">Lacouture 1991, pp. 195-6</ref> Pozneje 11. junija, se je de Gaulle udeležil srečanja angleško-francoskega vrhovnega vojnega sveta v Chateau du Muguet v Briareju. Britance so zastopali [[Winston Churchill]], [[Anthony Eden]], general [[John Greer Dill|John Dill]] (načelnik cesarskega generalštaba), general [[Hasting Lionel Ismay|Hastings Ismay]] in [[Edward Louis Spears, 1. baronet|Edward Spears]], Francoze pa Reynaud, Pétain, Weygand in Georges. Churchill je zahteval, naj se Francozi vključijo v gverilsko vojno, in Pétaina spomnil, kako je marca 1918 priskočil na pomoč [[Britanci|Britancem]] s štiridesetimi francoskimi divizijami. De Gaullov borbeni duh je na Britance naredil močan vtis. Na srečanju je de Gaulle prvič po dveh letih srečal Pétaina. Pétain je opozoril na njegovo nedavno napredovanje v generala in dodal, da mu ni čestital, saj činovi niso bili koristni pri porazu. Ko je de Gaulle protestiral, da je bil Pétain sam imenovan v brigadirja in poveljnika divizije v bitki pri Marni leta 1914, je odgovoril, da "ni primerjave" s sedanjo situacijo.<ref>Lacouture 1991, p. 197</ref> De Gaulle je pozneje priznal, da je imel Pétain vsaj toliko prav. De Gaulle je zamudil drugi dan konference, saj je bil v [[Rennes|Rennesu]] na sestanku (ki v njegovih spominih ni omenjen), da bi z generalom Renéjem Altmayerjem razpravljal o načrtih za bretonsko reduto. Nato se je vrnil, da bi se udeležil seje vlade, na kateri je bilo jasno, da narašča gibanje za premirje, in ki je odločila, da se mora vlada preseliti v Bordeaux, namesto da bi de Gaulle dal prednost Quimperju v Bretanji.<ref>Lacouture 1991, p. 198</ref> 13. junija se je de Gaulle udeležil še ene angleško-francoske konference v Toursu s Churchillom, lordom Halifaxom, lordom Beaverbrookom, Spearsom, Ismayem in Alexanderom Cadoganom. Tokrat je bilo poleg Reynauda in Baudoina prisotnih nekaj drugih velikih francoskih osebnosti. Zamujal je eno uro, njegov račun pa ni bil zanesljiv. Reynaud je zahteval, da se Francija izpusti iz sporazuma, ki ga je sklenil s premierjem [[Neville Chamberlain|Nevilla Chamberlaina]] marca 1940, da bi Francija lahko poiskala možnost za premirje. De Gaulle je zapisal, da je bil Churchill naklonjen Franciji, ki si je prizadeva za premirje, pod pogojem, da bo dosežen dogovor o tem, kaj se bo zgodilo s francosko floto. <ref>Lacouture 1991, pp. 198-200, 238</ref>To trditev so kasneje podali apologeti Višijskega režima, na primer general Georges, ki je trdil, da je Churchill podpiral premirje kot sredstvo, da bi Nemcem preprečil vstop v francosko [[Severna Afrika|severno Afriko]]. Vendar tega niso podpirali drugi očividci (Churchill sam, Roland de Margerie, Spears), ki se strinjajo, da je Churchill rekel, da je "razumel" francosko akcijo, vendar se z njo ni strinjal. Na de Gaulla je pritiskal, da je "l’homme du destin (človek usode)", čeprav ni jasno, ali ga je de Gaulle dejansko to slišal. Na seji vlade tistega večera je Pétain močno podprl Weygandovo zahtevo po premirju in dejal, da bo sam ostal v Franciji, da bi delil trpljenje francoskega ljudstva in začel narodni preporod. De Gaulla je od odstopa odvrnil notranji minister Georges Mandel, ki je trdil, da se je vojna šele začela in da mora de Gaulle ohraniti svoj ugled neokrnjen.<ref name="Lacouture 1991, p201">Lacouture 1991, p. 201</ref> === Bitka za Francijo: francosko-britanska unija === De Gaulle je prispel v [[Bordeaux]] 14. junija in dobil novo nalogo, da odide v [[London]], da bi razpravljal o morebitni evakuaciji v Severno Afriko. Imel je kratek sestanek z admiralom Darlanom o možni vlogi francoske mornarice. Tisti večer je po naključju večerjal v isti restavraciji kot Pétain: šel je k njemu, da bi se mu v tišini stisnil roko, zadnjič, ko sta se srečala. Naslednje jutro ni bilo mogoče najti nobenega letala, zato se je moral odpeljati v Bretanjo, kjer je obiskal ženo in hčerke ter ostarele matere (ki je nikoli več ni videl, saj je umrla julija), preden se je s čolnom odpeljal v Plymouth (prosil je skiperja, če bi bil pripravljen nadaljevati vojno pod britansko zastavo), kamor je prispel 16. junija. Ukazal je, da se ladja Pasteur s tovorom streliva preusmeri v britansko pristanišče, kar je povzročilo, da so nekateri člani francoske vlade pozvali, naj mu sodijo. V nedeljo 16. junija popoldne je bil de Gaulle na Downing Street 10 na pogovorih o sporni angleško-francoski politični uniji Jeana Monneta. Poklical je Reynauda – med pogovorom sta bila prekinjena in sta morala nadaljevati pozneje – z novico, da so se Britanci strinjali.<ref>Lacouture 1991, pp. 203-4</ref> Iz Londona je z britanskim letalom vzletel 16. junija ob 18.30 (ni jasno, ali sta se s Churchillom, kot so pozneje trdili, dogovorila, da se bo kmalu vrnil), pristal v Bordeauxu okoli 22.00, da bi povedali, da ni več minister, saj je Reynaud odstopil kot premier, potem ko je njegov kabinet zavrnil francosko-britansko unijo. Pétain je postal premier z nalogo, da si prizadeva za premirje z Nacistično Nemčijo in Fašitično Italijo. De Gaulle je bil zdaj v neposredni nevarnosti aretacije.<ref>Lacouture 1991, pp. 202-7</ref> === Let z Edwardom Spearsom === De Gaulle je obiskal Reynauda, ​​ki je še vedno upal, da bo pobegnil v francosko severno Afriko, in ni hotel priti v London. Reynaud je imel še vedno nadzor nad tajnimi vladnimi sredstvi do predaje oblasti naslednji dan. Domnevajo se, da je de Gaullu naročil, naj gre v London, vendar nikoli niso našli nobenih pisnih dokazov, ki bi to potrdili. Georges Mandel tudi ni hotel priti.<ref>Lacouture 1991, pp. 209-11</ref> Okoli 09.00 zjutraj 17. junija je z Edwardom Spearsom z britanskim letalom odletel v London. Vzlet letala se je za malo izognil zajetju nemške vojske. Spears je trdil, da de Gaulle ni hotel priti in da ga je v zadnjem trenutku potegnil v letalo, čeprav de Gaullov biograf tega ne sprejema. Jean Laurent je prinesel 100.000 zlatih frankov v tajnih sredstvih, ki mu jih je zagotovil Reynaud. De Gaulle je kasneje Andréju Malrauxu povedal o duševni stiski, ki mu jo je povzročil njegov beg v London – prekinitev s francosko vojsko in priznano vlado, ki bi jo mnogi neizogibno obravnavali kot izdajo.<ref>Lacouture 1991, pp. 211-6</ref>&nbsp; == Druga svetovna vojna: Voditelj Svobodne Francije == === Pritožba iz Londona === [[Slika:Charles de Gaulle au micro de la BBC.jpg|sličica|245x245_pik|De Gaulleov govor po radiju leta 1941]] Medtem, ko je Philippe Pétain napovedoval premirje z [[Tretji rajh|Nacistično Nemčijo]] in [[Fašistična Italija|Fašistično Italijo]], je premier Winston Churchill dovolil de Gaullu, da nagovori Francoze prek BBC-ja. V njem je pozval francoske častnike in vojake, inženirje in kvalificirane delavce v orožarski industriji Združenega kraljestva, naj mu sledijo, pri čemer je obljubil, da poraz ni dokončen (»Karkoli se lahko zgodi, plamen francoskega odpora ne sme in ne bo ugasnil«). Poudaril je pomen podpore Britanije in [[Združene države Amerike|ZDA]]. V Franciji je bila pritožba prvič obravnavana 18. junija 1940 ob 19. uri. Tiskali so jo v časopisih še nezasedene južne Francije, v naslednjih dneh pa jo je večkrat predvajal BBC. Apel velja za največji de Gaullov govor, Régis Debray piše, da čeprav de Gaullov poziv »ni spremenil obraza sveta, je po njegovi zaslugi Francija vsaj ohranila svojega.«<ref>Lacouture 1991, pp. 221-3</ref><ref name="CDG">{{navedi splet|author=Brad DeLong|title=Charles de Gaulle|url=http://econ161.berkeley.edu/TCEH/charlesdegaulle.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060107012026/http://econ161.berkeley.edu/TCEH/charlesdegaulle.html|archive-date=7 January 2006|publisher=University of California at Berkeley|date=29 May 2000}}</ref> Britanski kabinet je pred tem francoskemu notranjemu ministru Georgesu Mandelu predlagal, naj gre v Anglijo in se sam obrne na Francoze. S svojimi večkratnimi opozorili o grožnjah, ki jih predstavlja nemški rajh - in v nasprotju s svojim prijateljem in nekdanjim premierjem Léonom Blumom - se je Mandel znašel kot državnik. Mandel pa ni hotel zapustiti Francije, da ne bi bil obtožen dezerterstva (bil je Jud, tako kot Blum), in je priporočil de Gaullu, da dobi nalogo.<ref>Lacouture 1991, p. 230</ref><ref>Lacouture 1991, pp. 229-30</ref> === Svobodna Francija === [[Slika:General De Gaulle inspecting sailors on the Free French ship LEOPARD at Greenock, 24 June 1942. A10354.jpg|sličica|252x252_pik|General De Gaulle med pregledovanjem mornarjev na ladji Léopard junija 1942]] 25. junija 1940 je de Gaulle v Londonu ustanovil Odbor za [[Francoske svobodne sile|svobodno Francijo]] (France libre) in postal vodja [[Francoske svobodne sile|Francoskih svobodnih sil]] (Forces françaises libres, FFL) ter »Nacionalnega obrambnega odbora«. Posledično je vojni svet Višijske vlade avgusta 1940 de Gaullea v odsotnosti obsodil na smrtno kazen zaradi veleizdaje. Večina držav je priznala [[Višijska Francija|Višijsko Francijo]] in njen režim maršala Pétaina kot legitimno vlado Francije. Čeprav si je Churchill sprva diplomatsko prizadeval podpreti Višijski režim, je nato podprl de Gaulla in v operaciji 3. julija 1940 pustil francosko mornarico zasidrano v severni Afriki v Mers-el-Kébirju pod poveljstvom Pétainovega mornariškega ministra admirala Françoisa Darlana.<ref>Lacouture 1991, p. 260</ref> Libanon, takrat Veliki Libanon, je bil eden prvih francoskih protektoratov, ki so ga zavezniške čete septembra 1941 umaknile izpod nadzora Višijskega režima.&nbsp;Ko je »Svobodna Francija« pozneje prevzela oblast, je de Gaulle koristil svojim stikom iz službe v Bejrutu od leta 1929 do 1931. General Fuad Shihab, ki je pozneje postal predsednik, je oblikoval prostovoljno enoto z 20.000 možmi, ki so na začetku kampanje za svobodno Francijo sestavljale pomemben del vojaškega kontingenta.<ref>Lacouture 1991, pp. 248-9</ref> Več francoskih kolonialnih posesti, predvsem v Afriki, vključno s Kamerunom in Čadom, pozneje od leta 1942 Diego Suarez na Madagaskarju in Dakar v francoski zahodni Afriki, je prišlo pod nadzor Svobodne Francije, ki jo je organiziral de Gaulle in jo upravlja njegov Comité National Français. Zlasti je zagotovil, da je bila Francija vedno prisotna v zavezniškem taboru prek svojih svobodno francoskih sil (FFL), ki so se še naprej borile na različnih frontah. Med drugim je promoviral odpor zahvaljujoč polkovniku Passyju, Pierru Brossoletteu in zlasti Jeanu Moulinu. S preobrazbo v France combattante (boj proti Franciji) je poudaril politično enotnost France libre z Résistance intérieure.<ref>Lacouture 1:257–58</ref><ref name="Lacouture 1:243-4">Lacouture 1:243-4</ref> [[Slika:De Gaulle Brazzaville 1944.jpg|levo|sličica|292x292_pik|De Gaulle ob inavguraciji konference v Brazzavillu, francoska ekvatorialna Afrika, 1944]] Od junija 1940 se je opiral na Svobodno Francijo in je med vojno in po njej dosledno branil francoske interese. To je večkrat zatrdil s stavkom »Francija nima prijateljev, ima samo interese.« Spremenil je takrat znani stavek Williama Ewarta Gladstona (1809-1898). Od leta 1868 do 1894 je bil dvanajst let britanski premier in je bil eden najpomembnejših britanskih politikov v drugi polovici 19. stoletja. De Gaulle je uspel prepričati Churchilla, da je podpisal Accord de Checkers (7. avgust 1940), po katerem bi morala Velika Britanija ohraniti celovitost vseh francoskih posesti in »celostno obnovo ter neodvisnost in veličino Francije«. Poleg tega je Churchillova vojna vlada ponudila financiranje stroškov Svobodne Francije; Toda de Gaulle je vztrajal, da so bili zneski vračljivi predujmi in ne donacije, kar je kasneje vrglo senco nanj in neodvisnost njegove organizacije. Predujmi so bili poplačani pred koncem vojne.<ref name="Lacouture 1991, p250-1">Lacouture 1991, pp. 250-1</ref> Kljub pogodbi med Churchillom in de Gaullom so bili odnosi napeti. Ob sklicevanju na povojni red je Churchill v telegramih opisal de Gaulla kot "največjega sovražnika miru v Evropi" in "najhujšega sovražnika Francije".Churchill je kritiziral, da se je de Gaulle "želel predstavljati kot rešitelj Francije, ne da bi k operaciji prispeval niti enega vojaka" in da sta de Gaulleovo vedenje in osebnost največja ovira za francosko-anglo-ameriške odnose. Churchill je de Gaulle le obvestil o invaziji na Normandijo pet dni pred pristankom.<ref name="Battini2">{{navedi knjigo|last1=Battini|first1=Jean|first2=Witold|last2=Zaniewicki|title=Guide pratique des décorations françaises actuelles|language=fr|location=Paris|publisher=Lavauzelle|year=2003|pages=29–36}} <small>{{isbn|2-7025-1030-2}}</small></ref> Tudi odnosi z ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom Delanom Rooseveltom]] niso bili brez težav;&nbsp;ameriški predsednik ni imel zaupanja v de Gaulla. De Gaulle je Američane obtožil arogancije in rekel: "Prereven sem, da bi se priklonil." Roosevelt je de Gaulla obtožil diktatorskih namenov. Rooseveltov dolgoletni najboljši prijatelj, admiral Leahy, je bil od 8. januarja 1941 do 1. maja 1942 ameriški veleposlanik v Višijski Franciji. === Zmaga === Kljub temu, da ga je Roosevelt izključil iz angleško-ameriškega izkrcanja v Severni Afriki (operacija Torch) in predvsem kljub njegovi podpori admiralu Françoisu Darlanu in generalu Henriju Giraudu, ki sta po izkrcanju v Severni Afriki s strpnostjo [[Združene države Amerike|ZDA]] nadaljevala Višijski režim v Alžiru de Gaulle se je maja 1943 uspel uveljaviti v Alžiru. Od tam je ustanovil Francoski odbor za nacionalno osvoboditev (CFLN), da bi združil politične težnje osvobojene Francije in kmalu stal na čelu. CFLN je junija 1944 sprejela ime 'Government provisoire de la République Française' (GPRF) in 25. avgusta 1944 vstopila v osvobojeni Pariz, kjer se je naslednji dan zgodila javna prireditev pod vodstvom de Gaulla na Avenue des Champs-Élysées.<ref name="Beevor">Beevor, Antony (2009) ''D-Day: The Battle for Normandy'', Penguin Group, {{ISBN|1101148721}}</ref> [[Slika:The Liberation of Paris, 25 - 26 August 1944 HU66477.jpg|sličica|253x253_pik|De Gaulle med prihodom v Pariz po osvoboditvi mesta, 25. avgusta 1944]] De Gaulle je uspel preprečiti zavezniško vojaško vlado za okupirana ozemlja v Franciji in hitro prenesel oblast vlade za osvobojena območja na Forces françaises libres. Velik del prebivalstva je de Gaulla slavil kot osvoboditelja, čeprav ni imel nobene vojaške vloge pri izkrcanju v [[Normandija|Normandiji]] in poznejšem napredovanju zaveznikov.<ref name="winstonchurchill.org">{{navedi splet|url=http://www.winstonchurchill.org/support/the-churchill-centre/publications/finest-hour/issues-109-to-144/no-138/894-lion-of-britain-cross-of-lorraine-churchill-and-de-gaulle|title=Lion of Britain, Cross of Lorraine: Churchill and de Gaulle|publisher=winstonchurchill.org|access-date=14 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130521023613/http://www.winstonchurchill.org/support/the-churchill-centre/publications/finest-hour/issues-109-to-144/no-138/894-lion-of-britain-cross-of-lorraine-churchill-and-de-gaulle|archive-date=21 May 2013|date=25 May 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.timeshighereducation.co.uk/news/take-a-frenchman-an-englishman-and-then/207280.article|title=Take a Frenchman, an Englishman and then...|work=Times Higher Education (THE)|access-date=14 January 2016|date=22 December 2006|archive-date=2 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150102053039/http://www.timeshighereducation.co.uk/news/take-a-frenchman-an-englishman-and-then/207280.article|url-status=live}}</ref> Po invaziji na [[Pariz]], ko se de Gaulle ni najprej zahvalil borcem francoskih sil (FFI) za njihovo podporo, temveč se je zahvalil žandarjem (ki so zadnji dan zamenjali samo stran), je zmotil številne upornike.&nbsp;Želel se je tudi izogniti kakršnemu koli konfliktu med oboroženimi Francozi, ki bi zaveznikom dal priložnost za okupacijsko vlado. Hkrati je z vrnitvijo na vojno ministrstvo razglasil kontinuiteto Tretje republike in nelegitimnost Višijskega režima. Takole je pojasnil de Gaulle, ko ga je predsednik Conseil National de la Résistance Georges Bidault prosil, naj po vstopu v Pariz razglasi republiko:<blockquote>»Republika ni nikoli prenehala obstajati. Zaporedoma je utelešala svobodno Francijo, ki se je borila proti Franciji in francoskemu odboru narodne osvoboditve. Višij je vedno bil in bo vedno ničen. Sem predsednik vlade republike. Le zakaj bi jih poklical?«</blockquote>Člani Višijskega režima so pobegnili v [[Sigmaringen]], ko so se morale okupacijske enote Wehrmachta umakniti zaradi operacije Dragoon. Hkrati je de Gaulle brezkompromisno uveljavljal avtoriteto začasne vlade nad organizacijami odpora; njihove enote je 28. avgusta 1944 razpustil in njihovim poveljnikom povedal, da se morajo vrniti v civilno življenje. De Gaulle akcije čiščenja proti francoskim kolaborantom ni želel prepustiti silam zmagovalkam, ampak je to štel za prvotno nalogo Francozov. 4. aprila 1944 je CFLN absorbirala dva komunistična komisarja.&nbsp;27. novembra 1944 je de Gaulle podelil amnestijo generalnemu sekretarju PCF Mauriceu Thorezu, ki je na začetku vojne dezertiral v Sovjetsko zvezo; Februarja 1945 je [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] dosegel, da so trije glavni zavezniki ([[Sovjetska zveza]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]) priznali Francijo kot eno prihodnjih nemških okupacijskih sil. V začetku decembra 1944 je de Gaulle podpisal 20-letno pogodbo o pomoči in prijateljstvu z Sovjetsko zvezo. Januarja 1945 se de Gaulle in ZDA niso strinjali glede tega, kako braniti [[Strasbourg]] med nemškim protinapadom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.history.com/this-day-in-history/britain-recognizes-general-charles-de-gaulle-as-the-leader-of-the-free-french|title=Britain recognizes General Charles de Gaulle as the leader of the Free French|website=HISTORY|access-date=18 November 2019|archive-date=22 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191222221957/https://www.history.com/this-day-in-history/britain-recognizes-general-charles-de-gaulle-as-the-leader-of-the-free-french|url-status=live}}</ref> De Gaulle je svojo vizijo politične organizacije demokratične države predstavil 16. junija 1946 v Bayeuxu. Te reforme so zlasti prizadele sodoben državni sistem socialne varnosti in so vključevale tudi volilno pravico žensk. == Povojna politična kariera == === Začasna vlada === Že 16. maja 1945 je de Gaulle dosegel sprejem Francije v Varnostni svet ZN kot stalna članica. Po vojni je bil imenovan za predsednika začasne vlade. Ena od nalog, ki jih je opravila vlada, je bila sojenje Philippu Pétainu zaradi izdaje, katerega so avgusta 1945 obsodili na dosmrtno ječo. Zaradi nesoglasij s socialdemokrati in komunisti, ki so prevladovali v parlamentu vse od [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]], je de Gaulle 20. januarja 1946 odstopil, ker ni bil odobrljen nov osnutek ustave Četrte francoske republike. Zavzel se je za močnejši položaj predsednika v ustavi, medtem ko je večina v državnem zboru želela, da bi oblast skoncentrirali v parlamentu. Ko se to ni zgodilo, je leta 1947 ustanovil politično gibanje Rassemblement du Peuple Français (RPF), da bi podprl novo ustavo. Ko mu to ni uspelo, se je leta 1953 upokojil v Colombey-les-Deux-Églises. Leta 1947 je imel dva govora, ki sta veljala za pomembna: 7. aprila 1947 v Strasbourgu in 27. julija 1947 v Rennesu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/world/uk/blue-streak.htm|title=Blue Streak – Intermediate Range Ballistic Missile|publisher=Global Security.org|access-date=19 February 2019|archive-date=20 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190220122734/https://www.globalsecurity.org/wmd/world/uk/blue-streak.htm|url-status=live}}</ref> === Peta francoska republika === Francija, ki je na robu državljanske vojne zaradi napetosti med centralno vlado, neenotno in neorganizirano, in skrajno desničarsko skupino, pro-naseljencev iz Alžirije, se je imenovala Organisation de l'Armée Secrète (OAS), ki je zahtevala popolno politično represijo Alžirskega gibanja za neodvisnost Ahmeda Bena Belle in z resnimi finančnimi neravnovesji, podedovanimi iz te situacije, se je obrnila nanj nekaj trenutkov preden je izbruhnil državni udar proti zadnjemu premierju Pierru Pflimlinu. De Gaulle je 1. junija 1958 takoj prevzel funkcijo, pridobil polna pooblastila od predsednika Cotyja in generalne skupščine ter nadaljeval z ustanovitvijo Pete francoske republike, ki je bila množično odobrena na referendumu istega leta. Naslednje leto je predsedstvo dobil de Gaulle, ki je premagal komunista Georgesa Marraneja z 78 % glasov, ki je dosegel komaj 13 % glasov, in neodvisnega Andréja Châteleta z 9 %.&nbsp;To bi bile edine francoske predsedniške volitve, ki jih je organiziralo skupaj 80.000 ljudmi, ki ga sestavljajo poslanci, generalni svetniki in predstavniki sveta. Izkoristil je zagon, ki ga je pridobil, je podprl ustanovitev gibanja (ni želel, da bi se imenovala stranka) okoli njegove vloge, Zveze za novo republiko (UNR).<ref name="FontanaHistory">Holland, Robert (1991) ''Fontana History of England – Britain & the World Role''</ref> [[Slika:Charles De Gaulle - David Ben Gurion 1960.jpg|levo|sličica|Prvo srečanje Davida Ben-Guriona in de Gaulla v Elizejski palači, 1960]] Tako je nastala ideologija gaulizma (v francoščini: Gaullisme) tretjega položaja s pridihi konzervativizma. Za to fazo je značilno odločno nasprotovanje Združenimi državami Amerike preko ponovne potrditve francoske suverenosti, ki se je odrazila v izstopu integriranih vojaških struktur [[NATO|Nata]] (v katerega se Francija vrnila leta 2009, med predsedovanjem Nicolása Sarkozyja) in v zahtevi za pretvorbo francoskih dolarskih rezerv v zlato, kar je povzročilo svetovno finančno krizo, kar je bil eden od dejavnikov, ki so prisilili [[Richard Nixon|Richarda Nixona]], da je avgusta 1971 prekinil konvertibilnost dolarja v zlato.<ref name="j1">{{cite journal|author=Walter, Vernon A.|year=2007|orig-year=1974|title=General De Gaulle in Action: 1960 Summit Conference|url=https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/95unclass/Walters.html|url-status=live|journal=Studies in Intelligence|volume=38|issue=5|archive-url=https://web.archive.org/web/20120927161531/https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/95unclass/Walters.html|archive-date=27 September 2012|access-date=12 December 2012}}</ref> [[Slika:President Kennedy and President De Gaulle at the conclusion of their talks at Elysee Palace, Paris, France.jpg|sličica|277x277_pik|De Gaulle gosti ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] v Elezejski palači, junij 1961.]] Končno se je [[Alžirija]] po krvavi nekonvencionalni vojni (gverilci, napadi ...) julija 1962 osamosvojila in s tem končala najbolj krvavi problem de Gaullove vlade. To je pomenilo radikalen preobrat v francoski zunanji politiki, ki opušča pretekle kolonialne kaprice in se osredotoča na evropsko gradnjo.<ref name="Debray">[[Régis Debray]] (1994) ''Charles de Gaulle: Futurist of the Nation'' translated by John Howe, Verso, New York, {{ISBN|0-86091-622-7}}; a translation of Debray, Régis (1990) ''A demain de Gaulle'' Gallimard, Paris, {{ISBN|2-07-072021-7}}</ref> 22. januarja 1963 sta se [[Nemčija]] in [[Francija]] sprli po podpisu Elizejske pogodbe s strani Charlesa de Gaulla in Konrada Adenauerja. Nesoglasja s sosednjimi državami glede izgradnje skupnega evropskega trga so zmanjšala de Gaullevo priljubljenost na domači fronti, kar je vplivalo na predsedniške volitve leta 1965. Na njih de Gaulle v prvem krogu ni mogel prevladati svoje zmage, saj je dobil 44 % glasov, 34 točk manj kot šest let prej. V takšni situaciji se je de Gaulle nameraval odreči kandidaturi in se umakniti iz politike zaradi neodobravanja, a je končno kandidiral in zmagal s 54 % proti 46 % Federacije demokratske in socialistične levice, ki jo je Mitterrand na čelu.<ref name="Macksey">Macksey, Kenneth (1966) ''[[Purnell's History of the Second World War]]'': No. 123. "The Liberation of Paris"</ref> [[Slika:Charles de Gaulle-1963.jpg|sličica|De Gaulle leta 1963]] Leta 1964 je opravil zgodovinsko turnejo po več državah [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (kar se je spomnilo leta 2014), na kateri je obiskal več držav, kot so [[Venezuela]], [[Urugvaj]], [[Paragvaj]], kjer se je srečal z diktatorjem [[Alfredo Stroessner|Alfredom Stroessnerjem]];&nbsp;[[Čile]], kjer se je srečal s predsednikom [[Jorgej Alessandri|Jorgejem Alessandrijem]] in novoizvoljenim predsednikom [[Eduard Frei Montal|Eduardom Freijem Montalvo]]; [[Mehika]], kjer se je srečal s predsednikom [[Adolf López Mateos|Adolfom Lópezom Mateosom]] in njegovimi predhodniki [[Emili Portes Gil|Emiliom Portesom Gilom]], [[Lázar Cárdenas del Río|Lázarom Cárdenasom del Ríom]], [[Miguel Alemán|Miguelom Alemánom]] in [[Adolf Ruiz Cortines|Adolfom Ruizom Cortinesom]]. V tej državi je imel nekaj govorov v španščini v Zócalu v Mexico Cityju v prisotnosti tisoč ljudi; obiskal je tudi [[Brazilija|Brazilijo]] in Argentino, kjer je skupina privržencev Juana Dominga Perona iskala priložnost za združitev obeh političnih osebnosti.<ref name="veto2">{{navedi splet|title=European NAvigator (ENA) – General de Gaulle's first veto|url=http://www.ena.lu/general_gaulle_veto-020100862.html|access-date=22 October 2010|archive-date=22 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722155048/http://www.ena.lu/general_gaulle_veto-020100862.html|url-status=live}}</ref>&nbsp; V zadnji fazi njegove vlade se je de Gaulle soočil s ponovnim vzponom družbenega konflikta, ki je vodil v tako imenovani »francoski maj« (1968, študentski in delavski upor, ki je povzročil padec kabineta gaulističnega premierja Georgesa Pompidouja). Leta 1969 je de Gaulle razpisal referendum o regijah v Franciji, da bi pridobil več legitimnosti, vendar je izgubil bitko. Poražen je bil, zato je odstopil in se umaknil iz politike.{{r|dogan1984}} == Poznejše življenje == === Upokojitev === [[Slika:President Nixon and staff members with President Charles DeGaulle of France - NARA - 194610.jpg|sličica|269x269_pik|De Gaulle na srečanju z ameriškim predsednikom [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]]]] De Gaulle je opoldne, 28. aprila 1969, odstopil s položaja predsednika, potem ko je na referendumu po vsej državi zavrnil njegovo predlagano reformo senata in lokalnih vlad.<ref>{{navedi splet|title=Press Release re Resignation|work=Fondation Charles de Gaulle|year=2008|url=http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=532|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081118225651/http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=532|archive-date=18 November 2008}}</ref>&nbsp;V osemminutnem televizijskem govoru dva dni pred referendumom je De Gaulle opozoril, da bo, če ga bo večina volivcev »odrekla«, takoj odstopil s položaja. Ta ultimat, skupaj s povečano de Gaullovo utrujenostjo med Francozi, je mnoge prepričal, da je to priložnost, da se znebijo 78-letnega generala, in reformni sveženj je bil zavrnjen. Dva meseca pozneje je bil [[Georges Pompidou]] izvoljen za njegovega naslednika.<ref>{{navedi knjigo|author1=Serge Berstein|author2=Jean-Pierre Rioux|title=The Pompidou Years, 1969–1974|url=https://books.google.com/books?id=_GyhQAJeOZoC&pg=PA5|year=2000|publisher=Cambridge UP|pages=4–8|isbn=978-0-521-58061-8|access-date=5 January 2017|archive-date=25 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210125191646/https://books.google.com/books?id=_GyhQAJeOZoC&pg=PA5|url-status=live}}</ref> De Gaulle se je ponovno upokojil in živel na svojem ljubljenem podeželskem posestvu z devetimi hektarji, La Boisserie (gozdna jasa), v Colombey-les-Deux-Églises, 120 milj jugovzhodno od Pariza. Tam je general, ki je starost pogosto opisoval kot »ladjelom«, nadaljeval svoje spomine, ki jih je svojemu tajniku narekoval po zapiskih. Obiskovalcem je de Gaulle rekel: »Dokončal bom tri knjige, če mi Bog da življenje.« Renewal, prvi od treh načrtovanih zvezkov, ki so se imenovali Memoirs of Hope, je bil hitro končan in je takoj postal najhitrejši prodajalec v zgodovini francoskega založništva. === Smrt === [[Slika:TombeauChdG.JPG|sličica|236x236_pik|Grob Charlesa de Gaulla v [[Colombey-les-Deux-Églises]]]] 9. novembra 1970 je de Gaulle sedel na kavču v dnevni sobi ter gledal večerna poročila in igral Solitarie, ko se je ob 19:40 prijel za glavo in rekel: "Tukaj čutim močno bolečino." Nato je na kavču padel v nezavest, njegova žena pa je takoj poklicala zdravnika in lokalnega duhovnika. Kmalu potem, ko so prispeli, je Charles de Gaulle zaradi [[Anevrizma|anevrizme]] umrl, v starosti 79 let. De Gaulle je umrl dva tedna pred svojim 80. rojstnim dnevom, kljub temu, da je vse življenje živel zelo dobro zdravje (razen operacije [[Prostata|prostate]] nekaj let prej). Njegova žena je prosila, naj ji dovoli, da obvesti svojo družino, preden se objavi novica. Hitro ji je uspelo stopiti v stik s hčerko v Parizu, a njunega sina, ki je bil v mornarici, je bilo težko izslediti. Predsednik Georges Pompidou je bil obveščen šele ob 4. uri naslednjega dne in je približno 18 ur po dogodku objavil generalovo smrt na televiziji. Preprosto je rekel: »Le général de Gaulle est mort; la France est veuve.«&nbsp;("General de Gaulle je mrtev. Francija je vdova.")<ref>{{navedi novice|url=http://www.upi.com/Audio/Year_in_Review/Events-of-1970/DeGaulle-and-Nasser-Die/12303235577467-8|title=1970 – Year in Review. De Gaulle and Nasser die|work=United Press International|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130724130450/http://www.upi.com/Audio/Year_in_Review/Events-of-1970/DeGaulle-and-Nasser-Die/12303235577467-8/|archive-date=24 July 2013}}</ref> De Gaulle ni hotel da ga pokopljejo med slavnimi v Parizu, čeprav bi si to več kot zaslužil, ampak med svojimi sovaščani. Njegov pogreb, ki je bil izveden 12. novembra 1970, je bil največji takšen dogodek v francoski zgodovini, saj je bilo na stotine tisoč Francozov – mnogi so nosili odeje in košare za piknik – in na tisoče avtomobilov, parkiranih na cestah in polnih vzdolž poti do obeh prizorišč. Dogodka se je udeležilo na tisoče gostov, med njimi de Gaullov naslednik Georges Pompidou, ameriški predsednik Richard Nixon, britanski premier [[Edward Carter Eaton|Edward Heath]], generalni sekretar ZN U Thant, sovjetski državnik [[Nikolai Podgorny]], italijanski predsednik [[Giuseppe Saragat]], zahodnonemški kancler [[Willy Brandt]] in kraljica Juliana Nizozemska. Postavljeni so bili posebni vlaki, da so v regijo pripeljali dodatne žalujoče, množica pa je bila tako tesno nabita, da so morali tiste, ki so omedleli, odpeljati proti postajam prve pomoči. Generalovo truplo so na oklepnem izvidniškem vozilu prepeljalo v cerkev in ga v grob poleg njegove hčerke Anne odneslo osem mladeničev iz Colombeya. Ko so ga položili v grob, so zvonili zvonovi vseh cerkva v Franciji, začenši z Notre Dame in od tam naprej. Nato so ga pokopali v Colombey-les-Deux-Eglises. Njegov nagrobnik je skromen in preprost, nobenega granita ali marmorja. Na njegovem pogrebu je predsednik Pompidou je dejal: "de Gaulle je Franciji dal njene vladne institucije, njeno neodvisnost in njeno mesto v svetu."<ref>{{navedi splet|title=Retirement|work=Fondation Charles de Gaulle|url=http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=377|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081118171038/http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=377|archive-date=18 November 2008}}</ref> == Zapuščina == Zgodovinarji so [[Napoleon Bonaparte|Napoleonu]] in de Gaullu priznali najvišji status francoskih voditeljev v 19. in 20. stoletju. Glede na raziskavo iz leta 2005, ki je bila izvedena v okviru desete obletnice smrti socialističnega predsednika Françoisa Mitterranda, je 35 odstotkov vprašanih izjavilo, da je bil Mitterrand najboljši francoski predsednik vseh časov, sledita mu Charles de Gaulle (30 odstotkov) in nato Jacques Chirac&nbsp;(12 odstotkov). Druga anketa BVA štiri leta pozneje je pokazala, da 87 % Francozov pozitivno ocenjuje njegovo predsedovanje. Kipi, postavljeni v čast de Gaullu, so postavljeni v [[London|Londonu]], [[Varšava|Varšavi]], [[Moskva|Moskvi]], [[Bukarešta|Bukarešti]] in [[Québec|Quebecu]]. Prvi alžirski predsednik Ahmed Ben Bella je dejal, da je bil de Gaulle "vojaški vodja, ki je prinesel najhujše udarce" pred alžirsko neodvisnostjo, vendar je "videl dlje" od drugih politikov in je imel "univerzalno razsežnost, ki je prepogosto manjka" v sedanjih voditeljih." Prav tako je Léopold Sédar Senghor, prvi predsednik Senegala, dejal, da bi se le malo zahodnih voditeljev lahko pohvalilo, da so tvegali svoja življenja, da bi podelili neodvisnost kolonije.<ref>Ahmed Ben Bella, ''De Gaulle voyait plus loin'', in ''L'Express'', 26 October 1995.</ref> Leta 1990 je predsednik Mitterrand, de Gaullov stari politični tekmec, vodil proslave ob 100. obletnici njegovega rojstva. Mitterrand, ki je nekoč o njem napisal jedljivo kritiko, imenovano "Permanentni državni udar", je citiral nedavno javnomnenjsko raziskavo in dejal: "Kot general de Gaulle je vstopil v panteon velikih narodnih herojev, kjer je pred Napoleonom, in za njim le Karel Veliki." Pod vplivom Jean-Pierra Chevènementa, vodje CERES-a, leve in suverenistične frakcije Socialistične stranke, se je Mitterrand, razen v nekaterih gospodarskih in socialnih politikah, zbral v večini gaulizem. Med sredino sedemdesetih in sredino devetdesetih let dvajsetega stoletja se je za "francoskim statusom" v Natu razvilo soglasje med levico in desnico, imenovano "Gaullo-Mitterandizem", tj. zunaj integriranega vojaškega poveljstva.&nbsp; === Spomeniki === V spomin na življenje Charlesa de Gaulla so zgradili številne spomenike. Največje francosko letališče, ki se nahaja v Roissyju, zunaj Pariza, se v njegovo čast imenuje letališče Charlesa de Gaullea. Po njem je poimenovana tudi francoska letalonosilka na jedrski pogon. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam francoskih generalov]] * [[seznam francoskih politikov]] * [[seznam francoskih predsednikov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Charles de Gaulle|Charles de Gaulle}} {{Wikinavedek}} {{-}} {{Heads of government of France}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gaulle, Charles}} [[Kategorija:Charles de Gaulle| ]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški teoretiki]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Francije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Francije]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije]] [[Kategorija:Francoski rimokatoličani]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani poljsko-boljševistične vojne]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali letališče]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda slona]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Umrli zaradi anevrizme]] 8xix5l826g1rl7wwp24opo8ted2mnpd 6741196 6741195 2026-08-23T11:05:53Z Engelbert 76895 /* Svobodna Francija */ pp 6741196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=De Gaulle-OWI (cropped)-(d).jpg|caption=Charles de Gaulle leta 1942}} '''Charles André Joseph Marie de Gaulle''' {{avdio|Fr-Charles de Gaulle.ogg|izgovor}}, [[Francozi|francoski]] [[general]], [[častnik]] in [[državnik]] * [[22. november]] [[1890]], [[Lille]], [[Francija]] † [[9. november]] [[1970]], [[Colombey-les-deux-Églises|Colombey-les-Deux-Églises]], [[Francija]]. Vodil je [[Francoske svobodne sile|Svobodno Francijo]] proti [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in predsedoval začasni vladi Francoske republike od leta 1944 do 1946, da bi ponovno vzpostavili [[Demokracija|demokracijo]] v Franciji. Leta 1958 se je ponovno vključil v politiko, ko ga je predsednik [[René Coty]] imenoval za predsednika Sveta ministrov. Na novo je napisal [[Ustava Republike Francije|francosko ustavo]] in po odobritvi na referendumu ustanovil Peto republiko.&nbsp;Kasneje istega leta je bil izvoljen za predsednika Francije, na ta položaj je bil ponovno izvoljen leta 1965, na katerem je ostal do svojega odstopa leta 1969. Rodil se je v [[Lille|Lilleu]], leta 1912 pa je opravil diplomo. Bil je odlikovan častnik [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], večkrat ranjen in kasneje ujet v Verdunu. V medvojnem obdobju se je zavzemal za mobilne oklepne divizije. Med [[Bitka za Francijo|nemško invazijo maja 1940]] je vodil oklepno divizijo za obrambo; nato je bil imenovan za podsekretarja za vojno. Ker je zavrnil sprejetje premirja svoje vlade z Nemčijo, je de Gaulle pobegnil v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in v svoji pritožbi z dne 18. junija pozval Francoze, naj se uprejo okupaciji in nadaljujejo boj. de Gaulle je nato vodil svobodne francoske sile in kasneje vodil tudi francoski narodnoosvobodilni odbor proti silam osi. Kljub temu, da ni imel tako dobrih odnosov z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] kot Velika Britanija, je na splošno imel podporo [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] in se je tudi izkazal kot nesporni vodja Višijske Francije. Junija 1944 je postal vodja začasne vlade Francoske republike, začasne francoske vlade po osvoboditvi države. Istega leta je de Gaulle uvedel ekonomsko politiko, ki je vključevala znaten državni nadzor nad [[Kapitalizem|kapitalističnim]] gospodarstvom, ki ji je sledilo 30 let rasti brez primere, znane kot Trente Glorieuses. Zaradi vrnitve malega partizanstva v novi Četrti republiki je v začetku leta 1946 je de Gaulle odstopil, vendar je bil še naprej politično aktiven kot ustanovitelj organizacije Rassemblement du Peuple Français (RPF; "Rally francoskega ljudstva").&nbsp;V zgodnjih petdesetih letih se je upokojil in napisal svoje vojne spomine, ki so hitro postali vpisani v sodobni francoski literaturi, kjer so trajno ostali. Ko je alžirska vojna povzročila razpad nestabilne četrte republike, je državni zbor med krizo maja 1958 vrnil na oblast de Gaullea. Ustanovil je Peto republiko z močnim predsedovanjem in je bil izvoljen, da bi še naprej opravljal to vlogo. Uspelo mu je ohraniti Francijo skupaj, medtem ko je sprejel ukrepe za konec vojne, kar je močno razjezilo Pieds-Noirs (etnične Francoze, rojene v [[Alžirija|Alžiriji]]) in vojsko; oba sta pred tem podpirala njegovo vrnitev na oblast, da bi ohranil kolonialno oblast. Alžiriji je podelil neodvisnost in postopoma deloval proti drugim francoskim kolonijam. Kot del [[Hladna vojna|hladne vojne]] je de Gaulle začel voditi svojo "politiko veličine" in trdil, da se Francija kot velika sila ne bi smela zanašati na druge države, kot so ZDA, za svojo nacionalno varnost in blaginjo. V ta namen je izvajal politiko nacionalne neodvisnosti, zaradi česar se je umaknil iz [[NATO|Natovega]] vojaškega integriranega poveljstva in začel razširjati neodvisen jedrski razvojni program, s katerim je Francija postala četrta najmočnejša jedrska sila na svetu. S podpisom Elizejske pogodbe 22. januarja 1963 je de Gaulle izboljšal francosko-nemške odnose, da bi ustvaril evropske odnose med anglo-ameriškim in sovjetskim vplivom. Vendar je de Gaulle nasprotoval vsakemu razvoju nadnacionalne [[Evropa|Evrope]], pri čemer je označeval Evropo kot celino suverenih narodov. de Gaulle je odkrito kritiziral intervencijo ZDA v [[Vietnam|Vietnamu]] in privilegij ameriškega dolarja. V njegovih poznejših letih sta njegova podpora sloganu "Vive le Québec libre" in njegova dva pogoja za vstop Velike Britanije v [[Evropska skupnost|Evropsko gospodarsko skupnost]] povzročila precejšnje polemike tako v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] kot v Evropi. Čeprav je bil leta 1965 ponovno izvoljen za predsednika, se je maja 1968 soočil z razširjenimi protesti študentov in delavcev, vendar je imel visoko podporo vojske, zaradi česar je zmagal na volitvah s povečano večino v državnem zboru. de Gaulle je s predsedniškega položaja odstopil leta 1969, potem ko je izgubil tekmovanje na referendumu, na katerem je predlagal več decentralizacije. Umrl je eno leto pozneje v svoji rezidenci v Colombey-les-Deux-Églises, njegovi predsedniški spomini pa so ostali nedokončani. Številne francoske politične stranke in osebnosti trdijo, da imajo de Gaullejevo dediščino; Številne ulice in spomeniki v Franciji so bili posvečeni njegovemu spominu po njegovi smrti. Pogosto, še posebej v Franciji, je preprosto imenovan kar ''général de Gaulle'', med prijatelji pa ''mon général.'' == Zgodnje življenje == === Mladost === [[Slika:C de Gaulle enfant 1897.jpg|levo|sličica|274x274_pik|De Gaulle leta 1897 v starosti 7 let.]] Charles André Joseph Marie de Gaulle se je rodil 22. novembra 1890 v [[Lille|Lilleu]] v departmaju Nord. Bil je tretji od petih otrok. Vzgojen je bil v predani katoliški in tradicionalni družini. Njegov oče Henri de Gaulle je bil profesor [[Zgodovina|zgodovine]] in književnosti na jezuitskem kolegiju in je sčasoma ustanovil svojo šolo.<ref name="Fenby-2010">{{navedi knjigo|last1=Fenby|first1=Jonathan|title=The General: Charles De Gaulle and the France He Saved|date=2010|publisher=Simon & Schuster|location=New York|isbn=978-1-84737-392-2|url=https://www.goodreads.com/book/show/8467526-the-general|access-date=19 November 2017|archive-date=28 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828102405/https://www.goodreads.com/book/show/8467526-the-general|url-status=live}}</ref> Ko je dopolnil 10 let, je de Gaulle začel brati srednjeveško zgodovino. De Gaulle je začel pisati v svojih zgodnjih najstniških letih, predvsem [[Pesništvo|poezijo]], kasneje pa je njegova družina plačala za zasebno izdajo skladbe, enodejanko v verzih o popotniku. Kot velik bralec je dajal prednost filozofskim knjigam pisateljev, kot so Bergson, Péguy in Barrès.<ref name="Fenby-20102">{{navedi knjigo|last1=Fenby|first1=Jonathan|title=The General: Charles De Gaulle and the France He Saved|date=2010|publisher=Simon & Schuster|location=New York|isbn=978-1-84737-392-2|url=https://www.goodreads.com/book/show/8467526-the-general|access-date=19 November 2017|archive-date=28 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828102405/https://www.goodreads.com/book/show/8467526-the-general|url-status=live}}</ref> Poleg nemških filozofov Nietzscheja, Kanta in Goetheja je bral dela starih Grkov (zlasti Platona) in prozo romantičnega pesnika Chateaubrianda.<ref name="Crawley-1969">{{navedi knjigo|last1=Crawley|first1=Aidan|title=De Gaulle: A Biography|date=1969|publisher=Bobbs-Merrill Co.|url=https://books.google.com/books?id=WBogAAAAMAAJ|isbn=978-0-00-211161-4|access-date=24 August 2020|archive-date=21 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921103316/https://books.google.com/books?id=WBogAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> De Gaulle se je izobraževal na šoli Collège Stanislas v [[Pariz|Parizu]] in kratek čas študiral v [[Belgija|Belgiji]], kjer je še naprej kazal zanimanje za branje in študij zgodovine, hkrati pa je delil velik ponos, ki so ga mnogi njegovi rojaki čutili na dosežke svojega naroda. Ko je bil star 15 let je napisal esej, v kateri je predstavljal, da je "general de Gaulle" leta 1930 vodil francosko vojsko do zmage nad [[Nemčija|Nemčijo]];&nbsp;kasneje je zapisal, da je v mladosti z naivnim pričakovanjem pričakoval neizogibno prihodnjo vojno z Nemčijo, da bi se maščevali za francoski poraz iz leta 1870. [[Slika:De Gaulle 1908.jpg|sličica|236x236_pik|De Gaulle leta 1908]] [[Francija]], v kateri je de Gaulle odraščal v svoji mladosti, je bila razdeljena družba, ki je s seboj prinesla dogodke in procese, ki v njegovi družini niso bili dobrodošli: rast [[Socializem|socializma]] in sindikalizma, pravno ločitev cerkve in države leta 1905 in skrajšanje dobe vojaške službe na dve leti (tudi leta 1905). Enako neprijetne za de Gaulle so bile Entente Cordiale z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], prva maroška kriza in predvsem afera Dreyfus. Henri de Gaulle je postal podpornik Alfreda Dreyfusa, zadevnega francosko-judovskega generala. Vendar je bila podpora očeta de Gaulla pogojna, saj se je bolj ukvarjal z ugledom vojske kot z njeno nedolžnostjo kot tako. V istem obdobju je prišlo tudi do oživitve evangeličanskega katolicizma, dokončanja bazilike Sacré-Cœur in vzpona kulta Janeza Orleanke.<ref name="Schoenbrun">David Schoenbrun, ''The Three Lives of Charles de Gaulle'' (1966)</ref> De Gaulle ni bil izjemen učenec vse do svoje sredine najstniških let, vendar je julija 1906 postal bolj vztrajen v šoli, saj se je osredotočil na izpolnjevanje pogojev za vpis v posebno vojaško šolo Saint-Cyr. De Gaulle se je kmalu pridružil [[Vojska|vojski]], kljub temu, da je bil bolj nagnjen h karieri zgodovinarja, čeprav bi bilo mogoče najti razloge v tem, da bi ugajal očetu. Vendar je pozneje zapisal: "Ko sem vstopil v vojsko, je bila to ena najboljših stvari na svetu", komentar, za katerega novinar in biograf De Gaulle, Jean Lacouture, predlaga, da je treba ravnati previdno, saj je bil ugled francoske vojske v začetku 20. stoletja po aferi Dreyfus nizek. Dokaz o ugledu vojske je, da je bilo leta 1908 manj kot 700 prosilcev za St. Cyr, namesto največjega leta 2000 s strani afere Dreyfus. Sprva je de Gaulle služil za prekinitev stavk.<ref name="Lacouture 1991, pp14-15">Lacouture 1991, pp. 14-15</ref> == Zgodnja vojaška kariera == === Vojak === [[Slika:Charles de Gaulle Saint-Cyrien.jpg|sličica|De Gaulle kot kadet v Saint-Cyr leta 1910]] De Gaulle je leta 1909 dobil poveljniško mesto na St Cyrju. Njegov razred je bil povprečen (119. od 221 prijavljenih), vendar je bil razmeroma mlad in to je bil njegov prvi poskus na izpitu. Po zakonu z dne 21. marca 1905 so morali nadebudni vojaški častniki pred obiskom akademije služiti eno leto v vrstah, vključno s časom tako kot zasebnik kot podčastnik. V skladu s tem se je oktobra 1909 de Gaulle (po potrebi za štiri leta, namesto običajnega dvoletnega mandata za nabornike) vpisal v 33. pehotni polk francoske vojske s sedežem v Arrasu.<ref name="Lacouture 1991, pp9-102">Lacouture 1991, pp. 9-10</ref> To je bil zgodovinski polk z Austerlitzom, Wagramom in Borodinom med bojnimi častmi. Aprila 1910 je bil imenovan za desetnika. Poveljnik njegove čete ga je zavrnil povišati v narednika, kar je običajen čin za potencialnega častnika, pri čemer je komentiral, da je mladenič očitno menil, da nič manj kot francoski konstable ne bi bilo dovolj dobro zanj. Septembra 1910 je bil nazadnje imenovan za narednika.<ref name="charles-de-gaulle.org2">{{navedi splet|url=http://www.charles-de-gaulle.org/pages/l-homme/dossiers-thematiques/1890-1940-la-genese/la-grande-guerre/reperes/chronologie-1909-1918.php|title=Chronologie 1909–1918|publisher=charles-de-gaulle.org|access-date=14 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307082919/http://www.charles-de-gaulle.org/pages/l-homme/dossiers-thematiques/1890-1940-la-genese/la-grande-guerre/reperes/chronologie-1909-1918.php|archive-date=7 March 2016}}</ref> De Gaulle je prevzel svoje mesto v St Cyru oktobra 1910. Do konca prvega leta se je povzpel na 45. mesto. V St Cyrju je de Gaulle dobil vzdevek "veliki šparglej" zaradi svoje višine (196 cm), visokega čela in nosu. Na akademiji se je dobro odrezal in prejel pohvale za to, njegovo vedenje, manire, inteligenco, značaj, vojaški duh in odpornost proti utrujenosti. Leta 1912 je opravil diplomo.<ref>{{navedi splet|url=http://spartacus-educational.com/2WWdegaulle.htm|title=Charles de Gaulle|access-date=16 April 2018|archive-date=2 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190502124824/https://spartacus-educational.com/2WWdegaulle.htm|url-status=live}}</ref> Ker je raje služil v Franciji kot v daljnih čezmorskih kolonijah, se je oktobra 1912 ponovno pridružil 33. pehotnemu polku kot sous-lautenant (podporočnik). Polku je zdaj poveljeval polkovnik (in bodoči maršal) [[Philippe Pétain]], ki mu je de Gaulle sledil naslednjih 15 let. Kasneje je v svojih spominih zapisal: "Moj prvi polkovnik Pétain me je naučil veščine poveljevanja."<ref name="Lacouture 1991, p21">Lacouture 1991, p. 21</ref> Trdilo se je, da se je de Gaulle med izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] strinjal s Pétainom o zastarelosti tradicionalne taktike v dobi mitraljezov in bodeče žice ter pogosto razpravljal o velikih bitkah in verjetnem izidu kakršnih koli prihajajoča vojna z njegovim nadrejenim. Lacouture je skeptičen in poudarja, da čeprav je Pétain v prvih dveh četrtletjih leta 1913 napisal žareče ocene o de Gaullu, je malo verjetno, da bi izstopal med 19 poveljniki in 32 poročniki pod njegovim poveljstvom. De Gaulle je bil prisoten na manevrah Arrasa leta 1913, na katerih je Pétain kritiziral generala Galleta [fr], vendar v njegovih zvezkih ni dokazov, da je sprejel Pétainove nemodne ideje o pomenu ognjene moči proti prevladujoči doktrini, ki poudarja " žaljiv duh". De Gaulle je poudaril, kako je Maurice de Saxe prepovedal odbojkarski ogenj, kako so se francoske vojske iz Napoleonovega obdobja zanašale na napade pehotnih kolon in kako je francoska vojaška moč upadla v devetnajstem stoletju zaradi – domnevno – pretirane osredotočenosti na ognjeno moč (npr. Chassepot&nbsp;puška) in ne élan. Zdi se tudi, da je sprejel takrat modno lekcijo, pridobljeno iz nedavne rusko-japonske vojne, o tem, kako so bajonetni napadli japonske pehote z visoko moralo uspeli ob sovražni ognjeni moči.<ref>Lacouture 1991, pp. 21-5</ref> De Gaulle je bil oktobra 1913 imenovan za prvega poročnika.<ref>Lacouture 1991, pp. 24-5</ref> === Prva svetovna vojna === ==== Vojaški poveljnik ==== [[Slika:CDG Pont Dinant.JPG|sličica|271x271_pik|Plošča v Dinantu v spomin na kraj, kjer je bil leta 1914 ranjen Charles de Gaulle, takratni pehotni poročnik]] Ko je v začetku avgusta 1914 v Franciji izbruhnila [[prva svetovna vojna]], je 33. vojaški polk, ki velja za eno najboljših bojnih enot v Franciji, takoj padel zaradi nemškega napredovanja pri Dinantu. Vendar pa je poveljnik francoske pete armade general Charles Lanrezac ohranil taktiko iz 19. stoletja in je svoje enote opremil z nesmiselnimi bajonetnimi naboji, ki so zgrešili nemške topove, pri čemer je utrpel velike izgube.<ref>Lacouture 1991, p. 84</ref> Kot poveljnik voda je bil de Gaulle že od samega začetka vpleten v hude boje. Svoj ognjeni krst je prejel 15. avgusta in bil med prvimi ranjenci v bitki pri Dinantu, ko ga je zadel metek v [[koleno]]. Včasih se trdi, da je v bolnišnici zagrenil v bitki pri Dinantu uporabljene taktike in govoril z drugimi ranjenimi častniki proti zastarelim metodam francoske vojske. Vendar pa ni sodobnih dokazov, da je razumel pomen topništva v sodobnem vojskovanju. Namesto tega je v takratnem pisanju kritiziral "prehitro" ofenzivo, neprimernost francoskih generalov in "počasnost britanskih čet".<ref>Lacouture 1991, pp. 90-2</ref> Oktobra se je v svoj polk pridružil kot poveljnik 7. čete. Mnogi njegovi nekdanji sodelavci so bili že mrtvi.&nbsp;Decembra je de Gaulle postal polkovni adjutant. De Gaullova enota je pridobila priznanje, ker je večkrat plezala na nikogaršnjo zemljo, da bi prisluhnila nemškim pogovorom v njihovih jarkih, in prinesla informacije, ki so bile tako dragocene, da je 18. januarja 1915 prejel nagrado Croix de Guerre. 10. februarja je bil imenovan za kapetana, sprva na preizkusni dobi. 10. marca 1915 je bil de Gaulle ustreljen v levo [[Roka|roko]], rana na roki pa se mu je okužila. Rana je povzročila, da je mogel zapustiti vojsko za štiri mesece, pozneje pa ga je prisilila, da je nosil poročni prstan na desni roki. Avgusta je poveljeval 10. četi, preden se je vrnil na dolžnost kot polkovni adjutant. 3. septembra 1915 je njegov čin stotnika postal stalni. Konec oktobra se je po vrnitvi z dopusta ponovno vrnil v poveljstvo 10. čete. Kot poveljnik čete pri Douaumontu (med [[Bitka pri Verdunu|bitko pri Verdunu]]) 2. marca 1916, ko je vodil napad, da bi se poskušal prebiti s položaja, ki ga je obkolil sovražnik, je bil po boju ranjen v levo stegno in je bil ujet, potem ko je padel v nezavest zaradi učinkov strupenega plina. Bil je eden redkih preživelih v svojem bataljonu. Nemški vojaki so ga izvlekli iz praznega kraterja granat in ga ujeli. Okoliščine njegovega ujetja so pozneje postale predmet razprave, ko so antigaulisti širili govorice, da se je dejansko predal, trditev, ki jo je de Gaulle močno zavrnil. ==== Vojni ujetnik ==== [[Slika:De Gaulle 1916.jpg|sličica|Poveljnik De Gaulle z še enim francoskim vojnim ujetnikom na [[Poljska|Poljskem]], 1916]] De Gaulle je preživel 32 mesecev v šestih različnih taboriščih, vendar je večino časa preživel v trdnjavi Ingolstadt, kjer je bilo njegovo zdravljenje zadovoljivo.<ref name="Jean Lacouture 1990 pp 422">Jean Lacouture, ''De Gaulle: The Rebel, 1890–1944'' (1990) pp. 42–54.</ref> V ujetništvu je de Gaulle bral nemške časopise (nemščino se je naučil v šoli in preživel poletne počitnice v Nemčiji) in z soujetnikom govoril o svojem pogledu na potek spopada. Njegova domoljubna vnema in zaupanje v zmago sta mu prinesla še en vzdevek, Le Connétable ("Postojnik"), naziv srednjeveškega vrhovnega poveljnika francoske vojske. V Ingolstadtu sta bila tudi novinar Remy Roure, ki je sčasoma postal de Gaullov politični zaveznik in Mihail Tuhačevski, bodoči poveljnik Rdeče armade. De Gaulle se je v času svojega vojnega ujetnika dobro spoprijateljiv z Tuhačevskega, čigar teorije o hitro premikajoči se mehanizirani vojski so bile zelo podobne njegovi. Medtem, ko je preživljal svoje življenje kot vojni ujetnik, je de Gaulle napisal svojo prvo knjigo Discorde chez l'ennemi (Sovražnikova hiša razdeljena), v kateri je analiziral vprašanja in delitve znotraj nemških sil. Knjiga je izšla leta 1924. De Gaulle je storil pet neuspešnih poskusov pobega in bil premeščen v bolj varovano ustanovo in ob vrnitvi kaznovan z dolgimi obdobji samice in z odvzemom privilegijev, kot so časopisi in [[tobak]].<ref name="charles-de-gaulle.org3">{{navedi splet|url=http://www.charles-de-gaulle.org/pages/l-homme/dossiers-thematiques/1890-1940-la-genese/la-grande-guerre/reperes/chronologie-1909-1918.php|title=Chronologie 1909–1918|publisher=charles-de-gaulle.org|access-date=14 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307082919/http://www.charles-de-gaulle.org/pages/l-homme/dossiers-thematiques/1890-1940-la-genese/la-grande-guerre/reperes/chronologie-1909-1918.php|archive-date=7 March 2016}}</ref>&nbsp;Poskušal je pobegniti tako, da se je skril v košaro za perilo, kopal [[predor]], izkopal luknjo v zidu in se celo predstavljal kot medicinska sestra, da bi preslepil svoje stražarje.<ref>The General: Charles de Gaulle and the France He Saved (pp. 62–67)</ref> V svojih pismih, ki jih je poslal staršem, je nenehno govoril o razočaranju, ker se je vojna nadaljevala brez njega, razmere je označil za "sramotno nesrečo" in primerjal z rogonjem. Ko se je vojna bližala koncu, je postal [[Velika depresivna motnja|depresiven]], ker ni imel nobene vloge pri zmagi, a kljub trudu je ostal v ujetništvu vse do konca vojne. 1. decembra 1918, tri tedne po koncu prve svetovne vojne, se je vrnil v očetovo hišo v Dordogne, da bi po dolgem času ponovno videl svoje tri brate, ki so vsi služili v vojski in preživeli vojno. == Medvojno obdobje == Med [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] v letih 1919-1920 je de Gaulle prostovoljno služil v francoski vojaški misiji na [[Poljska|Poljskem]] in od 17. aprila 1919 delal kot inštruktor pehote novoustanovljene poljske vojske. Svoji vojaški karieri je želel dati zagon s služenjem na tem odmaknjenem vojnem prizorišču, saj si zaradi vojnega ujetništva med prvo svetovno vojno skorajda ni mogel prislužiti nobenih zaslug. V Franciji, ki mu je bilo ponujeno le manjše mesto svetovalca predsednika vlade, ki je predlagal vojake in častnike za odlikovanja, je de Gaulle podaljšal službo na Poljskem in maja 1920 sodeloval pri napadu poljske vojske na [[Kijev]] (poljsko-sovjetska vojna). V [[Varšava|Varšavi]] je bil imenovan za načelnika generalštaba Henrija Alberta Niesselsa in prejel najvišje poljsko vojaško odlikovanje Virtuti Militari. Nekateri zgodovinarji so napačno domnevali, da so izkušnje na Poljskem vplivale na de Gaullove poglede na uporabo tankov in letal ter opustitev tradicionalnega jarkovskega bojevanja. Njegov biograf Eric Roussel (* 1951) po drugi strani poudarja, da koncept uporabe tankov za hitro napredovanje neodvisno od pehote je šele leta 1927 razvil francoski general Aimé Doumenc. Po vrnitvi s Poljske se je de Gaulle aprila 1921 poročil z [[Yvonne Vendroux]] in sprejel mesto učitelja na prestižni vojaški šoli Saint-Cyr v Parizu, kadrovski šoli francoske vojske. De Gaulle je bil tako finančno zavarovan, a je kmalu prišel v konflikt s svojimi nadrejenimi zaradi svojega arogantnega vedenja in nekonvencionalnih pogledov, ki jih je zastopal v svojih razredih. Zaradi tega ni bil povišan in se je leta 1925 pridružil osebnemu štabu maršala Pétaina. Prijatelju naj bi povedal, da ne bo več vstopil v vojaško šolo St. Cyr, razen kot direktor.<ref name="Lacouture 1991, p99, p118">Lacouture 1991, pp. 99, 118</ref> [[Slika:Charles de Gaulle vers 1922-1924.jpg|sličica|246x246px|De Gaulle na École supérieure de guerre, med leti 1922 in 1924]] Najpomembnejša De Gaullova naloga je bila pripraviti dve knjigi, ki naj bi izšli pod imenom slavnega maršala, vendar je prišlo tudi do sporov s Pétainom glede njune vsebine in očitno ohladitev nekdanjega prijateljskega odnosa. Kljub temu je Pétain spodbujal de Gaullovo kariero: septembra 1927 je kot poveljnik bataljona prevzel aktivno poveljstvo francoskih okupacijskih sil v Trierju. Pétainu je tudi uspelo de Gaullu dovoliti, da je aprila 1927 v nasprotju z željo ravnatelja generala Pierra Héringa imel vrsto predavanj na vojaški šoli St Cyr. Leta 1932 je de Gaulle objavil vsebino teh predavanj pod naslovom Le fil de l'épée. V njej je zelo agresivno trdil, da bi morala francoska vojska ustvariti urad vrhovnega poveljnika, ki bi imel v primeru vojne izključno odgovornost in diktatorska pooblastila za določanje usode države. Vendar tega stališča ni bilo mogoče uveljaviti zaradi rivalstva generalov v generalštabu in tradicionalnega sovraštva med posameznimi vejami francoskih oboroženih sil.<ref>Lacouture 1991, pp. 105, 119 – Lacouture gives the date of this promotion both as December 1932 (the date favoured by most accounts) and December 1933</ref> [[Slika:Anne De Gaulle.png|levo|sličica|276x276_pik|De Gaulle leta 1933 skupaj z svojo hčerko Anne]] Od leta 1929 do 1931 je de Gaulle prevzel poveljstvo v francoskem mandatu Libanon. Ta položaj, ki je bil daleč od sedeža v Parizu, je malo služil njegovi karieri in je bil tudi v nasprotju z njegovimi osebnimi stališči, da so kolonialne vojske igrale le manjšo vlogo pri obrambi Francije. Zaradi prepira s Pétainom mu niso ponudili boljšega poveljstva. Od leta 1932 do 1937 je imel de Gaulle manjšo vlogo v Conseil supérieur de la défense nationale (CSND), Svetu za nacionalno obrambo, katerega naloga, ki jo je vodil maršal Pétain, je bila pripraviti francoske oborožene sile na morebitno vojno in svetovati o vojni strategiji, oborožitvi in ​​odločanju o napotitvi vojske. De Gaullova vloga je bila omejena na pripravo memorandumov za seje sveta za obrambo. Ker je v nasprotju s stališči večine generalov zagovarjal ofenzivno vojskovanje, so njegovi načrti prejeli malo pozornosti.<ref>Lacouture 1991, pp. 133–5.</ref><ref>Lacouture 1991, p. 127.</ref> Vojska v tujini, zlasti pod vodstvom [[Heinz Guderian]] v nemškem generalštabu, je z zanimanjem seznanila z de Gaullovimi idejami in čutila spodbudo za lastna prizadevanja za ustvarjanje sodobnega tankovskega orožja;&nbsp;Po drugi strani pa so de Gaullovi nasprotniki v francoskem generalštabu, zlasti generali Weygand, Gamelin (1872–1958) in Maurin, odločno zavrnili načrt, zaradi česar je maršal Pétain marca 1935 objavil, da ne bo podprl reformnih načrtov njegov nekdanji varovanec. V naslednjih letih je de Gaulle nato sprožil politično kampanjo v tisku in v parlamentu, zaradi česar je dobil vzdevek Polkovnik Motors, in pridobil dovolj privržencev v vseh političnih taboriščih, da so bili 15. marca 1935 sprejeti vsaj deli reforme v ustanovljen je bil francoski predstavniški dom in šest motoriziranih enot, katerih člani naj bodo poklicni vojaki. 25. decembra 1936 je de Gaulle dobil poveljstvo ene od teh novih oklepnih formacij, 507. oklepnega polka v Metzu. Vendar je bila reforma v generalštabu razvodnjena in je bilo določeno, da naj te formacije služijo le obrambnim namenom in da delujejo skupaj z zelo počasnimi pehotnimi formacijami. Mnogi vojaški zgodovinarji vidijo to kot pomemben razlog za poraz francoske vojske maja 1940 proti hitrim nemškim tankovskim vojskam. Čeprav je de Gaulle na koncu spodletel pri svojem reformnem konceptu, je politična kampanja vplivala na njegovo popularizacijo; odprla mu je pot v politiko in s tem tudi v vlogo vodje francoskega odpora (glej Forces françaises libres, Résistance).<ref>Lacouture 1991, pp. 139-46.</ref> == Druga svetovna vojna: Padec Francije == === Zgodnji čas vojne === Ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je de Gaulle dobil poveljstvo nad tanki francoske pete armade (pet razpršenih bataljonov, večinoma opremljenih z lahkimi tanki R35) v Alzaciji. 12. septembra 1939 je istočasno s Saarsko ofenzivo napadel nemško naselje Bitche.<ref>Lacouture 1991, pp. 149, 169</ref> V začetku oktobra 1939 je [[Paul Reynaud]] zaprosil za zaposlitev osebja pod de Gaullovim vodstvom, vendar je v tem primeru ostal na svojem položaju ministra za finance. De Gaullove tanke je pregledal predsednik [[Albert Lebrun]], ki je bil navdušen, a je obžaloval, da je bilo prepozno za uresničitev njegovih zamisli.<ref>Lacouture 1991, p. 170</ref> Napisal je članek L'Avènement de la force mécanique (Prihod oklepnih sil), ki ga je poslal generalu Georgesu (glavnemu poveljniku na severovzhodni fronti – ki ni bil posebej navdušen) in politiku Leonu Blumu. [[Édouard Daladier]], takratni premier, je bil preveč zaposlen, da bi ga prebral.<ref>Lacouture 1991, p. 171</ref> Konec februarja 1940 je Reynaud povedal de Gaullu, da je bil namenjen poveljevanju oklepne divizije, takoj ko je ta postala na voljo.<ref>Lacouture 1991, pp. 174-5</ref> V začetku leta 1940 (točen datum ni jasen) je de Gaulle predlagal Reynaudu, naj ga imenujejo za generalnega sekretarja Vojnega sveta, kar bi ga dejansko naredilo za vladnega vojaškega svetovalca. Ko je Reynaud marca postal premier po Daladierjevem odstopu, se je zanašal na Daladierjevo podporo, zato je delo namesto tega prevzel politik Paul Baudouin.<ref>Lacouture 1991, p. 175</ref> Konec marca je Reynaud povedal de Gaullu, da bo dobil poveljstvo nad 4. oklepno divizijo, ki naj bi bila pripravljena do 15. maja.<ref>Lacouture 1991, p. 177</ref> Zdelo se je, da bo vlada verjetno prestrukturirana, saj sta bila Daladier in Maurice Gamelin (glavni poveljnik) ostro napadena s strani sodelavcev, po porazu zaveznikov na Norveškem, in če bi se to zgodilo, je de Gaulle, ki je 3. maja še vedno lobiral za Reynauda za prestrukturiranje nadzora nad vojno, bi se lahko pridružil vladi.<ref name="Lacouture 1991, p178">Lacouture 1991, p. 178</ref> Do 7. maja je sestavljal osebje svoje nove divizije.<ref name="Lacouture 1991, pp180-1">Lacouture 1991, pp. 180-1</ref> === Bitka za Francijo: vojaški poveljnik === Nemci so 10. maja začeli [[Bitka za Francijo|bitko za Francijo]] ter kmalu napadli [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]].<ref name="Lacouture 1991, p1782">Lacouture 1991, p. 178</ref> De Gaulle je svojo novo divizijo opremil in pripravil 12. maja.<ref name="Lacouture 1991, pp180-12">Lacouture 1991, pp. 180-1</ref> Pri [[Sedan|Sedanu]] so se prebili 15. maja 1940. Tisti dan, ko so bili zbrani trije tankovski bataljoni, manj kot tretjina njegove papirnate moči, so de Gaulla poklicali v štab in mu rekli, naj napade, da bi pridobil čas, da se Šesta armada generala Roberta Touchona prerazporedi z Maginotove črte na Aisne. General Georges mu je rekel, da je to njegova priložnost, da uresniči svoje zamisli.<ref>Lacouture 1991, pp. 180-2</ref> De Gaulle je prevzel nekaj umikajočih se konjeniških in topniških enot ter prejel tudi dodatno polbrigado, katere eden od bataljonov je vključeval nekaj težkih tankov B1 bis. Napad na Montcornetu, ključnem cestnem križišču blizu Laona, se je začel 17. maja okoli 4.30. V številčnosti in brez zračne podpore je izgubil 23 od svojih 90 vozil zaradi [[Mina|min]], protitankovskega orožja ali Štuk. 18. maja sta ga okrepila z dvema svežima polkoma oklepne konjenice, ki sta mu povečala moč do 150 vozil. Ponovno je napadel 19. maja in njegove sile so ponovno uničili nemške štuke in topništvo. Prezrl je ukaze generala Georgesa o umiku in je zgodaj popoldne od Touchona zahteval še dve diviziji, ki pa je njegovo prošnjo zavrnil. Čeprav so de Gaullovi tanki prisilili nemško pehoto, da se je umaknila v Caumont, je ta akcija prinesla le začasno olajšanje in malo upočasnila napredovanje Nemčije. Kljub temu je bil to eden redkih uspehov, ki so jih Francozi doživeli, medtem ko so trpeli poraze drugod po državi.<ref name="Ledwidge p. 50-52">Ledwidge pp. 50–52</ref><ref name="Lacouture 1991, p180-3">Lacouture 1991, pp. 180-3</ref> Svoj umik je opravil do 20. maja. 21. maja je na zahtevo propagandistov na francoskem radiu spregovoril o svojem nedavnem napadu. Kot priznanje za svoja prizadevanja je bil de Gaulle 23. maja 1940 imenovan za brigadnega generala.<ref>Lacouture writes that after the war he was "mythically a general to all eternity, but legally a retired colonel". Early in 1946, just after his departure from office, War Minister [[Edmond Michelet]] wrote to him that Prime Minister [[Félix Gouin]] wanted his rank to be as high as possible (which Lacouture takes to mean Marshal of France). De Gaulle wrote back that it was "impossible to regulate a situation absolutely without precedent," that the situation had continued for 5 years 7 months and 3 days and that it would be "strange, even ridiculous" to rectify his rank for administrative reasons now. As the royalties for his War Memoirs were paid to the Anne-de-Gaulle foundation, he and his wife had to live off his pension as a retired colonel in the 1950s. His wife was reduced to selling family silverware to help make ends meet.[Lacouture Vol 2, pp. 128, 156-7]</ref> 28.–29. maja je de Gaulle napadel nemško mostišče južno od Somme pri Abbevilleu, pri čemer je vzel okoli 400 nemških ujetnikov v zadnjem poskusu, da bi prerezal pot za pobeg zavezniškim silam, ki so padale nazaj na Dunkirk.<ref>Lacouture 1991, p. 184</ref> Bodoči general Paul Huard, ki je takrat služil pod de Gaullovim vodstvom, je zapisal, kako je pogosto stal na visokem terenu, svoje podrejene podvrgel ostrim kritikam in sam sprejemal vse odločitve avtokratskega vedenja skladno z njegovim kasnejšim obnašanjem kot politični vodja. Lacouture poudarja, da kljub vsej njegovi nedvomni energiji in fizičnem pogumu v njegovem kratkem času poveljevanja ni dokazov, da je imel "lovsko oko" velikega poveljnika bojišča in da se mu v [[London|Londonu]] ni pridružil niti en njegov častnik,&nbsp;čeprav so se nekateri pridružili odporu v Franciji.<ref>Lacouture 1991, p. 186</ref> De Gaullov čin brigadnega generala je začel veljati 1. junija 1940. Tisti dan je bil v Parizu. Po obisku pri krojaču, da bi mu opremili generalsko uniformo, je obiskal Reynauda, ​​za katerega se zdi, da mu je prvič ponudil vladno službo, pozneje pa še vrhovnega poveljnika Maxima Weyganda, ki mu je čestital za reševanje Francije, ga je prosil za nasvet. 2. junija je poslal Weygandu dopis, v katerem je zaman pozival, naj se francoske oklepne divizije združijo iz štirih šibkih divizij v tri močnejše in se skoncentrirajo v oklepni korpus pod njegovim poveljstvom. Enak predlog je dal Reynaud.<ref name="Lacouture 1991, p1872">Lacouture 1991, p. 187</ref> === Bitka za Francijo: vladni minister === 11. junija, en dan po padcu Pariza, se je de Gaulle odpeljal v [[Arcis-sur-Aube]] in generalu Hunzigerju (poveljniku centralne armadne skupine) Weygandu ponudil službo vrhovnega poveljnika. Hunziger je načeloma sprejel, vendar de Gaulle ni uspel prepričati Reynauda, ​​naj odpusti Weyganda.<ref name="Lacouture 1991, pp195-6">Lacouture 1991, pp. 195-6</ref> Pozneje 11. junija, se je de Gaulle udeležil srečanja angleško-francoskega vrhovnega vojnega sveta v Chateau du Muguet v Briareju. Britance so zastopali [[Winston Churchill]], [[Anthony Eden]], general [[John Greer Dill|John Dill]] (načelnik cesarskega generalštaba), general [[Hasting Lionel Ismay|Hastings Ismay]] in [[Edward Louis Spears, 1. baronet|Edward Spears]], Francoze pa Reynaud, Pétain, Weygand in Georges. Churchill je zahteval, naj se Francozi vključijo v gverilsko vojno, in Pétaina spomnil, kako je marca 1918 priskočil na pomoč [[Britanci|Britancem]] s štiridesetimi francoskimi divizijami. De Gaullov borbeni duh je na Britance naredil močan vtis. Na srečanju je de Gaulle prvič po dveh letih srečal Pétaina. Pétain je opozoril na njegovo nedavno napredovanje v generala in dodal, da mu ni čestital, saj činovi niso bili koristni pri porazu. Ko je de Gaulle protestiral, da je bil Pétain sam imenovan v brigadirja in poveljnika divizije v bitki pri Marni leta 1914, je odgovoril, da "ni primerjave" s sedanjo situacijo.<ref>Lacouture 1991, p. 197</ref> De Gaulle je pozneje priznal, da je imel Pétain vsaj toliko prav. De Gaulle je zamudil drugi dan konference, saj je bil v [[Rennes|Rennesu]] na sestanku (ki v njegovih spominih ni omenjen), da bi z generalom Renéjem Altmayerjem razpravljal o načrtih za bretonsko reduto. Nato se je vrnil, da bi se udeležil seje vlade, na kateri je bilo jasno, da narašča gibanje za premirje, in ki je odločila, da se mora vlada preseliti v Bordeaux, namesto da bi de Gaulle dal prednost Quimperju v Bretanji.<ref>Lacouture 1991, p. 198</ref> 13. junija se je de Gaulle udeležil še ene angleško-francoske konference v Toursu s Churchillom, lordom Halifaxom, lordom Beaverbrookom, Spearsom, Ismayem in Alexanderom Cadoganom. Tokrat je bilo poleg Reynauda in Baudoina prisotnih nekaj drugih velikih francoskih osebnosti. Zamujal je eno uro, njegov račun pa ni bil zanesljiv. Reynaud je zahteval, da se Francija izpusti iz sporazuma, ki ga je sklenil s premierjem [[Neville Chamberlain|Nevilla Chamberlaina]] marca 1940, da bi Francija lahko poiskala možnost za premirje. De Gaulle je zapisal, da je bil Churchill naklonjen Franciji, ki si je prizadeva za premirje, pod pogojem, da bo dosežen dogovor o tem, kaj se bo zgodilo s francosko floto. <ref>Lacouture 1991, pp. 198-200, 238</ref>To trditev so kasneje podali apologeti Višijskega režima, na primer general Georges, ki je trdil, da je Churchill podpiral premirje kot sredstvo, da bi Nemcem preprečil vstop v francosko [[Severna Afrika|severno Afriko]]. Vendar tega niso podpirali drugi očividci (Churchill sam, Roland de Margerie, Spears), ki se strinjajo, da je Churchill rekel, da je "razumel" francosko akcijo, vendar se z njo ni strinjal. Na de Gaulla je pritiskal, da je "l’homme du destin (človek usode)", čeprav ni jasno, ali ga je de Gaulle dejansko to slišal. Na seji vlade tistega večera je Pétain močno podprl Weygandovo zahtevo po premirju in dejal, da bo sam ostal v Franciji, da bi delil trpljenje francoskega ljudstva in začel narodni preporod. De Gaulla je od odstopa odvrnil notranji minister Georges Mandel, ki je trdil, da se je vojna šele začela in da mora de Gaulle ohraniti svoj ugled neokrnjen.<ref name="Lacouture 1991, p201">Lacouture 1991, p. 201</ref> === Bitka za Francijo: francosko-britanska unija === De Gaulle je prispel v [[Bordeaux]] 14. junija in dobil novo nalogo, da odide v [[London]], da bi razpravljal o morebitni evakuaciji v Severno Afriko. Imel je kratek sestanek z admiralom Darlanom o možni vlogi francoske mornarice. Tisti večer je po naključju večerjal v isti restavraciji kot Pétain: šel je k njemu, da bi se mu v tišini stisnil roko, zadnjič, ko sta se srečala. Naslednje jutro ni bilo mogoče najti nobenega letala, zato se je moral odpeljati v Bretanjo, kjer je obiskal ženo in hčerke ter ostarele matere (ki je nikoli več ni videl, saj je umrla julija), preden se je s čolnom odpeljal v Plymouth (prosil je skiperja, če bi bil pripravljen nadaljevati vojno pod britansko zastavo), kamor je prispel 16. junija. Ukazal je, da se ladja Pasteur s tovorom streliva preusmeri v britansko pristanišče, kar je povzročilo, da so nekateri člani francoske vlade pozvali, naj mu sodijo. V nedeljo 16. junija popoldne je bil de Gaulle na Downing Street 10 na pogovorih o sporni angleško-francoski politični uniji Jeana Monneta. Poklical je Reynauda – med pogovorom sta bila prekinjena in sta morala nadaljevati pozneje – z novico, da so se Britanci strinjali.<ref>Lacouture 1991, pp. 203-4</ref> Iz Londona je z britanskim letalom vzletel 16. junija ob 18.30 (ni jasno, ali sta se s Churchillom, kot so pozneje trdili, dogovorila, da se bo kmalu vrnil), pristal v Bordeauxu okoli 22.00, da bi povedali, da ni več minister, saj je Reynaud odstopil kot premier, potem ko je njegov kabinet zavrnil francosko-britansko unijo. Pétain je postal premier z nalogo, da si prizadeva za premirje z Nacistično Nemčijo in Fašitično Italijo. De Gaulle je bil zdaj v neposredni nevarnosti aretacije.<ref>Lacouture 1991, pp. 202-7</ref> === Let z Edwardom Spearsom === De Gaulle je obiskal Reynauda, ​​ki je še vedno upal, da bo pobegnil v francosko severno Afriko, in ni hotel priti v London. Reynaud je imel še vedno nadzor nad tajnimi vladnimi sredstvi do predaje oblasti naslednji dan. Domnevajo se, da je de Gaullu naročil, naj gre v London, vendar nikoli niso našli nobenih pisnih dokazov, ki bi to potrdili. Georges Mandel tudi ni hotel priti.<ref>Lacouture 1991, pp. 209-11</ref> Okoli 09.00 zjutraj 17. junija je z Edwardom Spearsom z britanskim letalom odletel v London. Vzlet letala se je za malo izognil zajetju nemške vojske. Spears je trdil, da de Gaulle ni hotel priti in da ga je v zadnjem trenutku potegnil v letalo, čeprav de Gaullov biograf tega ne sprejema. Jean Laurent je prinesel 100.000 zlatih frankov v tajnih sredstvih, ki mu jih je zagotovil Reynaud. De Gaulle je kasneje Andréju Malrauxu povedal o duševni stiski, ki mu jo je povzročil njegov beg v London – prekinitev s francosko vojsko in priznano vlado, ki bi jo mnogi neizogibno obravnavali kot izdajo.<ref>Lacouture 1991, pp. 211-6</ref>&nbsp; == Druga svetovna vojna: Voditelj Svobodne Francije == === Pritožba iz Londona === [[Slika:Charles de Gaulle au micro de la BBC.jpg|sličica|245x245_pik|De Gaulleov govor po radiju leta 1941]] Medtem, ko je Philippe Pétain napovedoval premirje z [[Tretji rajh|Nacistično Nemčijo]] in [[Fašistična Italija|Fašistično Italijo]], je premier Winston Churchill dovolil de Gaullu, da nagovori Francoze prek BBC-ja. V njem je pozval francoske častnike in vojake, inženirje in kvalificirane delavce v orožarski industriji Združenega kraljestva, naj mu sledijo, pri čemer je obljubil, da poraz ni dokončen (»Karkoli se lahko zgodi, plamen francoskega odpora ne sme in ne bo ugasnil«). Poudaril je pomen podpore Britanije in [[Združene države Amerike|ZDA]]. V Franciji je bila pritožba prvič obravnavana 18. junija 1940 ob 19. uri. Tiskali so jo v časopisih še nezasedene južne Francije, v naslednjih dneh pa jo je večkrat predvajal BBC. Apel velja za največji de Gaullov govor, Régis Debray piše, da čeprav de Gaullov poziv »ni spremenil obraza sveta, je po njegovi zaslugi Francija vsaj ohranila svojega.«<ref>Lacouture 1991, pp. 221-3</ref><ref name="CDG">{{navedi splet|author=Brad DeLong|title=Charles de Gaulle|url=http://econ161.berkeley.edu/TCEH/charlesdegaulle.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060107012026/http://econ161.berkeley.edu/TCEH/charlesdegaulle.html|archive-date=7 January 2006|publisher=University of California at Berkeley|date=29 May 2000}}</ref> Britanski kabinet je pred tem francoskemu notranjemu ministru Georgesu Mandelu predlagal, naj gre v Anglijo in se sam obrne na Francoze. S svojimi večkratnimi opozorili o grožnjah, ki jih predstavlja nemški rajh - in v nasprotju s svojim prijateljem in nekdanjim premierjem Léonom Blumom - se je Mandel znašel kot državnik. Mandel pa ni hotel zapustiti Francije, da ne bi bil obtožen dezerterstva (bil je Jud, tako kot Blum), in je priporočil de Gaullu, da dobi nalogo.<ref>Lacouture 1991, p. 230</ref><ref>Lacouture 1991, pp. 229-30</ref> === Svobodna Francija === [[Slika:General De Gaulle inspecting sailors on the Free French ship LEOPARD at Greenock, 24 June 1942. A10354.jpg|sličica|252x252_pik|General De Gaulle med pregledovanjem mornarjev na ladji Léopard junija 1942]] 25. junija 1940 je de Gaulle v Londonu ustanovil Odbor za [[Francoske svobodne sile|svobodno Francijo]] (France libre) in postal vodja [[Francoske svobodne sile|Francoskih svobodnih sil]] (Forces françaises libres, FFL) ter »Nacionalnega obrambnega odbora«. Posledično je vojni svet Višijske vlade avgusta 1940 de Gaullea v odsotnosti obsodil na smrtno kazen zaradi veleizdaje. Večina držav je priznala [[Višijska Francija|Višijsko Francijo]] in njen režim maršala Pétaina kot legitimno vlado Francije. Čeprav si je Churchill sprva diplomatsko prizadeval podpreti Višijski režim, je nato podprl de Gaulla in v operaciji 3. julija 1940 pustil francosko mornarico zasidrano v severni Afriki v Mers-el-Kébirju pod poveljstvom Pétainovega mornariškega ministra admirala Françoisa Darlana.<ref>Lacouture 1991, p. 260</ref> Libanon, takrat Veliki Libanon, je bil eden prvih francoskih protektoratov, ki so ga zavezniške čete septembra 1941 umaknile izpod nadzora Višijskega režima.&nbsp;Ko je »Svobodna Francija« pozneje prevzela oblast, je de Gaulle koristil svojim stikom iz službe v Bejrutu od leta 1929 do 1931. General Fuad Shihab, ki je pozneje postal predsednik, je oblikoval prostovoljno enoto z 20.000 možmi, ki so na začetku kampanje za svobodno Francijo sestavljale pomemben del vojaškega kontingenta.<ref>Lacouture 1991, pp. 248-9</ref> Več francoskih kolonialnih posesti, predvsem v Afriki, vključno s Kamerunom in Čadom, pozneje od leta 1942 Diego Suarez na Madagaskarju in Dakar v francoski zahodni Afriki, je prišlo pod nadzor Svobodne Francije, ki jo je organiziral de Gaulle in jo upravlja njegov Comité National Français. Zlasti je zagotovil, da je bila Francija vedno prisotna v zavezniškem taboru prek svojih svobodno francoskih sil (FFL), ki so se še naprej borile na različnih frontah. Med drugim je promoviral odpor zahvaljujoč polkovniku Passyju, Pierru Brossoletteu in zlasti Jeanu Moulinu. S preobrazbo v France combattante (boj proti Franciji) je poudaril politično enotnost France libre z Résistance intérieure.<ref>Lacouture 1:257–58</ref><ref name="Lacouture 1:243-4">Lacouture 1:243-4</ref> [[Slika:De Gaulle Brazzaville 1944.jpg|levo|sličica|292x292_pik|De Gaulle ob inavguraciji konference v Brazzavillu, francoska ekvatorialna Afrika, 1944]] Od junija 1940 se je opiral na Svobodno Francijo in je med vojno in po njej dosledno branil francoske interese. To je večkrat zatrdil s stavkom »Francija nima prijateljev, ima samo interese.« Spremenil je takrat znani stavek Williama Ewarta Gladstona (1809–1898). Od leta 1868 do 1894 je bil dvanajst let britanski premier in je bil eden najpomembnejših britanskih politikov v drugi polovici 19. stoletja. De Gaulle je uspel prepričati Churchilla, da je podpisal Accord de Checkers (7. avgust 1940), po katerem bi morala Velika Britanija ohraniti celovitost vseh francoskih posesti in »celostno obnovo ter neodvisnost in veličino Francije«. Poleg tega je Churchillova vojna vlada ponudila financiranje stroškov Svobodne Francije; Toda de Gaulle je vztrajal, da so bili zneski vračljivi predujmi in ne donacije, kar je kasneje vrglo senco nanj in neodvisnost njegove organizacije. Predujmi so bili poplačani pred koncem vojne.<ref name="Lacouture 1991, p250-1">Lacouture 1991, pp. 250-1</ref> Kljub pogodbi med Churchillom in de Gaullom so bili odnosi napeti. Ob sklicevanju na povojni red je Churchill v telegramih opisal de Gaulla kot "največjega sovražnika miru v Evropi" in "najhujšega sovražnika Francije".Churchill je kritiziral, da se je de Gaulle "želel predstavljati kot rešitelj Francije, ne da bi k operaciji prispeval niti enega vojaka" in da sta de Gaulleovo vedenje in osebnost največja ovira za francosko-anglo-ameriške odnose. Churchill je de Gaulle le obvestil o invaziji na Normandijo pet dni pred pristankom.<ref name="Battini2">{{navedi knjigo|last1=Battini|first1=Jean|first2=Witold|last2=Zaniewicki|title=Guide pratique des décorations françaises actuelles|language=fr|location=Paris|publisher=Lavauzelle|year=2003|pages=29–36}} <small>{{isbn|2-7025-1030-2}}</small></ref> Tudi odnosi z ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom Delanom Rooseveltom]] niso bili brez težav;&nbsp;ameriški predsednik ni imel zaupanja v de Gaulla. De Gaulle je Američane obtožil arogancije in rekel: "Prereven sem, da bi se priklonil." Roosevelt je de Gaulla obtožil diktatorskih namenov. Rooseveltov dolgoletni najboljši prijatelj, admiral Leahy, je bil od 8. januarja 1941 do 1. maja 1942 ameriški veleposlanik v Višijski Franciji. === Zmaga === Kljub temu, da ga je Roosevelt izključil iz angleško-ameriškega izkrcanja v Severni Afriki (operacija Torch) in predvsem kljub njegovi podpori admiralu Françoisu Darlanu in generalu Henriju Giraudu, ki sta po izkrcanju v Severni Afriki s strpnostjo [[Združene države Amerike|ZDA]] nadaljevala Višijski režim v Alžiru de Gaulle se je maja 1943 uspel uveljaviti v Alžiru. Od tam je ustanovil Francoski odbor za nacionalno osvoboditev (CFLN), da bi združil politične težnje osvobojene Francije in kmalu stal na čelu. CFLN je junija 1944 sprejela ime 'Government provisoire de la République Française' (GPRF) in 25. avgusta 1944 vstopila v osvobojeni Pariz, kjer se je naslednji dan zgodila javna prireditev pod vodstvom de Gaulla na Avenue des Champs-Élysées.<ref name="Beevor">Beevor, Antony (2009) ''D-Day: The Battle for Normandy'', Penguin Group, {{ISBN|1101148721}}</ref> [[Slika:The Liberation of Paris, 25 - 26 August 1944 HU66477.jpg|sličica|253x253_pik|De Gaulle med prihodom v Pariz po osvoboditvi mesta, 25. avgusta 1944]] De Gaulle je uspel preprečiti zavezniško vojaško vlado za okupirana ozemlja v Franciji in hitro prenesel oblast vlade za osvobojena območja na Forces françaises libres. Velik del prebivalstva je de Gaulla slavil kot osvoboditelja, čeprav ni imel nobene vojaške vloge pri izkrcanju v [[Normandija|Normandiji]] in poznejšem napredovanju zaveznikov.<ref name="winstonchurchill.org">{{navedi splet|url=http://www.winstonchurchill.org/support/the-churchill-centre/publications/finest-hour/issues-109-to-144/no-138/894-lion-of-britain-cross-of-lorraine-churchill-and-de-gaulle|title=Lion of Britain, Cross of Lorraine: Churchill and de Gaulle|publisher=winstonchurchill.org|access-date=14 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130521023613/http://www.winstonchurchill.org/support/the-churchill-centre/publications/finest-hour/issues-109-to-144/no-138/894-lion-of-britain-cross-of-lorraine-churchill-and-de-gaulle|archive-date=21 May 2013|date=25 May 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.timeshighereducation.co.uk/news/take-a-frenchman-an-englishman-and-then/207280.article|title=Take a Frenchman, an Englishman and then...|work=Times Higher Education (THE)|access-date=14 January 2016|date=22 December 2006|archive-date=2 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150102053039/http://www.timeshighereducation.co.uk/news/take-a-frenchman-an-englishman-and-then/207280.article|url-status=live}}</ref> Po invaziji na [[Pariz]], ko se de Gaulle ni najprej zahvalil borcem francoskih sil (FFI) za njihovo podporo, temveč se je zahvalil žandarjem (ki so zadnji dan zamenjali samo stran), je zmotil številne upornike.&nbsp;Želel se je tudi izogniti kakršnemu koli konfliktu med oboroženimi Francozi, ki bi zaveznikom dal priložnost za okupacijsko vlado. Hkrati je z vrnitvijo na vojno ministrstvo razglasil kontinuiteto Tretje republike in nelegitimnost Višijskega režima. Takole je pojasnil de Gaulle, ko ga je predsednik Conseil National de la Résistance Georges Bidault prosil, naj po vstopu v Pariz razglasi republiko:<blockquote>»Republika ni nikoli prenehala obstajati. Zaporedoma je utelešala svobodno Francijo, ki se je borila proti Franciji in francoskemu odboru narodne osvoboditve. Višij je vedno bil in bo vedno ničen. Sem predsednik vlade republike. Le zakaj bi jih poklical?«</blockquote>Člani Višijskega režima so pobegnili v [[Sigmaringen]], ko so se morale okupacijske enote Wehrmachta umakniti zaradi operacije Dragoon. Hkrati je de Gaulle brezkompromisno uveljavljal avtoriteto začasne vlade nad organizacijami odpora; njihove enote je 28. avgusta 1944 razpustil in njihovim poveljnikom povedal, da se morajo vrniti v civilno življenje. De Gaulle akcije čiščenja proti francoskim kolaborantom ni želel prepustiti silam zmagovalkam, ampak je to štel za prvotno nalogo Francozov. 4. aprila 1944 je CFLN absorbirala dva komunistična komisarja.&nbsp;27. novembra 1944 je de Gaulle podelil amnestijo generalnemu sekretarju PCF Mauriceu Thorezu, ki je na začetku vojne dezertiral v Sovjetsko zvezo; Februarja 1945 je [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] dosegel, da so trije glavni zavezniki ([[Sovjetska zveza]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]) priznali Francijo kot eno prihodnjih nemških okupacijskih sil. V začetku decembra 1944 je de Gaulle podpisal 20-letno pogodbo o pomoči in prijateljstvu z Sovjetsko zvezo. Januarja 1945 se de Gaulle in ZDA niso strinjali glede tega, kako braniti [[Strasbourg]] med nemškim protinapadom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.history.com/this-day-in-history/britain-recognizes-general-charles-de-gaulle-as-the-leader-of-the-free-french|title=Britain recognizes General Charles de Gaulle as the leader of the Free French|website=HISTORY|access-date=18 November 2019|archive-date=22 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191222221957/https://www.history.com/this-day-in-history/britain-recognizes-general-charles-de-gaulle-as-the-leader-of-the-free-french|url-status=live}}</ref> De Gaulle je svojo vizijo politične organizacije demokratične države predstavil 16. junija 1946 v Bayeuxu. Te reforme so zlasti prizadele sodoben državni sistem socialne varnosti in so vključevale tudi volilno pravico žensk. == Povojna politična kariera == === Začasna vlada === Že 16. maja 1945 je de Gaulle dosegel sprejem Francije v Varnostni svet ZN kot stalna članica. Po vojni je bil imenovan za predsednika začasne vlade. Ena od nalog, ki jih je opravila vlada, je bila sojenje Philippu Pétainu zaradi izdaje, katerega so avgusta 1945 obsodili na dosmrtno ječo. Zaradi nesoglasij s socialdemokrati in komunisti, ki so prevladovali v parlamentu vse od [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]], je de Gaulle 20. januarja 1946 odstopil, ker ni bil odobrljen nov osnutek ustave Četrte francoske republike. Zavzel se je za močnejši položaj predsednika v ustavi, medtem ko je večina v državnem zboru želela, da bi oblast skoncentrirali v parlamentu. Ko se to ni zgodilo, je leta 1947 ustanovil politično gibanje Rassemblement du Peuple Français (RPF), da bi podprl novo ustavo. Ko mu to ni uspelo, se je leta 1953 upokojil v Colombey-les-Deux-Églises. Leta 1947 je imel dva govora, ki sta veljala za pomembna: 7. aprila 1947 v Strasbourgu in 27. julija 1947 v Rennesu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/world/uk/blue-streak.htm|title=Blue Streak – Intermediate Range Ballistic Missile|publisher=Global Security.org|access-date=19 February 2019|archive-date=20 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190220122734/https://www.globalsecurity.org/wmd/world/uk/blue-streak.htm|url-status=live}}</ref> === Peta francoska republika === Francija, ki je na robu državljanske vojne zaradi napetosti med centralno vlado, neenotno in neorganizirano, in skrajno desničarsko skupino, pro-naseljencev iz Alžirije, se je imenovala Organisation de l'Armée Secrète (OAS), ki je zahtevala popolno politično represijo Alžirskega gibanja za neodvisnost Ahmeda Bena Belle in z resnimi finančnimi neravnovesji, podedovanimi iz te situacije, se je obrnila nanj nekaj trenutkov preden je izbruhnil državni udar proti zadnjemu premierju Pierru Pflimlinu. De Gaulle je 1. junija 1958 takoj prevzel funkcijo, pridobil polna pooblastila od predsednika Cotyja in generalne skupščine ter nadaljeval z ustanovitvijo Pete francoske republike, ki je bila množično odobrena na referendumu istega leta. Naslednje leto je predsedstvo dobil de Gaulle, ki je premagal komunista Georgesa Marraneja z 78 % glasov, ki je dosegel komaj 13 % glasov, in neodvisnega Andréja Châteleta z 9 %.&nbsp;To bi bile edine francoske predsedniške volitve, ki jih je organiziralo skupaj 80.000 ljudmi, ki ga sestavljajo poslanci, generalni svetniki in predstavniki sveta. Izkoristil je zagon, ki ga je pridobil, je podprl ustanovitev gibanja (ni želel, da bi se imenovala stranka) okoli njegove vloge, Zveze za novo republiko (UNR).<ref name="FontanaHistory">Holland, Robert (1991) ''Fontana History of England – Britain & the World Role''</ref> [[Slika:Charles De Gaulle - David Ben Gurion 1960.jpg|levo|sličica|Prvo srečanje Davida Ben-Guriona in de Gaulla v Elizejski palači, 1960]] Tako je nastala ideologija gaulizma (v francoščini: Gaullisme) tretjega položaja s pridihi konzervativizma. Za to fazo je značilno odločno nasprotovanje Združenimi državami Amerike preko ponovne potrditve francoske suverenosti, ki se je odrazila v izstopu integriranih vojaških struktur [[NATO|Nata]] (v katerega se Francija vrnila leta 2009, med predsedovanjem Nicolása Sarkozyja) in v zahtevi za pretvorbo francoskih dolarskih rezerv v zlato, kar je povzročilo svetovno finančno krizo, kar je bil eden od dejavnikov, ki so prisilili [[Richard Nixon|Richarda Nixona]], da je avgusta 1971 prekinil konvertibilnost dolarja v zlato.<ref name="j1">{{cite journal|author=Walter, Vernon A.|year=2007|orig-year=1974|title=General De Gaulle in Action: 1960 Summit Conference|url=https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/95unclass/Walters.html|url-status=live|journal=Studies in Intelligence|volume=38|issue=5|archive-url=https://web.archive.org/web/20120927161531/https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/95unclass/Walters.html|archive-date=27 September 2012|access-date=12 December 2012}}</ref> [[Slika:President Kennedy and President De Gaulle at the conclusion of their talks at Elysee Palace, Paris, France.jpg|sličica|277x277_pik|De Gaulle gosti ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] v Elezejski palači, junij 1961.]] Končno se je [[Alžirija]] po krvavi nekonvencionalni vojni (gverilci, napadi ...) julija 1962 osamosvojila in s tem končala najbolj krvavi problem de Gaullove vlade. To je pomenilo radikalen preobrat v francoski zunanji politiki, ki opušča pretekle kolonialne kaprice in se osredotoča na evropsko gradnjo.<ref name="Debray">[[Régis Debray]] (1994) ''Charles de Gaulle: Futurist of the Nation'' translated by John Howe, Verso, New York, {{ISBN|0-86091-622-7}}; a translation of Debray, Régis (1990) ''A demain de Gaulle'' Gallimard, Paris, {{ISBN|2-07-072021-7}}</ref> 22. januarja 1963 sta se [[Nemčija]] in [[Francija]] sprli po podpisu Elizejske pogodbe s strani Charlesa de Gaulla in Konrada Adenauerja. Nesoglasja s sosednjimi državami glede izgradnje skupnega evropskega trga so zmanjšala de Gaullevo priljubljenost na domači fronti, kar je vplivalo na predsedniške volitve leta 1965. Na njih de Gaulle v prvem krogu ni mogel prevladati svoje zmage, saj je dobil 44 % glasov, 34 točk manj kot šest let prej. V takšni situaciji se je de Gaulle nameraval odreči kandidaturi in se umakniti iz politike zaradi neodobravanja, a je končno kandidiral in zmagal s 54 % proti 46 % Federacije demokratske in socialistične levice, ki jo je Mitterrand na čelu.<ref name="Macksey">Macksey, Kenneth (1966) ''[[Purnell's History of the Second World War]]'': No. 123. "The Liberation of Paris"</ref> [[Slika:Charles de Gaulle-1963.jpg|sličica|De Gaulle leta 1963]] Leta 1964 je opravil zgodovinsko turnejo po več državah [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (kar se je spomnilo leta 2014), na kateri je obiskal več držav, kot so [[Venezuela]], [[Urugvaj]], [[Paragvaj]], kjer se je srečal z diktatorjem [[Alfredo Stroessner|Alfredom Stroessnerjem]];&nbsp;[[Čile]], kjer se je srečal s predsednikom [[Jorgej Alessandri|Jorgejem Alessandrijem]] in novoizvoljenim predsednikom [[Eduard Frei Montal|Eduardom Freijem Montalvo]]; [[Mehika]], kjer se je srečal s predsednikom [[Adolf López Mateos|Adolfom Lópezom Mateosom]] in njegovimi predhodniki [[Emili Portes Gil|Emiliom Portesom Gilom]], [[Lázar Cárdenas del Río|Lázarom Cárdenasom del Ríom]], [[Miguel Alemán|Miguelom Alemánom]] in [[Adolf Ruiz Cortines|Adolfom Ruizom Cortinesom]]. V tej državi je imel nekaj govorov v španščini v Zócalu v Mexico Cityju v prisotnosti tisoč ljudi; obiskal je tudi [[Brazilija|Brazilijo]] in Argentino, kjer je skupina privržencev Juana Dominga Perona iskala priložnost za združitev obeh političnih osebnosti.<ref name="veto2">{{navedi splet|title=European NAvigator (ENA) – General de Gaulle's first veto|url=http://www.ena.lu/general_gaulle_veto-020100862.html|access-date=22 October 2010|archive-date=22 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722155048/http://www.ena.lu/general_gaulle_veto-020100862.html|url-status=live}}</ref>&nbsp; V zadnji fazi njegove vlade se je de Gaulle soočil s ponovnim vzponom družbenega konflikta, ki je vodil v tako imenovani »francoski maj« (1968, študentski in delavski upor, ki je povzročil padec kabineta gaulističnega premierja Georgesa Pompidouja). Leta 1969 je de Gaulle razpisal referendum o regijah v Franciji, da bi pridobil več legitimnosti, vendar je izgubil bitko. Poražen je bil, zato je odstopil in se umaknil iz politike.{{r|dogan1984}} == Poznejše življenje == === Upokojitev === [[Slika:President Nixon and staff members with President Charles DeGaulle of France - NARA - 194610.jpg|sličica|269x269_pik|De Gaulle na srečanju z ameriškim predsednikom [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]]]] De Gaulle je opoldne, 28. aprila 1969, odstopil s položaja predsednika, potem ko je na referendumu po vsej državi zavrnil njegovo predlagano reformo senata in lokalnih vlad.<ref>{{navedi splet|title=Press Release re Resignation|work=Fondation Charles de Gaulle|year=2008|url=http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=532|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081118225651/http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=532|archive-date=18 November 2008}}</ref>&nbsp;V osemminutnem televizijskem govoru dva dni pred referendumom je De Gaulle opozoril, da bo, če ga bo večina volivcev »odrekla«, takoj odstopil s položaja. Ta ultimat, skupaj s povečano de Gaullovo utrujenostjo med Francozi, je mnoge prepričal, da je to priložnost, da se znebijo 78-letnega generala, in reformni sveženj je bil zavrnjen. Dva meseca pozneje je bil [[Georges Pompidou]] izvoljen za njegovega naslednika.<ref>{{navedi knjigo|author1=Serge Berstein|author2=Jean-Pierre Rioux|title=The Pompidou Years, 1969–1974|url=https://books.google.com/books?id=_GyhQAJeOZoC&pg=PA5|year=2000|publisher=Cambridge UP|pages=4–8|isbn=978-0-521-58061-8|access-date=5 January 2017|archive-date=25 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210125191646/https://books.google.com/books?id=_GyhQAJeOZoC&pg=PA5|url-status=live}}</ref> De Gaulle se je ponovno upokojil in živel na svojem ljubljenem podeželskem posestvu z devetimi hektarji, La Boisserie (gozdna jasa), v Colombey-les-Deux-Églises, 120 milj jugovzhodno od Pariza. Tam je general, ki je starost pogosto opisoval kot »ladjelom«, nadaljeval svoje spomine, ki jih je svojemu tajniku narekoval po zapiskih. Obiskovalcem je de Gaulle rekel: »Dokončal bom tri knjige, če mi Bog da življenje.« Renewal, prvi od treh načrtovanih zvezkov, ki so se imenovali Memoirs of Hope, je bil hitro končan in je takoj postal najhitrejši prodajalec v zgodovini francoskega založništva. === Smrt === [[Slika:TombeauChdG.JPG|sličica|236x236_pik|Grob Charlesa de Gaulla v [[Colombey-les-Deux-Églises]]]] 9. novembra 1970 je de Gaulle sedel na kavču v dnevni sobi ter gledal večerna poročila in igral Solitarie, ko se je ob 19:40 prijel za glavo in rekel: "Tukaj čutim močno bolečino." Nato je na kavču padel v nezavest, njegova žena pa je takoj poklicala zdravnika in lokalnega duhovnika. Kmalu potem, ko so prispeli, je Charles de Gaulle zaradi [[Anevrizma|anevrizme]] umrl, v starosti 79 let. De Gaulle je umrl dva tedna pred svojim 80. rojstnim dnevom, kljub temu, da je vse življenje živel zelo dobro zdravje (razen operacije [[Prostata|prostate]] nekaj let prej). Njegova žena je prosila, naj ji dovoli, da obvesti svojo družino, preden se objavi novica. Hitro ji je uspelo stopiti v stik s hčerko v Parizu, a njunega sina, ki je bil v mornarici, je bilo težko izslediti. Predsednik Georges Pompidou je bil obveščen šele ob 4. uri naslednjega dne in je približno 18 ur po dogodku objavil generalovo smrt na televiziji. Preprosto je rekel: »Le général de Gaulle est mort; la France est veuve.«&nbsp;("General de Gaulle je mrtev. Francija je vdova.")<ref>{{navedi novice|url=http://www.upi.com/Audio/Year_in_Review/Events-of-1970/DeGaulle-and-Nasser-Die/12303235577467-8|title=1970 – Year in Review. De Gaulle and Nasser die|work=United Press International|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130724130450/http://www.upi.com/Audio/Year_in_Review/Events-of-1970/DeGaulle-and-Nasser-Die/12303235577467-8/|archive-date=24 July 2013}}</ref> De Gaulle ni hotel da ga pokopljejo med slavnimi v Parizu, čeprav bi si to več kot zaslužil, ampak med svojimi sovaščani. Njegov pogreb, ki je bil izveden 12. novembra 1970, je bil največji takšen dogodek v francoski zgodovini, saj je bilo na stotine tisoč Francozov – mnogi so nosili odeje in košare za piknik – in na tisoče avtomobilov, parkiranih na cestah in polnih vzdolž poti do obeh prizorišč. Dogodka se je udeležilo na tisoče gostov, med njimi de Gaullov naslednik Georges Pompidou, ameriški predsednik Richard Nixon, britanski premier [[Edward Carter Eaton|Edward Heath]], generalni sekretar ZN U Thant, sovjetski državnik [[Nikolai Podgorny]], italijanski predsednik [[Giuseppe Saragat]], zahodnonemški kancler [[Willy Brandt]] in kraljica Juliana Nizozemska. Postavljeni so bili posebni vlaki, da so v regijo pripeljali dodatne žalujoče, množica pa je bila tako tesno nabita, da so morali tiste, ki so omedleli, odpeljati proti postajam prve pomoči. Generalovo truplo so na oklepnem izvidniškem vozilu prepeljalo v cerkev in ga v grob poleg njegove hčerke Anne odneslo osem mladeničev iz Colombeya. Ko so ga položili v grob, so zvonili zvonovi vseh cerkva v Franciji, začenši z Notre Dame in od tam naprej. Nato so ga pokopali v Colombey-les-Deux-Eglises. Njegov nagrobnik je skromen in preprost, nobenega granita ali marmorja. Na njegovem pogrebu je predsednik Pompidou je dejal: "de Gaulle je Franciji dal njene vladne institucije, njeno neodvisnost in njeno mesto v svetu."<ref>{{navedi splet|title=Retirement|work=Fondation Charles de Gaulle|url=http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=377|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081118171038/http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=377|archive-date=18 November 2008}}</ref> == Zapuščina == Zgodovinarji so [[Napoleon Bonaparte|Napoleonu]] in de Gaullu priznali najvišji status francoskih voditeljev v 19. in 20. stoletju. Glede na raziskavo iz leta 2005, ki je bila izvedena v okviru desete obletnice smrti socialističnega predsednika Françoisa Mitterranda, je 35 odstotkov vprašanih izjavilo, da je bil Mitterrand najboljši francoski predsednik vseh časov, sledita mu Charles de Gaulle (30 odstotkov) in nato Jacques Chirac&nbsp;(12 odstotkov). Druga anketa BVA štiri leta pozneje je pokazala, da 87 % Francozov pozitivno ocenjuje njegovo predsedovanje. Kipi, postavljeni v čast de Gaullu, so postavljeni v [[London|Londonu]], [[Varšava|Varšavi]], [[Moskva|Moskvi]], [[Bukarešta|Bukarešti]] in [[Québec|Quebecu]]. Prvi alžirski predsednik Ahmed Ben Bella je dejal, da je bil de Gaulle "vojaški vodja, ki je prinesel najhujše udarce" pred alžirsko neodvisnostjo, vendar je "videl dlje" od drugih politikov in je imel "univerzalno razsežnost, ki je prepogosto manjka" v sedanjih voditeljih." Prav tako je Léopold Sédar Senghor, prvi predsednik Senegala, dejal, da bi se le malo zahodnih voditeljev lahko pohvalilo, da so tvegali svoja življenja, da bi podelili neodvisnost kolonije.<ref>Ahmed Ben Bella, ''De Gaulle voyait plus loin'', in ''L'Express'', 26 October 1995.</ref> Leta 1990 je predsednik Mitterrand, de Gaullov stari politični tekmec, vodil proslave ob 100. obletnici njegovega rojstva. Mitterrand, ki je nekoč o njem napisal jedljivo kritiko, imenovano "Permanentni državni udar", je citiral nedavno javnomnenjsko raziskavo in dejal: "Kot general de Gaulle je vstopil v panteon velikih narodnih herojev, kjer je pred Napoleonom, in za njim le Karel Veliki." Pod vplivom Jean-Pierra Chevènementa, vodje CERES-a, leve in suverenistične frakcije Socialistične stranke, se je Mitterrand, razen v nekaterih gospodarskih in socialnih politikah, zbral v večini gaulizem. Med sredino sedemdesetih in sredino devetdesetih let dvajsetega stoletja se je za "francoskim statusom" v Natu razvilo soglasje med levico in desnico, imenovano "Gaullo-Mitterandizem", tj. zunaj integriranega vojaškega poveljstva.&nbsp; === Spomeniki === V spomin na življenje Charlesa de Gaulla so zgradili številne spomenike. Največje francosko letališče, ki se nahaja v Roissyju, zunaj Pariza, se v njegovo čast imenuje letališče Charlesa de Gaullea. Po njem je poimenovana tudi francoska letalonosilka na jedrski pogon. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam francoskih generalov]] * [[seznam francoskih politikov]] * [[seznam francoskih predsednikov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Charles de Gaulle|Charles de Gaulle}} {{Wikinavedek}} {{-}} {{Heads of government of France}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gaulle, Charles}} [[Kategorija:Charles de Gaulle| ]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški teoretiki]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Francije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Francije]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije]] [[Kategorija:Francoski rimokatoličani]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani poljsko-boljševistične vojne]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali letališče]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda slona]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Umrli zaradi anevrizme]] 0j0dwac12r1cm1py5w0m7rwr5i5qlk4 0 28007 6741088 5814676 2026-08-22T23:49:52Z ~2026-45990-44 264735 /* */ vejica 6741088 wikitext text/x-wiki [[slika:Andrea Mantegna 045.jpg|thumb|220px|Hefajst v svoji kovačnici<br/>[[Andrea Mantegna]] (1431-1506)]] '''Hefajst''' je v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [[bog]] [[ogenj|ognja]] in [[kovaštvo|kovaštva]]; sin [[Zevs]]a in [[Hera|Here]], [[Afrodita|Afroditin]] mož. Rodil se je iznakažen in šepajoč, kar ni značilno za grške bogove. Po [[Homer]]jevi različici mita o Hefajstu ga je Hera, zgrožena nad tem, kar je rodila, vrgla z [[Olimp]]a. Padal je devet dni in pristal v morju, kjer sta ga vzgojili [[Tetija (mitologija)|Tetija]] in [[Evrinoma]]. Herino hudodelstvo se odloči maščevati, zato izdela zlat stol z verigami in jo vklene. Vendar jo nazadnje osvobodi, saj je le njegova mati. Hefajst je živel pod vulkani, koval orodje in orožje junakom in bogovom. Njegova šepavost je kasneje postala značilnost mitoloških kovačev. V [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] je njegova ustreznica [[Vulkan (mitologija)|Vulkan]]. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{myth-stub}} [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Bogovi ognja]] [[Kategorija:Bogovi kovaštva]] [[Kategorija:Mitološke osebe, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Dvanajst bogov Olimpa]] {{normativna kontrola}} r7oh3vk96846wrl4vlgoqg1sbr1cjtj 0 32223 6740827 6734262 2026-08-22T12:35:22Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6740827 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[tolkalist]]ov in [[bobnar|bobnarjev]]''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Janez Arzenšek]] - == B == [[Martin Bajde]] - [[Matevž Bajde]] - [[Jaka Berger]] - [[Žiga Brlek]] - [[Armando Baruca]] - [[Agim Brizani]] - [[Marko Bertoncelj]] - [[Damjan Brezovec]] - [[Gregor Brajkovič]] == C == [[Blaž Celarec]] - [[Urban Centa]] - [[Marko Cilenšek]] - [[Domen Cizej]] - [[David Cvelbar]] - [[Špela Cvikl Flis]] == Č == [[Miro Čekeliš]] - == D == [[Roman Dečman]] - [[Nelfi Depangher]] - [[Bruno Domiter]] - [[Tomaž Dimnik]] - [[Tone Dimnik]]-Čoč - [[Ratko Divjak]] - [[Braco Doblekar]] - [[Bruno Domiter]] == E == [[Timi Eler]] == F == [[Gal Furlan]] - [[Tulio Furlanič]] == G == [[Janez Gabrič]] - [[Dragan Gajić (bobnar)|Dragan Gajić]]=[[Drago Gajo]] - [[Šeki Gayton]] - [[Marina Golja]] - [[Urban Golob]]? - [[Darko Gorenc]] - [[Gregor Gorenšek]] - [[Alojz Gradišek]] - Gašper Gradišek - Dorian Granda - [[Blaž Grm]] - [[Martin Grajfoner]] - Ivo Gajič == H == [[Jože Habula]] - [[Andrej Hribar]] - [[Andrej Hrvatin]]-"Nimetu" - [[Toni Habula]] - [[Miro Hodža]] == J == [[Franc Jagodic]] - [[Martin Janežič]]-Buco - [[Aljoša Jerič]] - [[Štefan Jež]] - [[Damir Jurak]] - [[Marko Juvan (glasbenik)|Marko Juvan]] == K == [[Robert Kovačič]] - [[Zlatko Kaučič]] - [[Aleš Kersnik]] - [[Simon Klavžar]] - [[Julij Klemenc]] - [[Robert Krček]] - [[Barbara Kresnik]] - [[Zlati Klun]] - [[Damir Korošec]] - [[Lucijan Kodermac]]-''Lučko'' - [[Danilo Karba]] - [[Nina Korošak-Serčič]] - [[Damir Korošec]] - [[Tomaž Kosec]] - [[Samo Kralj]] - [[Kristijan Krajnčan]] - [[Franci Krevh]] - [[Elvis Kurbus]] - [[Vlasti Kozlovič]] - [[Miha Koritnik]] - [[Žiga Kožar]] - [[Katarina Kukovič]] - [[Blaž Kocina]] - [[Janez Kolbl]] - [[Barbara Kresnik]] - [[Franci Krevh]] - [[Bojan Krhlanko]] - [[Alen Emerik Kranjc]] - [[Fredi Kukovec]] – == L == [[Marko Lasić]] - [[Janez Levec (glasbenik)|Janez Levec]] - [[Tomaž Lojen]] == M == [[Uroš Markovič]] - [[Mitja Marussig]]? - [[Damir Mazrek]] - [[Marin Medja]] - [[Boštjan Meglič]] - [[Josip Mihelčič]] - [[David Morgan]] - [[Goran Moskovski]] - [[Ivo Mojzer]] - [[Vladimir Mljač]] - [[Damjan Mulej]] - [[Andrej Modrijan]] - [[Miro Hodža]] - [[Tomaž Medvar]] - Goran Moskovski - [[Nino Mureškić]] == N == [[Tajana Novak]] == O == [[Dušan Obradinović (Obra)]] - [[Klemen Ogrizek]] - [[Igor Orač]] == P == [[Matjaž Pegam]] - [[Djuro Penzeš]] (1940-2019) - [[Andrej Pintarič]] - Alojz Pirnat - [[Davor Plamberger]] - [[Andraž Poljanec]] - [[Tomislav (Tomi) Purić]] - [[Andrej Pirjevec (Andrey Piryevec)]] - [[Gašper Peršl]] - [[Damjan Paljk]] - [[Iztok Pepelnjak]] - [[Davor Plamberger]] - Dario Plesničar - Miha Plesničar - [[Božo Podkrajšek]] - [[Luka Poljanec]] - Maja Povše - [[Črtomir Pšeničnik|Črt(omir) Pšeničnik]] == R == [[Roman Ratej]] - [[Aleš Rendla]] - [[Dejan Ritlop]] - [[Pavle Ristič]] - [[Sergej Randjelović (RunJoe)]] - [[Niko Rakušček]] - [[Jure Rozman]] - [[Smiljan Rozman]] - == S == [[Blaž Selišnik]] - Aleksander Sever - [[Davor Skočić]] - [[Borut Sedej]] - [[Aleksander Skale]] - [[Žiga Smrdel]] - [[Marko Soršak]] - [[Blaž Sotošek]] - [[Marjan Stanić]] == Š == [[Luka Šalehar]] - [[Saša Šegula]] - [[Rok Škarabot]] - [[Roman Škraba]] - [[Simon Škrlec]] - [[Marko Špolar]] - [[Davorin Štorgelj]] - [[Primož Štorman]] - [[Vasilij Štukelj Knežević]] - [[Aleksandra Šuklar]] - [[Boris Šurbek]] - [[Jernej Šurbek]] == T == [[Dejan Tamše]] - [[Žan Tetičkovič]] - [[Franc Teropšič]] - [[Rok Tomažinčič]] - [[Tomo Tomšič]] - [[Boštjan Tršar]] - [[Iztok Turk]] - [[Jani Tutta]] == U == [[Aleš Uranjek]] == V == [[Boštjan Vajs]] - [[Tonči Valič - Skalp|Tonči Valič-Skalp]] - [[Petra Vidmar]] - [[Bruno Viler]] - [[Maraya Vlaj Koščak]] - [[Dušan Vran]] - [[Tomaž Vouk]] - [[Dušan Vran]]-''Cika'' - [[Robert Vrtovšek]]-[[Maček (priimek)|Maček]] == Z == Jože Zadravec - [[Tilen Zakrajšek]] - [[Marko Zupanc, glasbenik]] - [[Robert Zupančič]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Tolkalisti]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Bobnarji]] [[Kategorija:Slovenski tolkalisti|*]] lyeaoh7iu4sajkjwycn5so8n9ezxigk 0 32957 6741050 6729340 2026-08-22T20:27:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741050 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bizerta | official_name = Bizerte | native_name = {{lang|ar|بنزرت}}<br />{{transliteration|ar|DIN|Binzart}} | other_name = | settlement_type = Mesto | image_skyline = Bizerte bridge from south side(zarzouna).jpg | image_caption = | image_flag = | flag_size = 120px | image_seal = | image_shield = | shield_size = 100px | nickname = | motto = | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Tunisia#Africa | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji | coordinates = {{coord|37|16|40|N|9|51|50|E|region:TN|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{TUN}} | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Bizerta | subdivision_type2 = Delegation(s) | subdivision_name2 = Bizerta seer, Bizerta jug | established_title = | established_date = | government_type = | government_footnotes = | leader_title = Župan | leader_name = Kamel Ben Amara <small> (Ennahda) </small> | area_footnotes = | area_total_km2 = | area_land_km2 = | area_water_percent = | area_urban_km2 = 34<ref name="STRAT">{{in lang|fr}} [http://www.commune-bizerte.gov.tn Mnicipalité de Bizerte] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100104111052/http://www.commune-bizerte.gov.tn/ |date=4 January 2010 }}.</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 5<ref>{{navedi splet|url=https://dateandtime.info/citycoordinates.php?id=2472706|title=Geographic coordinates of Bizerte. Latitude, longitude, and elevation above sea level of Bizerte, Tunisia|website=Dateandtime.info|access-date=11 June 2022|archive-date=2025-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20251005042849/https://dateandtime.info/citycoordinates.php?id=2472706|url-status=dead}}</ref> | population_footnotes = | population_total = 162.053<ref name="STRAT"/> | population_as_of = 2022<ref name="STRAT"/> | population_density_km2 = 3363 | population_metro = 600.012 | population_note = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +01:00 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | postal_code_type = Postal code | postal_code = 7000 | area_code = [[+216]] (Tun) 72 (Bizerte) | website = [https://web.archive.org/web/20100104111052/http://www.commune-bizerte.gov.tn/ www.commune-bizerte.gov.tn] | footnotes = }} [[Slika:Bizerte port.jpg|thumb|300px|Vodni kanal v Bizerti]] '''Bizerta''' ({{langx|ar|بنزرت|translit=Binzart}} je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in guvernat v severni [[Tunizija|Tuniziji]] ob [[Sredozemlje|Sredozemskem morju]]. Kraj je znan po svojem slikovitem pristanišču. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] je 162.053 (2022; ocena 1998 je bila 105.520), ocena prebivalstva v celotnem guvernatu pa je 600.000 (2022). Je najsevernejše mesto v Afriki, ki leži 65 km severno od glavnega mesta [[Tunis]]a. Znano je tudi kot zadnje mesto, ki je ostalo pod francoskim nadzorom, potem ko je preostali del države osvojil neodvisnost od Francije. Zunanji del pristanišča je z [[prekop|vodnim kanalom]] povezan z obema notranjima pristaniščema (zaliv [[Sebre]], [[jezero Bizerta]]). Znamenita je [[kazba]], ki staro mestno pristanišče ločuje od morja. V okolici so nasadi [[oljka|oljke]], v jezeru pa je najti dragocene zaloge rib. Gospodarstvo mesta predstavlja predelava [[nafta|nafte]] od leta 1964 (nekoliko tudi [[fosfat|fosfatov]] in [[železo|železa]]), ribiška industrija in pridelava [[pšenica|pšenice]] ter [[oljčno olje|oljčnega olja]] in [[vino|vina]], pa tudi industrija [[tekstil]]a in avtomobilskih delov. V zadnjem času dohodek predstavlja tudi [[turizem]], razvit zaradi plaž severno od mesta. Kraj z večjimi mesti v okolici povezujejo dobre [[promet]]ne povezave, ki vključujejo [[cesta|ceste]] in [[železniški prevoz|železnice]]; mesto ima tudi svoje [[letališče]]. == Imena == Klasično ime Bizerte, Hippo, je latinizacija punskega<ref name="Dr Mahmoud ABIDIfrench"/><ref name="ORIGIN">[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059:entry=Hippo&highlight=hippo Perseus Digital Library]. Perseus.tufts.edu</ref> imena ({{langx|xpu|𐤏𐤐𐤅𐤍}}, {{smallcaps|ʿpwn}}),{{sfnp|Ghaki|2015|p=66}} verjetno povezanega z besedo ''ûbôn'', ki pomeni 'pristanišče'.{{sfnp|Brown|2013|p=326}} Da bi ga ločili od ''[[Hipon|Hippo Regius]]'' (sodobna [[Anaba]] v [[Alžirija|Alžiriji]]), so Grki in Rimljani uporabljali več vzdevkov. [[Skilaks]] iz Kariande ga omenja kot ''Hippo Acra'' in ''Hippo Polis'' ('Mesto Hippo').<ref>{{navedi splet|url=http://www.ccibizerte.org/page.php?r=1&ssr=&sr=2|title=Chambre de Commerce et d'Industrie du Nord-Est Bizerte|last=Tunisia|first=Stelfair|website=Ccibizerte.org|access-date=20 March 2018}}</ref><ref name="Dr Mahmoud ABIDIfrench">{{navedi splet|url=http://www.bizerteyahasra.com|title=bizerteyahasra|author=Dr Mahmoud ABIDI(french)|date=5 February 2008|publisher=bizerteyahasra.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20130809112509/http://www.bizerteyahasra.com/|archive-date=9 August 2013|url-status=usurped|access-date=13 October 2013}}</ref> [[Polibij]] ga omenja kot ''Hippo Diarrhytus'' ({{langx|grc|Ἱππὼν διάρρυτος}}, Hippōn Diárrhytos), »Povodni konj, ki je razdelil vodo«, v povezavi z znamenitim mestnim kanalom.<ref name="ORIGIN"/> V [[Rimsko cesarstvo|rimskih]], [[Vandali|vandalskih]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] virih se pojavlja tudi kot ''Hippo Zarytus''.<ref name="STTRAT">[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0234:book=1:chapter=70&highlight=hippo Hippo Zarytus(in Perseus Digital Library)]. Perseus.tufts.edu</ref> Njegovo arabsko ime ''Binzart'' ({{lang|ar|بنزرت}}) in francoska ter angleška oblika, ki iz njega izhajata, predstavljata fonetični razvoj njegovega starodavnega imena.<ref name="Dr Mahmoud ABIDIfrench"/> == Zgodovina == === Antika === Mesto, ki so ga okoli leta 1100 pr. n. št. ustanovili [[Feničani]] pod imenom ''A'Kra'', je po porazu Agatokla iz Sirakuz padlo pod kartažanski vpliv. Kasneje so ga zasedli Rimljani pod imenom ''Hippo'', ''Hippo Accra'', ''Hippo Diarrhytus'', ''Diaritus'' ali ''Zaritus'' (Hippo-Zaryte v romanu [[Gustave Flaubert|Gustava Flauberta]] ''Salammbô''<ref>{{Navedi knjigo|language=fr|author1=Gustave Flaubert|title=Salammbô|location=Paris|publisher=Pocket|year=1995|pages=502|isbn=978-2-266-04323-6}}</ref>). [[Plinij Starejši]] ga omenja v svoji ''Naravoslovni zgodovini''<ref>{{Navedi knjigo|language=fr|author1=Pline l'Ancien|title=Histoire naturelle|location=Paris|publisher=Dubochet|year=1848-1850|quote=Območje Zeugitana se začne pri reki Tusca; pravilno se imenuje Afrika. Trije rti, Beli rt, Apolonov rt nasproti Sardinije in Merkurjev rt nasproti Sicilije, ki štrlijo v odprto morje, tvorijo dva zaliva: prvi je Hipo, najbližji mestu, ki se imenuje Hipo Dirutus, iz popačene grške besede ''diarrhytos'', ki pomeni zalivan z obilnimi vodami.|url=https://remacle.org/bloodwolf/erudits/plineancien/livre5.htm}}.</ref> pod latinskim imenom Hippo Dirutus, ki ga predstavlja kot popačeno grško ime diarrhutos, kar pomeni "prečkano s tekočo vodo". Rimska osvojitev Hippo-Diarrhytosa je izbrisala devet stoletij punske zgodovine. Mesto je bilo razstavljeno in je njegovo ozemlje padlo pod nadzor [[Utika|Utike]], ki se je postavila na stran Rima. Minilo je veliko časa, preden je bilo na mestu punske naselbine Hippo Diarrhytus zgrajeno novo rimsko mesto. Pod Rimskim cesarstvom je Hipo vzdrževal redne pomorske odnose z Ostio in Rimom, kar dokazuje [[mozaik]], ki krasi njegovo trgovsko predstavitev na Trgu korporacij. Od 5. stoletja naprej sta mesto in okolica, zahvaljujoč dinamičnim prizadevanjem [[Avguštin iz Hipona|Avguština iz Hipona]] in spodbudi več škofov, velikih posestnikov in aristokracije, sprejela krščanstvo. Leta 661 pa so nadzor nad njim prevzeli [[Arabci]] ter ime spremenili v ''Binzart''. Njegovo arabsko ime Banzart izhaja iz fonetične spremembe njegovega starodavnega imena.<ref>{{navedi splet|language=fr|title=Histoire de Bizerte|url=http://www.bizerte.org/lhistoire-de-bizerte|url=bizerte.org}}.</ref> === Srednji vek === Med islamsko širitvijo so mesto zavzele arabske čete in dobilo sedanje ime. Od leta 1050 naprej je pritok [[Banu Hilal]] prispeval k propadu dinastije Ziridov. Nato so nastale številne majhne, ​​neodvisne kneževine, vključno z Bizerto. Med letoma 1155 in 1160 so [[Almohadi]] osvojili ozemlje današnje Tunizije. Približno dvajset let pozneje je [[Ifrikija]] dobila status avtonomne province. V 9. stoletju je mesto doživelo razvoj pod [[vladarska rodbina|dinastijo]] [[Aglabidi|Aglabidov]]. === Sodobnost === Leta 1535 so mesto skupaj z večjim delom današnje tunizijske obale zavzeli [[Španci]], čete Karla V., 1572 pa [[piratstvo|pirati]]; slednji so v njem utrdili eno svojih pomembnejših oporišč. Piratstvo se je nadaljevalo tudi po letu 1610, ko je nadzor nad mestom prevzel Jusef Dej. Takrat je zaradi svojega pristanišča doživela prvo veliko obdobje razcveta. Kot odgovor je mesto leta 1681 bombardirala mornarica francoskega kralja. 4. in 5. julija 1770 je eskadra grofa Brovesa ponovno bombardirala mesto in uničila pristaniške instalacije. Leta 1784 in 1785 so Benečani tisti, ki so mesto in pristanišče obstreljevali z zažigalnimi bombami. Leta 1786 je Beylicalov dekret Franciji podelil izključne pravice do ribolova koral, vendar so tihotapci takoj sledili. Genovežani, Katalonci, Benečani, Sicilijanci, Pisanci, Korzičani so ustanovili številna skladišča in podjetja na otočku R'baâ, vendar je trajalo le približno petdeset let, da so uničili koralne gmote. Leta 1881 je takratno Tunizijo pod svoje okrilje z okupacijo vzela [[Francija]] in razglasila [[protektorat]]. Francozi so do leta 1895 poglobili kanale in pristanišče ter ga modernizirali in zgradili tudi mehanizacijo za pristaniške tovore. S tem je bila luka preobražena v [[vojna mornarica|vojaško mornariško]] postojanko, njeno središče pa je bilo mesto ob jezeru Sidi Abdalah (danes Menzel Bourguiba). V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bilo mesto pod okupacijo [[Wehrmacht|nemških sil]], [[Zavezniki]] pa so ga osvobodili 7. maja 1943. Zaradi [[strategija|strateške]] lege v Sredozemlju je bilo mesto visoko cenjeno pri Francozih, ki so si tam utrdili vojaško pristaniško oporišče. Ko je 1956 Francija podelila Tuniziji neodvisnost, je navzlic temu ohranila svojo prisotnost v tem mestu, in sicer kljub nestrinjanju tunizijskih oblasti. V posledičnih trenjih je padlo več kot tisoč Tunizijcev, dokler niso Francozi zapustili oporišča leta 1963, sedem let po razglasitvi samostojnosti države. == Geografija == Bizerta leži na delu razširjenega zaliva in vzhodno obrnjene obale severne obale Tunizije, 15 kilometrov od Ras ben Sakka (najsevernejše točke v Afriki ob Sredozemskem morju), 20 kilometrov severovzhodno od [[narodni park Ichkeul|jezera Ichkeul]] (uvrščenega na seznam svetovne dediščine), 30 kilometrov severno od arheološkega najdišča [[Utika]] in 65 kilometrov severno od [[Tunis]]a. Zahodno od mesta so obalni hribi, ki tvorijo izdanke [[Telski Atlas|Telskega Atlasa]] z dobro ohranjenimi gozdovi in ​​razglednimi točkami. Med njegovimi plažami so Sidi Salem, La Grotte, Rasenjela in Al Rimel. Leži na delu obale s sredozemskim podnebjem, blizu [[Sardinija|Sardinije]] in [[Sicilija|Sicilije]], za razliko od obal na jugu države, kjer je celoletno suho puščavsko podnebje. Mesto ima središče na severni obali Bizertskega prekopa, ki povezuje Sredozemsko morje s plimskim jezerom Lac de Bizerte, ki je večje od vseh delov mesta skupaj, neposredno na jugu. Pozidana območja so razporejena v treh smereh: * Jugozahodno vzdolž razširjenega kanala s pomoli pri Pecherieju in Jarroubi, slednji je povezan z letalsko bazo Bizerte-Sidi Ahmed ob odprtju jezera in vojaškim/reševalnim heliportom. * Severno sta Sidi Salam in Corniche. Nahajata se le nekaj metrov od obale in na obalnih pobočjih Ain Berde, hribovja proti Cap Blancu, majhnemu rtu v naravnem zavarovanem območju Ain Damou Plage. * Zarzouna, Menzel Jemil in Menzel Abderrahmane ležijo na južni obali kanala, ki ga tvorita naselje Zarzouna in mesti Menzel Jemil in Menzel Abderrahmane, povezan s premičnim mostom, oba Menzela pa sta obrnjena proti samemu jezeru. Preostanek ožine, na kateri stojita, je rahlo vzpenjajoč se Foret de Remel, ki doseže najvišjo točko vzhodno od svojega gozdnega območja pri Cap Zebibu. === Podnebje === Bizerta ima vroče poletno sredozemsko podnebje z milimi, deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Sredozemski vetrič naredi poletja hladnejša in bolj vlažna kot v notranjosti Tunizije.<ref name="Climate–Data.Eu">{{navedi splet|url=http://www.climatedata.eu/climate.php?loc=tsxx0001&lang=en|title=Climate Bizerte – Table|publisher=Climate–Data.Eu|access-date=20 July 2014|archive-date=27 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140727171306/http://www.climatedata.eu/climate.php?loc=tsxx0001&lang=en|url-status=dead}}</ref> Podnebje mesta je zaradi svoje geografije edinstveno v primerjavi s severnoafriškimi standardi. Deževna sezona običajno traja od oktobra do marca, lahko pa se podaljša tudi od septembra do maja. Bizerta ima povprečno 110 deževnih dni na leto z več kot 0,1 mm padavin, kar je relativno veliko število glede na letno količino padavin 653,2 mm kljub skromni nadmorski višini. To je deloma posledica neposredne izpostavljenosti zahodnim in severozahodnim vetrovom, ki so zelo aktivni skozi vse leto. Ti vetrovi predstavljajo več kot 58 % vseh vetrovnih tokov pozimi in skoraj 50 % poleti.<ref name="Sellami2023">{{Cite thesis |last=Sellami |first=Mounir |date=2023 |title=Temps et pollution atmosphérique à Bizerte: analyse multiscalaire |degree=PhD |publisher=Université Paris Cité; Université de Sfax (Tunisie) |url=https://theses.hal.science/tel-04836955v1 |language=fr}}</ref> Poleti podnebje uravnavajo termični morski vetriči, zaradi česar je prijetnejše kot v mnogih drugih obalnih regijah Severne Afrike. Morski vetrič se pojavlja več kot dve tretjini poletnih dni, njegova pogostost pa doseže vrhunec pri več kot 80 % avgusta. Tipičen poletni morski vetrič se začne okoli 8.30, doseže največjo hitrost do 7 m/s okoli 15.00 in se umiri okoli 21.00, traja približno 13 ur. Ta učinek je izrazit, saj so obalne soseske, kot je Corniche, do 2,5 °C hladnejše od območij v notranjosti, kjer se nahaja uradna vremenska postaja Sidi Ahmed. Gozdnata območja, kot je gozd Ennadhour, imajo prav tako koristi od tega hladilnega učinka. V nasprotju z zmernimi vetriči regija doživlja tudi vroče, suhe vetrove jugo, ki se v vroči sezoni pojavljajo povprečno 7 do 8 dni na leto.<ref name="Sellami2023" /> == Arhitektura in krajina == === Staro pristanišče v Bizerti === Staro pristanišče (Le vieux port) v Bizerti je pristanišče z majhnim bazenom, obdanim z belimi hišami, kavarnami in velikimi čolni v svetlih barvah.<ref name="voyage">{{navedi splet|url=https://www.voyage-tunisie.info/vieux-port-de-bizerte-tunisie/|title=Le vieux port de Bizerte, Tunisie|website=Voyage-tunisie.info|date=8 December 2017|access-date=11 June 2022|archive-date=2026-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20260609104624/https://voyage-tunisie.info/vieux-port-de-bizerte-tunisie/|url-status=dead}}</ref> Staro pristanišče je najbolj očarljiv kraj v Bizerti. Pomol se razteza v loku vzdolž sienskega zemeljskega obzidja kazbe in nizkih belih hiš. Skromen čoln, pobarvan v rdeče in zeleno, pluje po mirni vodi, ribič raztovarja ribe za bližnjo tržnico, drug dvigne sidro ... Bizerta ponuja znani prizor majhnega provansalskega ali španskega pristanišča, ki bi svoj zvonik zamenjalo za minaret. Staro pristanišče v Bizerti oživi še posebej ob koncu dneva, ko terase bistrojev napadejo pomole. {{wide image|Bizerte banner.jpg|1200px|Staro pristanišče v Bizerti}} === Medina === [[File:Elmedina, Bizerte, Tunisia.jpg|thumb|left|Medina v Bizerti]] Medina ustreza staremu mestnemu jedru Bizerte. Razteza se severno od sodobnega mesta, nad avenijo Bourguiba, in poteka vzdolž starega pristanišča do kazbe (trdnjave). Nekoč zaščitena z nasipom, obrnjenim proti notranjosti, je bila med francoskim protektoratom porušena, da bi uveljavila svojo oblast nad mestom. Medina je nekakšen labirint ozkih ulic, ki se križajo v vse smeri. Na sukih se vonji spreminjajo iz ene ulice v drugo, glede na trgovine obrtnikov in njihove izdelke. Imena ulic ustrezajo starim korporacijam, ki so tukaj prisotne: rue des armiriers, rue des tesarji, tkalci, zlatarji ... Na ozkih stojnicah lahko vidite obrtnika pri delu. Nad [[medina (četrt)|medino]] se dviga visok osmerokotni minaret Velike mošeje (iz 17. stoletja). Ob njem se dviga zaouïa Sidija Mokhtarja Deya, šefa Bizerte. Medina Bizerte je staro mestno jedro, ki obdaja slikovito okrožje Staro pristanišče. Je živahno središče tradicionalnih obrti. V vijugastem labirintu ozkih ulic in pokritih sukov se nahajajo delavnice kovinarjev in tesarjev ter mesarji in trgovine z živili. Ulice so poimenovane po obrtnikih, ki tam živijo in delajo: kovači na ulici rue des Forgerons, puškarji na ulici rue des Armuriers, tesarji na ulici rue des Menuisiers in mesarji na ulici rue des Bouchers. Je zelo atmosferski kraj za sprehode in za razliko od medine Hammameta in Monastirja ni bil obnovljen, zato izžareva ves eksotični čar Orienta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cityzeum.com/bizerte-la-medina|title=Bizerte-la médina en Tunisie: guide, visite, infos, avis, prix, adresse, réserver|website=Cityzeum.com|access-date=11 June 2022}}</ref> === Kazba === [[File:Bizerte, Kasbah 02.jpg|thumb|right|Pogled na kazbo v Bizerti]] Kazba je severno od starega pristanišča in ima en sam vhod z zahodne strani. Je majhnih dimenzij: približno 175 m x 120 m in ima 8 stolpov ter prehod. Zgrajena je bila v 17. stoletju. Na drugi strani kanala se kazba s svojim obzidjem dviga nad medino: dostopna je zaradi čudovitega razgleda na mesto, pristanišče, jezero in morje. Izvor te trdnjave segajo v čas bizantinske okupacije: pravokotne oblike, na vsakem vogalu je stolp. Vhod v kazbo je ozek obokan prehod, zasnovan tako, da upočasni morebitne napadalce, ki bi poskušali vstopiti vanjo. Notranjost trdnjave je labirint majhnih ulic, obdanih s hišami. Ob vznožju severozahodnega obzidja tržnica oživi od krikov trgovcev, stojnice pa dajejo vtis organizirane zmešnjave. Onkraj se razprostira andaluzijska četrt, kamor so se v 17. stoletju zatekli Mavri iz Španije. Dalje, povezana z nasipom kazbe, lahko vidimo silhueto španske utrdbe, ki se dviga nad Bizerto na nadmorski višini približno 40 metrov proti severu. Ta utrdba izvira iz leta 1573, zgrajena pa je bila med turško prevlado pod vodstvom alžirskega paše. Zgrajena je tako, da se lahko sooči z artilerijo, sestavljena pa je iz trinajstih stranic z vračljivimi koti. Zdaj daleč od kakršne koli grožnje je bila utrdba preurejena v gledališče na prostem, ki gosti mednarodni festival Bizerte (glasba, ples, film).<ref>{{navedi splet|url=https://guide-voyage-tunisie.com/la-kasbah-de-bizerte|title=La Kasbah de Bizerte &#124; Guide de voyage en Tunisie|website=Guide-voyage-tunisie.com|access-date=11 June 2022|archive-date=2026-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20260609104610/https://guide-voyage-tunisie.com/la-kasbah-de-bizerte/|url-status=dead}}</ref> == Gospodarstvo == Gospodarstvo Bizerte je zelo raznoliko. Obstaja več vojaških oporišč in turizem skozi vse leto. Kot turistično središče pa regija ni tako priljubljena kot vzhodna obala Tunizije. Obstaja proizvodnja (tekstil, avtomobilski deli, kuhinjska posoda), ribolov, sadje in zelenjava ter pšenica. == Zanimivosti == Pristanišče Bizerte se razvija v pomembno sredozemsko marino za jahte, ki naj bi se odprla maja 2012. Del marine, namenjen superjahtam, se bo imenoval Goga Superyacht Marina in bo imel priveze za jahte dolžine do 110 m. Pričakuje se, da bo to znatno spodbudilo lokalno gospodarstvo, saj bodo lastniki jaht in tudi stotine profesionalnih članov posadke postali celoletni potrošniki. Storitvene dejavnosti, ki oskrbujejo jahte, se bodo postopoma razvijale in prinesle dodatna delovna mesta.<ref>{{navedi splet |author=Morley Yachts |url=http://www.GogaMarina.com |title=Goga Superyacht Marina |publisher=Gogamarina.com |date=29 July 2009 |access-date=4 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605024331/http://gogamarina.com/ |archive-date=5 June 2013 }}</ref> Igralec Abdelmajid Lakhal se je rodil v Bizerti. Pesem skupine Teapacks ''Lo haya lano klum'' govori o tem, kako so nacisti leta 1942 iz Bizerte izgnali družino vodje skupine Kobija Oza. == Titularni sedež == ''Hippo Diarrhytus'' je titularni sedež Rimskokatoliške cerkve. V letih 1989–2002 ga je imel Tadeusz Kondrusiewicz, nato Jose Paala Salazar, O.P. v letih 2002–2004 in Manfred Grothe od 14. oktobra 2004. Mesto in sedež ''Hippo Diarrhytus'' se ne smeta zamenjevati z mestom in sedežem ''[[Hipon|Hippo Regius]]'', kjer je bil škof sveti Avguštin iz Hipona. ==Sestrska mesta== *{{flagicon|Morocco}} [[Tanger]], [[Maroko]], od 1976 *{{flagicon|Egypt}} [[Port Said]], [[Egipt]], od 1977 *{{flagicon|Algeria}} [[Anaba]], [[Alžirija]], od 1985 *{{flagicon|Greece}} [[Kalamata]], [[Grčija]], od 1997 *{{flagicon|Italy}} [[Palermo]], [[Italija]], od 2005 * {{Flagicon|Russia}} [[Sankt Peterburg]], Rusija, od 2013 * {{Flagicon|Germany}} [[Rostock]], Nemčija, od 2016 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Bizerte}} {{wikivoyage|Bizerte}} * [http://www.bizerte1.com/ Bizerte Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050611013905/http://www.bizerte1.com/ |date=2005-06-11 }} (angleščina, francoščina) * [http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100112124156/http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ |date=2010-01-12 }} {{fr}} * [https://archive.today/20121211040840/http://i-cias.com/e.o/bizerte.htm "Bizerte"] in the ''Encyclopedia of the Orient'' * {{cite EB1911|wstitle=Bizerta|volume=4}} * {{cite CE1913|wstitle=Hippo Diarrhytus|first=Sophron |last=Pétridès|volume=7}} [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} sjrcf7nls919xsstz1xgmc7ugb5ux68 0 40989 6740880 6722673 2026-08-22T14:02:59Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740880 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Dimitrij Rupel | order=1. [[minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] | term_start=[[16. maj]] [[1990]] | term_end=[[25. januar]] [[1993]] | successor= [[Lojze Peterle]] | term_start2=[[2. februar]] [[2000]] | term_end2=[[7. junij]] [[2000]] | predecessor2=[[Boris Frlec]] | successor2= [[Lojze Peterle]] | term_start3=[[30. november]] [[2000]] | term_end3=[[6. julij]] [[2004]] | predecessor3=[[Lojze Peterle]] | successor3= [[Ivo Vajgl]] | term_start4=[[3. december]] [[2004]] | term_end4=[[21. november]] [[2008]] | predecessor4=[[Ivo Vajgl]] | successor4=[[Samuel Žbogar]] | birth_date=<!-- Wikipodatki --> | death_date= | death_place= | brother= Fedja Rupel | niece= Anja Rupel | spouse= M(arj)et(ic)a Ana Rudolf Rupel | party=[[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]], [[Slovenska demokratična zveza|SDZ]], [[DS]], [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | vicepresident= |}} '''Dimitrij Rupel''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[politik]], [[diplomat]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[urednik]] in [[publicist]], * [[7. april]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Je avtor velikega števila knjig in člankov o kulturi, umetnosti, politiki, mednarodnih odnosih in zunanji politiki, pa tudi literarnih del, predvsem proze in dramatike. Je univerzitetni profesor, sprva je deloval na področju sociologije kulture in umetnosti, kasneje pa tudi nacionalne in mednarodne politike. Bil je eden poglavitnih osamosvojiteljev Slovenije kot njen prvi in dolgoletni zunanji minister (skupaj okoli 10 let v treh ločenih obdobjih). Od poletja 2013 je upokojenec, nazadnje pa je bil uslužbenec [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrstva za zunanje zadeve]]. Leta 2021 je prevzel vodstvo [[Javna agencija za knjigo|Javne agencije za knjigo]] in jo vodil do oktobra 2022. == Otroštvo in sorodstvo == Rodil se je v družini violinista in glasbenega pegagoga ter rektorja [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademije za glasbo]] [[Karlo Rupel|Karla Rupla]], Dimitrijev starejši brat je bil flavtist in prav tako profesor na AG [[Fedja Rupel]], stric slovenist in ravnatelj [[NUK]] [[Mirko Rupel]], praded tržaški slovenski politik [[Ivan Nabergoj]], očetov bratranec pa [[Bogdan Grom]] (1918-2013), slovensko-ameriški slikar, grafik, kipar in ilustrator, po rodu iz Trsta. Je tudi v sorodstvu z družino Bleiweis in [[Marko Turk|Markom Turkom]], njegova nečakinja je pevka [[Anja Rupel]], tast pa je bil prvoborec, politik in narodni heroj [[Janko Rudolf]].{{Cn}} V prvi polovici 1960. let je nastopal na TV v duetu skupaj z [[Matija Milčinski|Matijo Milčinskim]]. [[Slika:2007 06 14 slovenia 600.jpg|thumb|right|250px|Rupel in [[Condoleezza Rice]] leta 2007]] == Akademska kariera == Rupel je po začetem študiju na angleški univerzi [[Essex University|Essex]], ga je 1968 prekinil zaradi očetove bolezni, leta 1970 [[diploma|diplomiral]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani, ter kasneje po posredovanju [[Vladimir Dedijer|Vladimirja Dedijerja]] odšel na študij v ZDA, kjer je 1976 [[doktorat|doktoriral]] iz sociologije (literature) na ameriški univerzi ''[[Brandeis]]'' v [[Waltham]]u pri [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] (država [[Massachusetts]]) pod mentorstvom [[Kurt H. Wolff|Kurta H. Wolffa]]. V svojem doktoratu je postavil tezo o "slovenskem kulturnem sindromu", uporabo kulture za politične cilje in je značilen za Slovence in druge male narode. Leta 1970 se je zaposlil kot asistent na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]], kjer so mu doktorat priznali šele 1978, je predaval sociologijo kulture, oblikoval je tudi izbirna predmeta sociologija umetnosti in literature (docent je postal 1981, 1986 [[izredni profesor|izredni]], 1992 [[redni profesor]] na (že preimenovani) [[FDV]]. 1989 je postal (skupaj s [[Tine Hribar|Tinetom Hribarjem]]) njen prodekan in soutemeljitelj študija [[Kulturologija|kulturologije]] na tej fakulteti. Po letu 2000 je s FDV prešel na novoustanovljeno ''[[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteto za državne in evropske študije]]'' ([[Brdo pri Kranju]]) in na ''[[Evropska pravna fakulteta|Evropsko pravno fakulteto]]'' v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]; bil je dekan nove [[Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca|Fakultete za slovenske študije]] ter postal tudi prvi rektor [[Nova univerza|Nove univerze]]; zdaj ima tam status prorektorja in [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]]. Predaval je tudi na Queen´s University v [[Kingston, Ontario|Kingstonu]] ([[Ontario]], Kanada 1977/78)'', New School for Social Research'' v New Yorku (en semester 1985/86-''Fulbrightova štipendija''), ''Cleveland State University'' (1989/90) in mnogih drugih svetovnih univerzah, aktiven pa je bil v več domačih in tujih strokovnih in literarnih združenjih, mdr. je 1982 postal mednarodni podpredsednik Raziskovalnega komiteja 37 ISA za sociologijo umetnosti in v tej vlogi sodeloval na mednarodnih kongresih in konferencah (eno je organiziral v Ljubljani 1984). Na področju sociologije kulture in umetnosti, posebej literature, so najprej opazni vplivi Luciena Goldmanna, pozneje pa ameriške sociologije ([[Daniel Bell]], [[Harold Garfinkel]], [[Alfred Schütz|Alfred Schutz]]). Več let je kritiško spremljal sprotno [[Literarna kritika|literarno]] ustvarjanje in se ukvarjal s kulturno in politično publicistiko (kolumne v reviji ''[[Teleks]]'', kjer je ocenjeval aktualne izdaje del in dogodke v rubriki z nadnaslovom ''"To morate...prebrati, videti..."'' , med katerimi je bila najkontroveznejša negativna ocena prve male plošče [[Pankrti|Pankrtov]] z nadnaslovom "''To morate preslišati''") ter se uveljavil kot zanimiv polemik. Sodeloval je v uredništvih več [[revija|revij]]; že konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je sodeloval v neoavantgardnem gibanju in v zbornikih skupin [[Skupina OHO|OHO]] in Katalog. V letih 1968-69 je bil odgovorni urednik ''[[Tribuna (časopis)|Tribune]]'' in na kulturniško-politični pamflet ''Demokracija da, razkroj ne!'' odgovoril s člankom ''Demokracija da ali ne?''. 1970-71 je bil urednik ''Problemov'', glavni urednik knjižne zbirke ''[[Znamenja]]'' pri založbi Obzorja Maribor in v obdobju 1984-87 kot eden njenih soustanoviteljev tudi odgovorni urednik ''[[Nova revija|Nove revije]]'' (pobuda zanjo je bila napisana v njegovem stanovanju),<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996</ref> dokler ni bil zaradi političnih pritiskov, ki so sledili objavi [[Prispevki za slovenski nacionalni program|Prispevkov za slovenski nacionalni program]] v 57. številki te revije v začetku leta 1987, skupaj z glavnim urednikom [[Niko Grafenauer|Nikom Grafenauerjem]] prisiljen v odstop. == Politično delovanje == V 1960. letih se je politično angažiral zlasti v študentski organizaciji in postal član [[ZKS|ZK(S]]), iz katere je bil izključen med služenjem vojaškega roka po vrnitvi iz ZDA zaradi ovadbe s strani slovenkega novinarja B. K. Ob koncu 80. let se je ponovno politično aktiviral in bil 11. januarja 1989 na ustanovnem kongresu [[Slovenska demokratična zveza|SDZ]] izvoljen za njenega predsednika. Med bivanjem v ZDA 1989/90 je začel intenzivno navezovati stike z vodilnimi predstavniki tamkajšnjih slovenskih izseljencev. Postal je tudi podpredsednik kmalu zatem ustanovljene koalicije Demokratične opozicije Slovenije ([[DEMOS]]) pod predsedstvom [[Jože Pučnik|Jožeta Pučnika]] in po njeni zmagi na volitvah naslednjega leta prvi zunanji minister Slovenije (maj 1990 - maj 1992), pri čemer je odigral eno ključnih vlog pri osamosvojitvi Slovenije in njenem vključevanju v mednarodne povezave in organizacije. Leta 1991 je z liberalnim krilom (mdr. skupaj s Tinetom in [[Spomenka Hribar|Spomenko Hribar]] ter [[France Bučar|Francetom Bučarjem]]) zapustil 3. kongres SDZ in ustanovil Demokratsko stranko (DS), ki pa jo je skupaj z njenim večinskim delom pod vodstvom [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]] že leta 1994 pridružil novi [[LDS]] pod vodstvom premierja [[Janez Drnovšek|Janez Drnovška]]. Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo, šolstvo in šport]] (tudi njegov predsednik do 23. aprila 1995), [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za mednarodne odnose]] in [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za znanost, tehnologijo in razvoj]] (oboje do 2. junija 1995). Decembra 1994 je bil izvoljen za [[Župan Ljubljane|ljubljanskega župana]] (prvega uradno s tem nazivom po okoli pol stoletja) od leta 1997 do 2000 je bil [[veleposlanik]] RS v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po vrnitvi v domovino je postal ponovno, tokrat za kar 8 let zunanji minister (z nekajmesečno prekinitvijo leta 2004, ko je izstopil iz LDS in prestopil v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] - SDS). Bil je tudi prvopodpisnik pobude za ustanovitev [[Zbor za republiko|Zbora za republiko]] sredi tega leta. Kot eden najvplivnejših slovenskih "atlanticistov" je imel eno ključnih vlog pri vključevanju Slovenije v evroatlantske povezave, predvsem v [[NATO]] (v začetku leta 2002 je skupaj z Janezom Janšo, ki je bil takrat v opoziciji, ustanovil Slovenski odbor za NATO). Leta 2003 je s podpisom t.i. Vilenske izjave podprl sodelovanje Slovenije z ZDA v "koaliciji voljnih" pri napadu na [[Irak]]. V vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] je kot zunanji minister odslužil celoten štiriletni mandat in na tej funkciji leta 2005 predsedoval [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), v prvi polovici leta 2008 pa še Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) [[Evropska unija|Evropske unije]]. Leta 2006 je bil pobudnik vsakoletnega mednarodnega diplomatsko-državniškega posvetovanja [[Blejski strateški forum]], ki mu je ob svojem 20. jubilejnem srečanju podelilo posebno priznanje. Potem, ko je [[predsednik Republike Slovenije]] [[Danilo Türk]] zavrnil njegovo imenovanje za [[veleposlaništvo Republike Slovenije v Avstriji|veleposlanika v Avstriji]], kljub agremaju te države, ga je 27. novembra 2008 [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]] imenoval za posebnega odposlanca za zunanje zadeve in svetovalca v kabinetu predsednika Vlade.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/11/vlada_bo_pretresala_vprasanje_veleposlanikov.aspx Siol.net - Pahor imenoval Rupla za posebnega odposlanca za zunanje zadeve]</ref> Konec marca 2009 je s položaja posebnega odposlanca odstopil in postal uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve, leto pred upokojitvijo pa je bil imenovan za generalnega konzula v [[Trst|Trstu]].<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042256237 Rupel podpisal svoj odhod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090404084627/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042256237 |date=2009-04-04 }}, Dnevnik, pridobljeno 25.6.2009</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je še kandidiral na listi SDS, 2015 pa je iz te stranke dokončno izstopil. Tretja Janševa vlada ga je imenovala za direktorja Javne agencije za knjigo (2021/22). Zdaj je aktiven v skupini Katedrala svobode (poleg njega še [[Peter Jambrek]], [[Ernest Petrič]], [[Žiga Turk]] idr). == Literarno in publicistično delo == Dimitrij Rupel je pisal slogovno inovativno družbeno kritično kratko prozo oz. [[novela (književnost)|novele]]: ''Na pol poti do obzorja'' (1968), ''Bele sobe'' (1970) in [[roman]]e: ''Tajnik šeste internacionale'' (1971), ''[[Čaj in puške ob štirih]]'' (1972; srb. prevod 1973), ''[[Peto nadstropje trinadstropne hiše]]'' (v soavtorstvu z [[Mate Dolenc|Matetom Dolencem]] 1972), ''Čas v njej rabelj hudi'' - ''ali kako strašno kaznujejo slovenske pisatelje'' (1974), ''[[Hi kvadrat]]'' (1975), ''Družinska zveza'' (1977; hrv. prev. 1980), ''Odloženi'' (1980), ''Maks'': ''roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino'' (1983; srb. prev. 1985), ''Povabljeni, pozabljeni'' (1985), ''Levji delež'' (1989), mladinski deli ''Zakaj je svet narobe?'' (1987) in ''Zgodba o času'' (1989). Napisal je [[dramatika|drame]]: ''Mrzli viharji jezne domačije'' (1977, uprizorjena 1979), ''Job'' (1982), ''Pošljite za naslovnikom'' (1982, uprizorjena 1984, ko izšla v knjigi skupaj z ''Jobom''; ''Kar je res, je res'', 1984) ter televizijske igre in nadaljevanke: ''Dogodek v mestu Gogi'', 1966, ''Zrna jutrišnjih pridelkov'', 1968, ''Stari časi'', 1970; ''Manj strašna noč'' (nadaljevanka, 1981) ter radijski igri ''Sanje starega murna: Ljubljana, Trst, Hamburg'' (1982) in ''Prepovedana igra'' (1991), napisal je tudi [[scenarij]] za [[film]] ''Oxygen'' (1971, režija [[Matjaž Klopčič|M. Klopčič]]). Po koncu politične kariere se je Rupel deloma spet vrnil k leposlovju z romanoma ''Predsednik ali Tako, kot je bilo (Globokarjev rokopis)'' (2009) in ''Bazar'' (2021). Prevajal je zlasti sodobno ameriško literaturo (John Updike, [[Saul Bellow]], [[Joseph Roth]]). Uredil je več zbornikov in ''Dnevnik 1951/52'' [[Edvard Kocbek|E. Kocbeka]] (1986). Kot angažiran pisatelj, publicist in urednik se je zavzemal za avtonomijo kulture in umetnosti, njuno neodvisnost od ideologij in političnih intervencij, v kulturnopolitičnem delu, zlasti v osemdesetih letih 20. stoletja, pa za večjo samostojnost [[Slovenci|Slovencev]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] oziroma za samostojno Slovenijo. Aktualna vprašanja je tematiziral v literarnosocioloških [[esej]]h in študijah, ki se prepletajo s kulturnopolitično angažiranimi besedili, v teoretičnih delih pa je obravnaval velika kulturna vprašanja Slovencev in Slovencev kot [[narod]]a, čigar neuresničena državotvornost je omejevala njegovo avtonomnost tudi na področju kulture in umetnosti (''Branje'', 1973; ''Svobodne besede: od Prešerna do Cankarja'' - sociologija literature - na osnovi doktorske disertacije), 1976; ''Oton Župančič'', 1978; ''Prijazno življenje'', 1979, ''Besede in dejanja'', 1981; ''Literarna sociologija'' ([[Literarni leksikon]],18. zv.), 1982; ''Poskusi z resničnostjo'', 1982; ''Sociologija kulture in umetnosti'' (učbenik), 1986; ''Besede božje in božanske'', 1987, ''Slovenske slovesnosti in vsakdanjosti'' ''1888-1988'', 1990; ''Slovenski intelektualci: od vojaške do civilne družbe'', 1989 / hrv. prevod: ''Od vojnog do civilnog društva'', 1990) Ruplova politična in dokumentarno-spominska publicistika, ki je izšla po osamosvojitvi Slovenije, je zelo obsežna: ''Skrivnost države'' (1992); ''Slovenska pot do samostonosti in priznanja'' (1992); ''Slovenstvo kot politično prepričanje'' (1992); ''Odčarana Slovenija'' (1993); ''Čas politike'' (1994); ''Edinost, sreča, sprava'' (1996); ''Svoboda proti državi'' - ''osvobodilni in prosti čas'' (1998); ''Srečanja in razhajanja'' (2001); ''Prevzem zgodbe o uspehu'' (2004); ''Enotni v zmagi: osamosvojitev Slovenije'' (soavtor, 2006); ''Stabilnost ali svoboda? Mednarodni položaj in zunanja politika'' (2009); ''Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil: osebno poročilo o predsedovanju Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) med 1. januarjem in 30. junijem 2008'' (2009); ''Slovenija na svetovnem prizorišču: od Brionske deklaracije do arbitražnega sporazuma, od cone A do točke 5'' (2011); ''Negotovo življenje 176. članice OZN: negotovo življenje Slovencev od avstrijskega cesarja, srbskega kralja in jugoslovanskega maršala do Demosa in stricev iz ozadja...'' (2013); ''Železo in žamet ali od kulture do države: slovenska državnost in Evropska unija po koncu hladne vojne'' (2017); ''Zadnjih sto let'' ''(1917–2017): kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita'' (2017); ''Bomo Prusi ali Rusi?'' ''Geopolitični vidiki slovenske osamosvojitve in državnosti'' (2018); ''Se je slovenska država po(ne)srečila?'' (2019); ''Nepozabnosti: bolj ali manj diplomatske opazke ob 30. obletnici'' (644 strani, 2021); ''Pomen osamosvojitve: priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve'' (2023); ''Podobe iz resničnosti: od Šumija do Valenčaka'' (2023); ''Voditelji Slovenije: Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša'' (2024), spomine na 600 straneh ''Približevanje: dokumentarna pripoved o državi, družini, prijateljih in sovražnikih'' (2024); ''Diplomati: zunanja politika je notranja politika'' (2025) ter ''Dobri nameni'' (2026). Bil je tudi pobudnik, glavni urednik in soavtor leksikona ''Osamosvojitev: prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti'' (2021). V zadnjem obdobju se je pri interpretacijah domačih in mednarodnih političnih procesov naslonil na kontroverznega nemškega pravnika in političnega filozofa [[Carl Schmitt|Carla Schmitta]]. == Nagrade in priznanja == Leta 1986 je s soavtorji prejel [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za ''Literarni leksikon.''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014207/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 1992 je prejel skupaj z ostalimi vodilnimi osamosvojitelji [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije|Zlati častni znak svobode Republiie Slovenije]] (ki ga je leta 1993 vrnil, leta 2022 pa od predsednika Boruta Pahorja dobil nazaj). Prejel je naziv zaslužnega profesorja [[Nova univerza|Nove univerze]]. Po vzpostavitvi četrte Janševe vlade mu je junija 2026 novi zunanji minister [[Tone Kajzer]] podelil najvišje priznanje za življenjsko delo v diplomaciji.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje za življenjsko delo v diplomaciji prvemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-23-priznanje-za-zivljenjsko-delo-v-diplomaciji-prvemu-zunanjemu-ministru-dr-dimitriju-ruplu/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-23|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> ==Viri== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * [http://www.economist.com/world/europe/displaystory.cfm?story_id=8173594 ''The Economist'']: Zunanji minister Dimitrij Rupel je nenavadno okoren za nekoga z dvajsetletnimi diplomatskimi izkušnjami {{ikona en}} {{Navpolja| list1= &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = prvi zasedel položaj | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[16. maj]] [[1990]] &ndash; [[14. maj]] [[1992]] | potem = prvi mandat}} {{succession box | prej = on | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[14. maj]] [[1992]] &ndash; [[25. januar]] [[1993]] | potem = [[Alojz Peterle]]}} {{succession box | prej = [[Jože Strgar]] | naziv = [[Župan Ljubljane]] | leta = [[1995]] &ndash; [[1997]] | potem = [[Vika Potočnik]]}} {{succession box | prej = [[Ernest Petrič]] | naziv = [[Veleposlanik Republike Slovenije v ZDA]] | leta = [[1997]] &ndash; [[2000]] | potem = [[Davorin Kračun]]}} {{succession box | prej = [[Boris Frlec]] | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[2. februar]] [[2000]] &ndash; [[7. junij]] [[2000]] | potem = [[Alojz Peterle]]}} {{succession box | prej = [[Alojz Peterle]] | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[30. november]] [[2000]] - [[19. december]] [[2002]] | potem = prvi mandat}} {{succession box | prej = Dimitrij Rupel | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[19. december]] [[2002]] - [[6. julij]] [[2004]] | potem = [[Ivo Vajgl]]}} {{succession box | prej = [[Ivo Vajgl]] | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[3. december]] [[2004]] - [[21. november]] [[2008]] | potem = [[Samuel Žbogar]]}} {{end box}} {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{4VladaSLO}} {{6VladaSLO}} {{7VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{1DZRS}} {{3DZRS}} {{ZupaniLjubljane}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Dimitrij}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Dimitrij Rupel|*]] amrmq7als91frx5oymxdsj4mzocybkq 0 41762 6741024 6650448 2026-08-22T19:46:25Z G-Cup 10746 6741024 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | name=Bazilika Srca Jezusovega | native_name={{jezik-fr|Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre}} | image=Le sacre coeur.jpg | image_upright=1.2 | caption= Bazilika Srca Jezusovega, kot je videti z vznožja Montmartra | location=[[Pariz]], [[Francija]] | geo = {{Coord|48.88665|2.34295|format=dms|region:FR-IDF_type:landmark_source:wikidata|display=inline,title}} | religious_affiliation=[[Rimskokatoliška]] | province=nadškofija Pariz | consecration_year=1919 | status=mala bazilika | leadership= | website={{URL|https://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/}} | architect=[[Paul Abadie]] | groundbreaking=1875 | year_completed=1914 | construction_cost= | specifications=yes | capacity= | length=85 m | width=35 m | width_nave= | height_max=83 m | materials=[[travertin]] }} '''Bazilika Srca Jezusovega''' ({{jezik-fr|Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre}}) je pariška [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in znamenitost, ki krasi grič [[Montmartre]], najvišjo točko [[Pariz]]a. [[Slika:Aftnn Le Basilique du Sacre Coeur 2.jpg|sličica|250px|Bazilika Sacré Cœuur]] Grič Montmartre se v severnem delu Pariza vzpenja 129 metrov visoko. Ime pomeni »hrib [[mučenec|mučencev]]« (''mont des martyrs''), ker je to kraj mučeništva [[Sveti Dionizij|sv. Dionizija]], prvega pariškega [[škof]]a (pozno 3. stoletje) in njegovih spremljevalcev. Kraj je obiskalo veliko romarjev, med njimi kasnejših [[svetnik]]ov ([[sveta Klotilda]], [[sveti Bernard]], sveta [[Ivana Orleanska]], ...) in tudi sveti [[Ignacij Lojolski]] ter sveti [[Frančišek Ksaverij|Frančišek Ksaverij]], ki sta leta 1534 tukaj ustanovila ''Societas Iesu'' oz. ''Družbo Jezusovo'' ([[družba Jezusova|jezuiti]]). Cerkev je preživela revolucijo, čeprav je bil samostan Montmartre, kateremu je pripadala, uničen. Velik [[benediktinci|benediktinski]] [[samostan]] je zasedal celoten grič do [[francoska revolucija|francoske revolucije]], ko so bile [[nuna|nune]] [[obglavljenje|obglavljene]] in je samostan razpadel. == Zgodovinsko ozadje== V letu 1870 je izbruhnila vojna med [[Francija|Francijo]] in [[Prusija|Prusijo]]. [[Vatikanski koncil]] je razpadel in [[papež]], ki ga niso več varovale francoske čete, se je počutil ujetnika v [[Vatikan]]u. Francija se je sprijaznila z vojaškim porazom in prusko okupacijo dela države. Odgovor Alexandra Legentila in Huberta Rohaulta de Fleuryja je bil duhoven. Prisegla sta, da se bo zgradila cerkev, posvečeno [[Srce Jezusovo|Jezusovemu srcu]] v zadoščenje ([[pokora|pokoro]] za storjene [[greh]]e) in žrtve bojev. Proti koncu leta 1872 je kardinal [[Joseph Hippolyte Guibert|Guibert]], francoski [[nadškof]], odobril to zaobljubo in izbral Montmartre za novogradnjo. Konec leta 1873 je dobil parlamentarno izjavo javne uporabnosti [[bazilika (zgradba)|bazilike]], s čimer so omogočili, da je bil prostor porabljen za gradnjo cerkve. Delo je bilo financirano s pogosto skromnimi darili iz celotne Francije. Imena darovalcev so [[kamnoseštvo|vklesana]] v kamen. ===Gradnja=== <gallery mode="packed" heights="200"> Slika:Louis-Émile Durandelle, Construction du Sacré-Cœur, 1882.jpg|Gradnja Sacré-Cœur v teku (1882) Slika:Clément Maurice Paris en plein air, BUC, 1897,161 Le Sacré-Cœur.jpg|Gradnja Sacre-Coeur (1897) Slika:75-Paris-Funiculaire et Basilique du Sacré-Coeur de Montmartre-ND.JPG|Tirna vzpenjača do Sacre Coeur (okoli 1905) </gallery> Izveden je bil natečaj za načrtovanje bazilike, ki je pritegnil sedeminsedemdeset predlogov. Izbran je bil arhitekt Paul Abadie,<ref name= JLC>The competition was commemorated in ''Souvenir du Concours de l’Église du Sacré-Cœur'' (Paris: J. Le Clere) 1874.</ref> temeljni kamen pa je bil končno položen 16. junija 1875.<ref name="Monument and Myth 1979, pp 380–81">Harvey [http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf "Monument and Myth" 1979, pp 380–81 ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200924195431/http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf |date=2020-09-24 }}.</ref> Začetek gradnja je bil zakasnjen in zapleten zaradi nestabilnih temeljev. Triinosemdeset vodnjakov, od katerih je bil vsak globok trideset metrov, je bilo treba izkopati pod lokacijo in jih napolniti s skalo in betonom, da bi služili kot podzemni stebri, ki podpirajo baziliko.<ref>"Dictionnaire Historique de Paris" (2013), p. 684</ref> Stroški gradnje, ocenjeni na 7 milijonov frankov, ki so bili v celoti črpani od zasebnih donatorjev, so bili porabljeni, preden je postala vidna kakršna koli nadzemna struktura. Začasna kapela je bila posvečena 3. marca 1876 in romanje je hitro prineslo dodatna sredstva.<ref>In 1877, its first full year of operation, over 240,000 francs was collected, and the figure doubled the following year. (Jonas 1993:495).</ref> Kmalu po dokončanju temeljev leta 1884 je Abadie umrl in nasledilo ga je pet drugih arhitektov, ki so naredili obsežne spremembe: Honoré Daumet (1884–1886), Jean-Charles Laisné (1886–1891), Henri-Pierre-Marie Rauline (1894–1904), Lucien Magne (1904–1916) in Jean-Louis Hulot (1916–1924). Med gradnjo so bili nasprotniki bazilike neizprosni v svojih prizadevanjih, da bi ovirali njen napredek. Leta 1882 so bili zidovi cerkve komaj nad njenimi temelji, ko je na parlamentarnih volitvah zmagala levičarska koalicija pod vodstvom Georgesa Clemenceauja. Clemenceau je takoj predlagal ustavitev del, parlament pa je blokiral vsa nadaljnja financiranja projekta. Toda soočena z ogromnimi obveznostmi v višini dvanajst milijonov frankov zaradi odpovedi projekta je morala vlada dovoliti nadaljevanje gradnje. Leta 1891 je bila notranjost bazilike dokončana, posvečena in odprta za javno bogoslužje. Kljub temu je leta 1897 Clemenceau še enkrat poskušal blokirati njegovo dokončanje v parlamentu, vendar je bil njegov predlog v veliki večini zavrnjen, saj bi odpoved projekta zahtevala povračilo trideset milijonov frankov osmim milijonom ljudi, ki so prispevali k njegovi izgradnji. Kupola cerkve je bila dokončana leta 1899, zvonik pa leta 1912. Bazilika je bila dokončana leta 1914 in uradno posvečena leta 1919 po prvi svetovni vojni. ==Opis== Cerkev je dolga 85 metrov in široka 35 metrov. Sestavljena je iz velike osrednje rotunde, okoli katere so postavljeni majhna ladja, dva [[transept]]a in predhodni [[prezbiterij|kor]], ki tlorisno oblikujeta križ. [[Portik]] cerkve ima tri loke in je oblikovan po verandi [[Stolnica sv. Fronta, Périgueux|stolnice v Périgueuxu]]. Dominanta je ogromna podolgovata jajčasta [[kupola]], visoka 83,33 metra, obdana s štirimi manjšimi kupolami. Na severnem koncu je zvonik, visok 84 metrov z bronastim zvonom ''Savoyarde'', kar je največji [[zvon]] v Franciji.<ref>"Dictionnaire Historique de Paris", p. 684</ref> V zvoniku visi devetnajsttonski savojski zvon (eden najtežjih na svetu), ulit leta 1895 v Annecyju. Aludira na priključitev Savoje Franciji leta 1860. Celoten slog stavbe je svobodna interpretacija romansko-bizantinske arhitekture. To je bil takrat nenavaden arhitekturni slog in je bil delno odziv na neobarok operne hiše [[Palača Garnier]] Charlesa Garnierja in drugih stavb v slogu Napoleona III.<ref>Legentil je želel porušiti napol zgrajeno Garnierjevo opero in zgraditi cerkev na mestu tega "škandaloznega spomenika ekstravagance, nespodobnosti in slabega okusa". (Harvey [http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf "Monument and Myth" 1979, P376 ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200924195431/http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf |date=2020-09-24 }}).</ref> Gradnja je bila sčasoma predana vrsti novih arhitektov, vključno s samim Garnierjem, ki je bil med letoma 1891 in 1904 svetovalec arhitekta Henri-Pierra Raulinea. Nekateri elementi zasnove, zlasti vitke, ozke kupole in strukturne oblike oken na južni fasadi, so neoklasicistični in sta jih izoblikovala kasnejša arhitekta Henri-Pierre Rauline in Lucien Magne.<ref>Dumoulin, Aline; Ardisson, Alexandra; Maingard, Jérôme; Antonello, Murielle; "Églises de Paris" (2010), p. 184</ref> ===Zunanjost === <gallery> Slika:Sacré-Cœur-de-Montmartre_plan_roofs.png| Tloris cerkve z zvonikom na severnem koncu in štirimi manjšimi kupolami okoli osrednje kupole. Slika:Sacré Coeur - Aerial photo 1.jpg| Pogled od zgoraj Slika:2018-02-21 10-18-36 sacré-coeur-paris.jpg| Južna fasada, glavni vhod s pogledom na Pariz Slika:Basilique Sacré Cœur Montmartre façade sud Paris 11.jpg| Detajl južne fasade Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Chor 2.jpg| Severna fasada in kor Slika:Tour du Sacré Cœur, Montmartre, Paris May 2011.jpg|Zvonik </gallery> Portik južne fasade, glavni vhod, je okrašen s skulpturami, ki združujejo verske in francoske nacionalne teme. Na vrhu je kip, ki predstavlja Presveto srce Jezusovo. Oboki fasade so okrašeni z dvema konjeniškima kipoma francoskih narodnih svetnikov Ivane Orleanske (1927) in kralja sv. Ludvika IX., ki ju je v bronu zasnoval Hippolyte Lefèbvre. Beli kamen Sacré-Cœur je [[travertin]]ski [[apnenec]] vrste Chateau-Landon, pridobljen v Souppes-sur-Loingu v [[Seine-et-Marne]] v Franciji. Posebna kakovost tega kamna je, da je izjemno trd s fino zrnatostjo in ob stiku z deževnico izloča kalcit, zaradi česar je izjemno bel.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/history-and-visit/article/architecture|title= architecture|website=www.sacre-coeur-montmartre.com}}</ref> === Notranjost === <gallery mode="packed" heights="180px"> Slika:Paris, Sacré-Coeur, Nef et choeur.jpg| Kor in oltar Slika:Sacre Coeur - Coupole.jpg| Kupola od spodaj. Vsak izklesan angel nosi simbol Kristusovega trpljenja. Slika:The interior of the north dome, Sacre Coeur, Paris.jpg| Notranjost severne kupole </gallery> V ladji dominira zelo visoka kupola, ki simbolizira nebesni svet, sloni na pravokotnem prostoru, ki simbolizira zemeljski svet. Oba povezujejo masivni stebri, ki predstavljajo prehod med svetovoma.<ref name="ReferenceB">Dumoulin, Aline; Ardisson, Alexandra; Maingard, Jérôme; Antonello, Murielle; "Églises de Paris" (2010), p. 184-187</ref> Tloris notranjosti je [[grški križ]] z oltarjem v sredini, oblikovan po vzoru bizantinskih cerkva. Okoli oltarja so bile dodane bolj tradicionalne latinske značilnosti, kor in [[ambulatorij]]. Svetloba v notranjosti cerkve je zaradi višine oken nad oltarjem nenavadno šibka, kar prispeva k mističnemu učinku. Druge bizantinske značilnosti v notranjosti so zasnova talnih ploščic in steklenih izdelkov. === Mozaik »Kristus v slavi« === <gallery mode="packed" heights="180px"> Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Innen Chorgemälde 5.jpg| Detajl »Kristus v slavi" - leva stran Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Innen Chorgemälde 1.jpg| "Kristus v slavi" - središče Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Innen Chorgemälde 4.jpg| Detajl "Kristus v slavi" - desna stran </gallery> [[Mozaik]] nad korom z naslovom ''Zmagoslavje Srca Jezusovega'' je največja in najpomembnejša umetnina v cerkvi. Ustvarili so ga Luc-Olivier Merson, H. M. Magne in R. Martin, posvečen pa je bil leta 1923. Mozaik je sestavljen iz 25.000 emajliranih in pozlačenih kosov keramike in pokriva 475 kvadratnih metrov, kar ga uvršča med največje mozaike v svetu. Osrednja figura je Kristus, oblečen v belo, z odprtimi rokami, ki ponujajo svoje srce, okrašeno z zlatom. Pridružujeta se mu mati Devica Marija in nadangel Mihael, zaščitnik Cerkve in Francije. Ob njegovih nogah kleči sveta [[Ivana Orleanska]], ki mu ponuja krono. Figura [[papež Leon XIII.|papeža Leona XIII.]] ponuja Kristusu globus, ki simbolizira svet.<ref name="Dumoulin, Aline 2010 p. 184-187">Dumoulin, Aline; Ardisson, Alexandra; Maingard, Jérôme; Antonello, Murielle; "Églises de Paris" (2010), p. 184-187</ref> Desno od Kristusa je prizor z naslovom ''Poklon Francije Presvetemu Srcu''; skupina papežev in kardinalov izroči model bazilike Kristusu. Na njegovi levi je ''Poklon katoliške cerkve Presvetemu Srcu'': kjer se ljudje v kostumih petih celin poklonijo Presvetemu Srcu. Na dnu mozaika je latinski napis, ki pravi, da je bazilika darilo Francije. »Presvetemu Srcu Jezusovemu, Francija goreča, spokorna in hvaležna.« Beseda ''hvaležen'' je bila dodana po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/history-and-visit/article/the-apse-mosaic|title=The Apse Mosaic|website=www.sacre-coeur-montmartre.com}}</ref> Na vrhu mozaika je druga procesija, imenovana ''svetniki Francije in svetniki vesoljne Cerkve''. Pri vseh mozaikih so umetniki prilagodili elemente bizantinske umetnosti v organizaciji figur, spremenjeni perspektivi in uporabi barv, poudarjenih s srebrom in zlatom. Kompleks bazilike vključuje tudi vrt za meditacijo s fontano. Vrh kupole je odprt za turiste in ponuja spektakularen panoramski pogled na mesto Pariz, ki se razprostira južno od bazilike. V baziliki je prepovedana uporaba kamer in video snemalnikov. === Kapele === Notranjost bazilike je obdana z vrsto kapel, ki jih večinoma ponujajo poklicne skupine ali verski redovi. Kapele so okrašene s skulpturami, reliefnimi skulpturami in tapiserijami, ki se pogosto nanašajo na poklice donatorjev. Na primer, kapela reda Notre Dame morja je okrašena s tapiserijami, ki prikazujejo ''Kristusovo hojo po vodi'' in ''Čudežni ulov rib''. Začnejo se desno od glavnega vhoda in so: * Kapela nadangela Mihaela ali kapela Vojsk * Kapela svetega Ludvika (Ludvik IX.) ali odvetnikov * Tribuna za trgovino in industrijo (konec vzhodnega transepta) * Kapela Marguerite-Marie Alacoque * kapela Notre Dame morja Samo apsido obdaja dodatnih sedem kapel. * Kapela svetega Frančiška Asiškega * Kapela sv. Janeza Krstnika, ki sta jo darovala Kanada in Malteški vitezi * Kapela svetega Jožefa * Kapela Device Marije * Kapela svetega Luke Evangelista, Coméja in Damiena ali zdravnikov * Kapela Ignaca Lojolskega * Kapela svete Uršule Kölnske * Kapela svetega Vincencija Paulskega * Tribuna kmetijstva (na koncu zahodnega transepta) * Kapela francoskih kraljic === Kripta === Kripta pod Sacré-Coeurjem se razlikuje od tradicionalnih kript, ki so običajno pod zemljo. V Sacré-Coeurju ima kripta vitraže, zahvaljujoč ''saut-de-loup'', okoli štiri metre širokem jarku, ki omogoča vstop svetlobe skozi okna in očesa stene kripte. V središču kripte je kapela ''Pieta'', katere osrednji element je monumentalni kip Device Marije ob vznožju križa, pri oltarju. Kip je izdelal Jules Coutain leta 1895. Niz sedmih kapel je postavljen na vzhodni strani in sedem na zahodni strani kripte, kar ustreza kapelam na zgornjem nivoju. V kripti so grobnice pomembnih osebnosti pri ustvarjanju bazilike, vključno s kardinaloma Guibertom in Richardom.<ref>Jacques Benoist, "Le Sacré-Cœur de Montmartre, Paris", Editions de l'Atelier, 1992, p. 482</ref> == Umetnost in dekoracija == Dekoracija pokriva stene, tla in arhitekturo. Velik del okrasja je v izrazito neobizantinskem slogu, z zapletenimi vzorci in bogato barvo. === Vitraji === <gallery mode="packed" heights="180px"> Slika:Sacre Coeur - Vitraux St Louis.jpg| Okna kapele v neobizantinskem slogu, ki prikazujejo življenje Klodvika I. in Ludvika IX. (Sveti Ludvik) Slika:Sacre Coeur - Orgue.jpg| Okna nad orglami Slika:BasiliqueduSacre-Coeur2.jpg| Rozeta, ki prikazuje Presveto Srce Jezusovo Slika:BasiliqueduSacre-Coeur3.jpg| Okno z napisom "Kristus osvaja" </gallery> === Kipi === <gallery> Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- Crypte - Saint Jean de Dieu soignant un malade par Léon Fagel (1851-1913).JPG| "Sveti Janez zdravi bolne", Léon Fagel (1851–1913) Slika:Intérieur Basilique Sacré Cœur Montmartre - Paris XVIII (FR75) - 2022-04-30 - 11.jpg| Marija z detetom (Pieta) Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- crypte - Cardinal Guibert.JPG| Kardinal Guibert, vodilni zagovornik bazilike, drži njen model Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- Saint Hubert - Duchesse d'Uzés dite Manuela 1889.JPG| "Sveti Hubert" vojvodinje d'Uzés (1889) Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- crypte - Saints Donatien et Rogatien par P. Potet 1850.JPG| "Sveta Donat in Rogatien", P.Potet (1850) v kripti Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- crypte - Saint Bruno par Henri Louis Noël - 1899.JPG| "Sveti Bruno" Henrija Louisa Noëla (1899) </gallery> == Orgle == V baziliki so velike in zelo fine orgle, ki jih je izdelal Aristide Cavaillé-Coll, najslavnejši graditelj orgel v Parizu v 19. stoletju. Njegove druge orgle so bile v baziliki sv. Dionizija (1841), baziliki Sainte-Clotilde (1859), cerkvi Saint-Sulpice in Notre Dame de Paris (1868). Orgle so sestavljene iz 78 registrov, razporejenih po štirih manualih in pedalu z 32 notami (nenavadno pred začetkom 20. stoletja; takratni standard je bil 56 in 30), in imajo tri izrazne razdelke (tudi nenavadno za tisti čas, tudi pri velikih orglah).<ref name="The Grand Organ">{{navedi splet|url=https://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/history-and-visit/article/the-grand-organ|title=The Grand Organ}}</ref> Orgle so bile prvotno izdelane leta 1898 za dvorec v Biarritzu barona Alberta de L'Espéeja. To je bilo zadnje glasbilo, ki ga je izdelal Cavaillé-Coll. Orgle so bile pred svojim časom, saj so vsebovale več izraznih razdelkov in dajale izvajalcu znatne prednosti pred drugimi še večjimi glasbili tistega časa. Bile so skoraj identične (tonske značilnosti, postavitev in delo) kot tiste v Albert Hallu v Sheffieldu, ki jih je leta 1937 uničil požar. Ko pa ga je leta 1905 v Parizu postavil Cavaillé-Collov naslednik in zet, Charles Mutin, je bilo prvotno okrašeno ohišje zamenjano z bolj preprostim ohišjem.<ref>{{navedi splet |title=Basilique Sacré-Coeur |url=http://www.uquebec.ca/musique/orgues/france/scoeurp.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202041032/http://www.uquebec.ca/musique/orgues/france/scoeurp.html |archive-date=2 February 2009 |work=Université du Québec}}</ref> Orgle so bile leta 1981 priznane kot nacionalni spomenik. Doživele so več obnov. Najnovejša, ki se je začela leta 1985, je zamenjala le najbolj poškodovane pnevmatske dele, drugi pa so dotrajali in nekateri niso več uporabni. Cevi so zdaj prekrite z debelo plastjo prahu, ki vpliva na višino in zvok. Čeprav so orgle zdaj priznane kot nacionalni spomenik, cerkev sama ni, predvsem zaradi političnega nasprotovanja levičarskih strank. == Zvonovi == Zvonik bazilike Srca Jezusovega na Montmartru hrani pet zvonov. Štirje mali zvonovi, imenovani od največjega do najmanjšega, so Félicité, Louise, Nicole in Elisabeth, ki so bili prvotni zvonovi cerkve Saint-Roch in so bili leta 1969 prestavljeni v baziliko. Pod štirimi zvonovi je ogromen ''bourdon'', imenovan ''The Savoyarde'', največji zvon v Franciji. Polno ime ''bourdona'' je »Françoise Marguerite od presvetega Srca Jezusovega«. Ulila ga je 13. maja 1891 livarna Paccard (Dinastija Georges, Hippolyte-Francisque in Victor ali "G & F") v Annecy-le-Vieuxu. Sam ''Savoyarde'' zvoni le ob večjih verskih praznikih, predvsem ob veliki noči, binkoštih, vnebohodu, božiču, vnebovzetju in vseh svetih. Sliši se 10 km daleč. Ta zvon je peti največji v Evropi in se uvršča za Petersglocke iz Kölna (Nemčija), Olimpijski zvon iz Londona, Maria Dolens iz Rovereta (Italija) in Pummerin iz Dunaja (Avstrija). Tehta 18,835 kg, meri 3,03 m premera za 9,60 m zunanjega obsega, z debelino osnove 22 cm in kembljem 850 kg. Z dodatki njegova uradna teža doseže 19.685 kg. Darovale so ga štiri savojske škofije. V baziliko so ga prepeljali 16. oktobra 1895, vleklo pa ga je vprega 28 konj. V poznih 1990-ih so opazili razpoko v zvonu. == Kopija v Martiniku == Veliko manjša različica bazilike, Sacré-Cœur de la Balata, je severno od [[Fort-de-France]], [[Martinik]], ob N3, glavni celinski cesti. Zgrajena za begunce, ki jih je izbruh [[Pelée (gora)| Pelée]] pregnal iz njihovih domov, je bila posvečena leta 1915.<ref>{{navedi splet|last=Steve|first=Bennett|title=Sacré-Coeur de la Balata, Martinique: Uncommon Attraction|url=https://www.uncommoncaribbean.com/martinique/sacre-coeur-de-la-balata|website=Uncommon Caribbean|location=Martinique}}</ref> == Okolica == Izpred sprednjega dela cerkve je mogoče videti celoten [[Pariz]]. Ogled kupole na nadmorski višini 200 metrov ponuja razgled 50 km v vse smeri. Tako je najvišja točka v Parizu po Eifflovem stolpu (zgrajenem leta 1889). == Glej tudi to == * [[seznam zgradb in objektov v Parizu]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Basilica of the Sacré Cœur|Bazilika Srca Jezusovega, Pariz}} * [http://www.sacre-coeur-montmartre.com/ La Basilique du Sacré Cœur de Montmartre] - v angleščini in francoščini * [http://www.paris-360.com/front/fiche/31-basilique-du-sacr%E9-coeur.html Panoramski pogled] * [http://www.visitonweb.com/wikipedia/paris/flash/vue12-montmartre-sacre-coeur-basilica-paris-uk.html 360-stopinjski virtualni ogled] [[Kategorija:Cerkve v Parizu]] [[Kategorija:Bazilike v Franciji||Srce Jezusovo, Pariz]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Pariz]] [[Kategorija:Neoromanska arhitektura v Franciji|Srce Jezusovo, Pariz]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Franciji|Srce Jezusovo, Pariz]] [[Kategorija:Eklektična arhitektura|Srce Jezusovo, Pariz]] {{normativna kontrola}} p0wk7lh42kq1gqfuylxg9kwmvfv5mfy 6741209 6741024 2026-08-23T11:27:35Z Ljuba24b 92351 dp 6741209 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | name=Bazilika Srca Jezusovega | native_name={{jezik-fr|Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre}} | image=Le sacre coeur.jpg | image_upright=1.2 | caption= Bazilika Srca Jezusovega, kot je videti z vznožja Montmartra | location=[[Pariz]], [[Francija]] | geo = {{Coord|48.88665|2.34295|format=dms|region:FR-IDF_type:landmark_source:wikidata|display=inline,title}} | religious_affiliation=[[Rimskokatoliška]] | province=nadškofija Pariz | consecration_year=1919 | status=mala bazilika | leadership= | website={{URL|https://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/}} | architect=[[Paul Abadie]] | groundbreaking=1875 | year_completed=1914 | construction_cost= | specifications=yes | capacity= | length=85 m | width=35 m | width_nave= | height_max=83 m | materials=[[travertin]] }} '''Bazilika Srca Jezusovega''' ({{jezik-fr|Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre}}) je pariška [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in znamenitost, ki krasi grič [[Montmartre]], najvišjo točko [[Pariz]]a. [[Slika:Aftnn Le Basilique du Sacre Coeur 2.jpg|sličica|250px|Bazilika Sacré Cœuur]] Grič Montmartre se v severnem delu Pariza vzpenja 129 metrov visoko. Ime pomeni »hrib [[mučenec|mučencev]]« (''mont des martyrs''), ker je to kraj mučeništva [[Sveti Dionizij|sv. Dionizija]], prvega pariškega [[škof]]a (pozno 3. stoletje) in njegovih spremljevalcev. Kraj je obiskalo veliko romarjev, med njimi kasnejših [[svetnik]]ov ([[sveta Klotilda]], [[sveti Bernard]] (? kateri), sveta [[Ivana Orleanska]], ...) in tudi sveti [[Ignacij Lojolski]] ter sveti [[Frančišek Ksaverij|Frančišek Ksaverij]], ki sta leta 1534 tukaj ustanovila ''Societas Iesu'' oz. ''Družbo Jezusovo'' ([[družba Jezusova|jezuiti]]). Cerkev je preživela revolucijo, čeprav je bil samostan Montmartre, kateremu je pripadala, uničen. Velik [[benediktinci|benediktinski]] [[samostan]] je zasedal celoten grič do [[francoska revolucija|francoske revolucije]], ko so bile [[nuna|nune]] [[obglavljenje|obglavljene]] in je samostan razpadel. == Zgodovinsko ozadje== V letu 1870 je izbruhnila vojna med [[Francija|Francijo]] in [[Prusija|Prusijo]]. [[Vatikanski koncil]] je razpadel in [[papež]], ki ga niso več varovale francoske čete, se je počutil ujetnika v [[Vatikan]]u. Francija se je sprijaznila z vojaškim porazom in prusko okupacijo dela države. Odgovor Alexandra Legentila in Huberta Rohaulta de Fleuryja je bil duhoven. Prisegla sta, da se bo zgradila cerkev, posvečeno [[Srce Jezusovo|Jezusovemu srcu]] v zadoščenje ([[pokora|pokoro]] za storjene [[greh]]e) in žrtve bojev. Proti koncu leta 1872 je kardinal [[Joseph Hippolyte Guibert|Guibert]], francoski [[nadškof]], odobril to zaobljubo in izbral Montmartre za novogradnjo. Konec leta 1873 je dobil parlamentarno izjavo javne uporabnosti [[bazilika (zgradba)|bazilike]], s čimer so omogočili, da je bil prostor porabljen za gradnjo cerkve. Delo je bilo financirano s pogosto skromnimi darili iz celotne Francije. Imena darovalcev so [[kamnoseštvo|vklesana]] v kamen. ===Gradnja=== <gallery mode="packed" heights="200"> Slika:Louis-Émile Durandelle, Construction du Sacré-Cœur, 1882.jpg|Gradnja Sacré-Cœur v teku (1882) Slika:Clément Maurice Paris en plein air, BUC, 1897,161 Le Sacré-Cœur.jpg|Gradnja Sacre-Coeur (1897) Slika:75-Paris-Funiculaire et Basilique du Sacré-Coeur de Montmartre-ND.JPG|Tirna vzpenjača do Sacre Coeur (okoli 1905) </gallery> Izveden je bil natečaj za načrtovanje bazilike, ki je pritegnil sedeminsedemdeset predlogov. Izbran je bil arhitekt Paul Abadie,<ref name= JLC>The competition was commemorated in ''Souvenir du Concours de l’Église du Sacré-Cœur'' (Paris: J. Le Clere) 1874.</ref> temeljni kamen pa je bil končno položen 16. junija 1875.<ref name="Monument and Myth 1979, pp 380–81">Harvey [http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf "Monument and Myth" 1979, pp 380–81 ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200924195431/http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf |date=2020-09-24 }}.</ref> Začetek gradnja je bil zakasnjen in zapleten zaradi nestabilnih temeljev. Triinosemdeset vodnjakov, od katerih je bil vsak globok trideset metrov, je bilo treba izkopati pod lokacijo in jih napolniti s skalo in betonom, da bi služili kot podzemni stebri, ki podpirajo baziliko.<ref>"Dictionnaire Historique de Paris" (2013), p. 684</ref> Stroški gradnje, ocenjeni na 7 milijonov frankov, ki so bili v celoti črpani od zasebnih donatorjev, so bili porabljeni, preden je postala vidna kakršna koli nadzemna struktura. Začasna kapela je bila posvečena 3. marca 1876 in romanje je hitro prineslo dodatna sredstva.<ref>In 1877, its first full year of operation, over 240,000 francs was collected, and the figure doubled the following year. (Jonas 1993:495).</ref> Kmalu po dokončanju temeljev leta 1884 je Abadie umrl in nasledilo ga je pet drugih arhitektov, ki so naredili obsežne spremembe: Honoré Daumet (1884–1886), Jean-Charles Laisné (1886–1891), Henri-Pierre-Marie Rauline (1894–1904), Lucien Magne (1904–1916) in Jean-Louis Hulot (1916–1924). Med gradnjo so bili nasprotniki bazilike neizprosni v svojih prizadevanjih, da bi ovirali njen napredek. Leta 1882 so bili zidovi cerkve komaj nad njenimi temelji, ko je na parlamentarnih volitvah zmagala levičarska koalicija pod vodstvom Georgesa Clemenceauja. Clemenceau je takoj predlagal ustavitev del, parlament pa je blokiral vsa nadaljnja financiranja projekta. Toda soočena z ogromnimi obveznostmi v višini dvanajst milijonov frankov zaradi odpovedi projekta je morala vlada dovoliti nadaljevanje gradnje. Leta 1891 je bila notranjost bazilike dokončana, posvečena in odprta za javno bogoslužje. Kljub temu je leta 1897 Clemenceau še enkrat poskušal blokirati njegovo dokončanje v parlamentu, vendar je bil njegov predlog v veliki večini zavrnjen, saj bi odpoved projekta zahtevala povračilo trideset milijonov frankov osmim milijonom ljudi, ki so prispevali k njegovi izgradnji. Kupola cerkve je bila dokončana leta 1899, zvonik pa leta 1912. Bazilika je bila dokončana leta 1914 in uradno posvečena leta 1919 po prvi svetovni vojni. ==Opis== Cerkev je dolga 85 metrov in široka 35 metrov. Sestavljena je iz velike osrednje rotunde, okoli katere so postavljeni majhna ladja, dva [[transept]]a in predhodni [[prezbiterij|kor]], ki tlorisno oblikujeta križ. [[Portik]] cerkve ima tri loke in je oblikovan po verandi [[Stolnica sv. Fronta, Périgueux|stolnice v Périgueuxu]]. Dominanta je ogromna podolgovata jajčasta [[kupola]], visoka 83,33 metra, obdana s štirimi manjšimi kupolami. Na severnem koncu je zvonik, visok 84 metrov z bronastim zvonom ''Savoyarde'', kar je največji [[zvon]] v Franciji.<ref>"Dictionnaire Historique de Paris", p. 684</ref> V zvoniku visi devetnajsttonski savojski zvon (eden najtežjih na svetu), ulit leta 1895 v Annecyju. Aludira na priključitev Savoje Franciji leta 1860. Celoten slog stavbe je svobodna interpretacija romansko-bizantinske arhitekture. To je bil takrat nenavaden arhitekturni slog in je bil delno odziv na neobarok operne hiše [[Palača Garnier]] Charlesa Garnierja in drugih stavb v slogu Napoleona III.<ref>Legentil je želel porušiti napol zgrajeno Garnierjevo opero in zgraditi cerkev na mestu tega "škandaloznega spomenika ekstravagance, nespodobnosti in slabega okusa". (Harvey [http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf "Monument and Myth" 1979, P376 ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200924195431/http://www.geography.hunter.cuny.edu/courses/geog334/articles/monument_myth.pdf |date=2020-09-24 }}).</ref> Gradnja je bila sčasoma predana vrsti novih arhitektov, vključno s samim Garnierjem, ki je bil med letoma 1891 in 1904 svetovalec arhitekta Henri-Pierra Raulinea. Nekateri elementi zasnove, zlasti vitke, ozke kupole in strukturne oblike oken na južni fasadi, so neoklasicistični in sta jih izoblikovala kasnejša arhitekta Henri-Pierre Rauline in Lucien Magne.<ref>Dumoulin, Aline; Ardisson, Alexandra; Maingard, Jérôme; Antonello, Murielle; "Églises de Paris" (2010), p. 184</ref> ===Zunanjost === <gallery> Slika:Sacré-Cœur-de-Montmartre_plan_roofs.png| Tloris cerkve z zvonikom na severnem koncu in štirimi manjšimi kupolami okoli osrednje kupole. Slika:Sacré Coeur - Aerial photo 1.jpg| Pogled od zgoraj Slika:2018-02-21 10-18-36 sacré-coeur-paris.jpg| Južna fasada, glavni vhod s pogledom na Pariz Slika:Basilique Sacré Cœur Montmartre façade sud Paris 11.jpg| Detajl južne fasade Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Chor 2.jpg| Severna fasada in kor Slika:Tour du Sacré Cœur, Montmartre, Paris May 2011.jpg|Zvonik </gallery> Portik južne fasade, glavni vhod, je okrašen s skulpturami, ki združujejo verske in francoske nacionalne teme. Na vrhu je kip, ki predstavlja Presveto srce Jezusovo. Oboki fasade so okrašeni z dvema konjeniškima kipoma francoskih narodnih svetnikov Ivane Orleanske (1927) in kralja sv. Ludvika IX., ki ju je v bronu zasnoval Hippolyte Lefèbvre. Beli kamen Sacré-Cœur je [[travertin]]ski [[apnenec]] vrste Chateau-Landon, pridobljen v Souppes-sur-Loingu v [[Seine-et-Marne]] v Franciji. Posebna kakovost tega kamna je, da je izjemno trd s fino zrnatostjo in ob stiku z deževnico izloča kalcit, zaradi česar je izjemno bel.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/history-and-visit/article/architecture|title= architecture|website=www.sacre-coeur-montmartre.com}}</ref> === Notranjost === <gallery mode="packed" heights="180px"> Slika:Paris, Sacré-Coeur, Nef et choeur.jpg| Kor in oltar Slika:Sacre Coeur - Coupole.jpg| Kupola od spodaj. Vsak izklesan angel nosi simbol Kristusovega trpljenja. Slika:The interior of the north dome, Sacre Coeur, Paris.jpg| Notranjost severne kupole </gallery> V ladji dominira zelo visoka kupola, ki simbolizira nebesni svet, sloni na pravokotnem prostoru, ki simbolizira zemeljski svet. Oba povezujejo masivni stebri, ki predstavljajo prehod med svetovoma.<ref name="ReferenceB">Dumoulin, Aline; Ardisson, Alexandra; Maingard, Jérôme; Antonello, Murielle; "Églises de Paris" (2010), p. 184-187</ref> Tloris notranjosti je [[grški križ]] z oltarjem v sredini, oblikovan po vzoru bizantinskih cerkva. Okoli oltarja so bile dodane bolj tradicionalne latinske značilnosti, kor in [[ambulatorij]]. Svetloba v notranjosti cerkve je zaradi višine oken nad oltarjem nenavadno šibka, kar prispeva k mističnemu učinku. Druge bizantinske značilnosti v notranjosti so zasnova talnih ploščic in steklenih izdelkov. === Mozaik »Kristus v slavi« === <gallery mode="packed" heights="180px"> Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Innen Chorgemälde 5.jpg| Detajl »Kristus v slavi" - leva stran Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Innen Chorgemälde 1.jpg| "Kristus v slavi" - središče Slika:Paris Basilique Sacré-Coeur Innen Chorgemälde 4.jpg| Detajl "Kristus v slavi" - desna stran </gallery> [[Mozaik]] nad korom z naslovom ''Zmagoslavje Srca Jezusovega'' je največja in najpomembnejša umetnina v cerkvi. Ustvarili so ga Luc-Olivier Merson, H. M. Magne in R. Martin, posvečen pa je bil leta 1923. Mozaik je sestavljen iz 25.000 emajliranih in pozlačenih kosov keramike in pokriva 475 kvadratnih metrov, kar ga uvršča med največje mozaike v svetu. Osrednja figura je Kristus, oblečen v belo, z odprtimi rokami, ki ponujajo svoje srce, okrašeno z zlatom. Pridružujeta se mu mati Devica Marija in nadangel Mihael, zaščitnik Cerkve in Francije. Ob njegovih nogah kleči sveta [[Ivana Orleanska]], ki mu ponuja krono. Figura [[papež Leon XIII.|papeža Leona XIII.]] ponuja Kristusu globus, ki simbolizira svet.<ref name="Dumoulin, Aline 2010 p. 184-187">Dumoulin, Aline; Ardisson, Alexandra; Maingard, Jérôme; Antonello, Murielle; "Églises de Paris" (2010), p. 184-187</ref> Desno od Kristusa je prizor z naslovom ''Poklon Francije Presvetemu Srcu''; skupina papežev in kardinalov izroči model bazilike Kristusu. Na njegovi levi je ''Poklon katoliške cerkve Presvetemu Srcu'': kjer se ljudje v kostumih petih celin poklonijo Presvetemu Srcu. Na dnu mozaika je latinski napis, ki pravi, da je bazilika darilo Francije. »Presvetemu Srcu Jezusovemu, Francija goreča, spokorna in hvaležna.« Beseda ''hvaležen'' je bila dodana po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/history-and-visit/article/the-apse-mosaic|title=The Apse Mosaic|website=www.sacre-coeur-montmartre.com}}</ref> Na vrhu mozaika je druga procesija, imenovana ''svetniki Francije in svetniki vesoljne Cerkve''. Pri vseh mozaikih so umetniki prilagodili elemente bizantinske umetnosti v organizaciji figur, spremenjeni perspektivi in uporabi barv, poudarjenih s srebrom in zlatom. Kompleks bazilike vključuje tudi vrt za meditacijo s fontano. Vrh kupole je odprt za turiste in ponuja spektakularen panoramski pogled na mesto Pariz, ki se razprostira južno od bazilike. V baziliki je prepovedana uporaba kamer in video snemalnikov. === Kapele === Notranjost bazilike je obdana z vrsto kapel, ki jih večinoma ponujajo poklicne skupine ali verski redovi. Kapele so okrašene s skulpturami, reliefnimi skulpturami in tapiserijami, ki se pogosto nanašajo na poklice donatorjev. Na primer, kapela reda Notre Dame morja je okrašena s tapiserijami, ki prikazujejo ''Kristusovo hojo po vodi'' in ''Čudežni ulov rib''. Začnejo se desno od glavnega vhoda in so: * Kapela nadangela Mihaela ali kapela Vojsk * Kapela svetega Ludvika (Ludvik IX.) ali odvetnikov * Tribuna za trgovino in industrijo (konec vzhodnega transepta) * Kapela Marguerite-Marie Alacoque * kapela Notre Dame morja Samo apsido obdaja dodatnih sedem kapel. * Kapela svetega Frančiška Asiškega * Kapela sv. Janeza Krstnika, ki sta jo darovala Kanada in Malteški vitezi * Kapela svetega Jožefa * Kapela Device Marije * Kapela svetega Luke Evangelista, Coméja in Damiena ali zdravnikov * Kapela Ignaca Lojolskega * Kapela svete Uršule Kölnske * Kapela svetega Vincencija Paulskega * Tribuna kmetijstva (na koncu zahodnega transepta) * Kapela francoskih kraljic === Kripta === Kripta pod Sacré-Coeurjem se razlikuje od tradicionalnih kript, ki so običajno pod zemljo. V Sacré-Coeurju ima kripta vitraže, zahvaljujoč ''saut-de-loup'', okoli štiri metre širokem jarku, ki omogoča vstop svetlobe skozi okna in očesa stene kripte. V središču kripte je kapela ''Pieta'', katere osrednji element je monumentalni kip Device Marije ob vznožju križa, pri oltarju. Kip je izdelal Jules Coutain leta 1895. Niz sedmih kapel je postavljen na vzhodni strani in sedem na zahodni strani kripte, kar ustreza kapelam na zgornjem nivoju. V kripti so grobnice pomembnih osebnosti pri ustvarjanju bazilike, vključno s kardinaloma Guibertom in Richardom.<ref>Jacques Benoist, "Le Sacré-Cœur de Montmartre, Paris", Editions de l'Atelier, 1992, p. 482</ref> == Umetnost in dekoracija == Dekoracija pokriva stene, tla in arhitekturo. Velik del okrasja je v izrazito neobizantinskem slogu, z zapletenimi vzorci in bogato barvo. === Vitraji === <gallery mode="packed" heights="180px"> Slika:Sacre Coeur - Vitraux St Louis.jpg| Okna kapele v neobizantinskem slogu, ki prikazujejo življenje Klodvika I. in Ludvika IX. (Sveti Ludvik) Slika:Sacre Coeur - Orgue.jpg| Okna nad orglami Slika:BasiliqueduSacre-Coeur2.jpg| Rozeta, ki prikazuje Presveto Srce Jezusovo Slika:BasiliqueduSacre-Coeur3.jpg| Okno z napisom "Kristus osvaja" </gallery> === Kipi === <gallery> Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- Crypte - Saint Jean de Dieu soignant un malade par Léon Fagel (1851-1913).JPG| "Sveti Janez zdravi bolne", Léon Fagel (1851–1913) Slika:Intérieur Basilique Sacré Cœur Montmartre - Paris XVIII (FR75) - 2022-04-30 - 11.jpg| Marija z detetom (Pieta) Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- crypte - Cardinal Guibert.JPG| Kardinal Guibert, vodilni zagovornik bazilike, drži njen model Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- Saint Hubert - Duchesse d'Uzés dite Manuela 1889.JPG| "Sveti Hubert" vojvodinje d'Uzés (1889) Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- crypte - Saints Donatien et Rogatien par P. Potet 1850.JPG| "Sveta Donat in Rogatien", P.Potet (1850) v kripti Slika:Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre- crypte - Saint Bruno par Henri Louis Noël - 1899.JPG| "Sveti Bruno" Henrija Louisa Noëla (1899) </gallery> == Orgle == V baziliki so velike in zelo fine orgle, ki jih je izdelal Aristide Cavaillé-Coll, najslavnejši graditelj orgel v Parizu v 19. stoletju. Njegove druge orgle so bile v baziliki sv. Dionizija (1841), baziliki Sainte-Clotilde (1859), cerkvi Saint-Sulpice in Notre Dame de Paris (1868). Orgle so sestavljene iz 78 registrov, razporejenih po štirih manualih in pedalu z 32 notami (nenavadno pred začetkom 20. stoletja; takratni standard je bil 56 in 30), in imajo tri izrazne razdelke (tudi nenavadno za tisti čas, tudi pri velikih orglah).<ref name="The Grand Organ">{{navedi splet|url=https://www.sacre-coeur-montmartre.com/english/history-and-visit/article/the-grand-organ|title=The Grand Organ}}</ref> Orgle so bile prvotno izdelane leta 1898 za dvorec v Biarritzu barona Alberta de L'Espéeja. To je bilo zadnje glasbilo, ki ga je izdelal Cavaillé-Coll. Orgle so bile pred svojim časom, saj so vsebovale več izraznih razdelkov in dajale izvajalcu znatne prednosti pred drugimi še večjimi glasbili tistega časa. Bile so skoraj identične (tonske značilnosti, postavitev in delo) kot tiste v Albert Hallu v Sheffieldu, ki jih je leta 1937 uničil požar. Ko pa ga je leta 1905 v Parizu postavil Cavaillé-Collov naslednik in zet, Charles Mutin, je bilo prvotno okrašeno ohišje zamenjano z bolj preprostim ohišjem.<ref>{{navedi splet |title=Basilique Sacré-Coeur |url=http://www.uquebec.ca/musique/orgues/france/scoeurp.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202041032/http://www.uquebec.ca/musique/orgues/france/scoeurp.html |archive-date=2 February 2009 |work=Université du Québec}}</ref> Orgle so bile leta 1981 priznane kot nacionalni spomenik. Doživele so več obnov. Najnovejša, ki se je začela leta 1985, je zamenjala le najbolj poškodovane pnevmatske dele, drugi pa so dotrajali in nekateri niso več uporabni. Cevi so zdaj prekrite z debelo plastjo prahu, ki vpliva na višino in zvok. Čeprav so orgle zdaj priznane kot nacionalni spomenik, cerkev sama ni, predvsem zaradi političnega nasprotovanja levičarskih strank. == Zvonovi == Zvonik bazilike Srca Jezusovega na Montmartru hrani pet zvonov. Štirje mali zvonovi, imenovani od največjega do najmanjšega, so Félicité, Louise, Nicole in Elisabeth, ki so bili prvotni zvonovi cerkve Saint-Roch in so bili leta 1969 prestavljeni v baziliko. Pod štirimi zvonovi je ogromen ''bourdon'', imenovan ''The Savoyarde'', največji zvon v Franciji. Polno ime ''bourdona'' je »Françoise Marguerite od presvetega Srca Jezusovega«. Ulila ga je 13. maja 1891 livarna Paccard (Dinastija Georges, Hippolyte-Francisque in Victor ali "G & F") v Annecy-le-Vieuxu. Sam ''Savoyarde'' zvoni le ob večjih verskih praznikih, predvsem ob veliki noči, binkoštih, vnebohodu, božiču, vnebovzetju in vseh svetih. Sliši se 10 km daleč. Ta zvon je peti največji v Evropi in se uvršča za Petersglocke iz Kölna (Nemčija), Olimpijski zvon iz Londona, Maria Dolens iz Rovereta (Italija) in Pummerin iz Dunaja (Avstrija). Tehta 18,835 kg, meri 3,03 m premera za 9,60 m zunanjega obsega, z debelino osnove 22 cm in kembljem 850 kg. Z dodatki njegova uradna teža doseže 19.685 kg. Darovale so ga štiri savojske škofije. V baziliko so ga prepeljali 16. oktobra 1895, vleklo pa ga je vprega 28 konj. V poznih 1990-ih so opazili razpoko v zvonu. == Kopija v Martiniku == Veliko manjša različica bazilike, Sacré-Cœur de la Balata, je severno od [[Fort-de-France]], [[Martinik]], ob N3, glavni celinski cesti. Zgrajena za begunce, ki jih je izbruh [[Pelée (gora)| Pelée]] pregnal iz njihovih domov, je bila posvečena leta 1915.<ref>{{navedi splet|last=Steve|first=Bennett|title=Sacré-Coeur de la Balata, Martinique: Uncommon Attraction|url=https://www.uncommoncaribbean.com/martinique/sacre-coeur-de-la-balata|website=Uncommon Caribbean|location=Martinique}}</ref> == Okolica == Izpred sprednjega dela cerkve je mogoče videti celoten [[Pariz]]. Ogled kupole na nadmorski višini 200 metrov ponuja razgled 50 km v vse smeri. Tako je najvišja točka v Parizu po Eifflovem stolpu (zgrajenem leta 1889). == Glej tudi to == * [[seznam zgradb in objektov v Parizu]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Basilica of the Sacré Cœur|Bazilika Srca Jezusovega, Pariz}} * [http://www.sacre-coeur-montmartre.com/ La Basilique du Sacré Cœur de Montmartre] - v angleščini in francoščini * [http://www.paris-360.com/front/fiche/31-basilique-du-sacr%E9-coeur.html Panoramski pogled] * [http://www.visitonweb.com/wikipedia/paris/flash/vue12-montmartre-sacre-coeur-basilica-paris-uk.html 360-stopinjski virtualni ogled] [[Kategorija:Cerkve v Parizu]] [[Kategorija:Bazilike v Franciji||Srce Jezusovo, Pariz]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Pariz]] [[Kategorija:Neoromanska arhitektura v Franciji|Srce Jezusovo, Pariz]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Franciji|Srce Jezusovo, Pariz]] [[Kategorija:Eklektična arhitektura|Srce Jezusovo, Pariz]] {{normativna kontrola}} ktgfr4bndva8ty9rrikfhmhp9j7k6gm 0 49774 6741058 6730749 2026-08-22T21:24:08Z ~2026-44996-51 264415 6741058 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[politik]]ov.''' (Op.: vključeni so vidnejši [[Seznam slovaških politikov|slovaški politiki]] s pomembnimi funkcijami v nekdanji skupni češkoslovaški prestolnici Pragi, pa tudi podkarpatsko-ukrajinsko-rusinski v prvi Češkoslovaški republiki) {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ladislav Adamec]] *[[Karel Adámek]] *[[František Andršt]] *[[August Ansorge]] *[[Rudolf Appelt]] (češ.-nem.>>DDR) *[[Emanuel Arnold]] *[[Jaroslav Aster]] *[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] *[[Pavel Auersperg]] *[[Ludvík Aust]] *[[Rudolf Axmann]] == B == *[[Kurt Babel]] *[[Andrej Babiš]] (češki - slovaškega rodu) *[[Alexander Bach]] *([[Karol Bacílek|Karol/Karel Bacílek]] - Slovak) *([[Edmund Bačinský]] - Rusin) *[[Kazimierz Felix Badeni]] *[[Alois Baeran]] *[[Josef Maria Baernreither]] *[[Vlastimil Balín]] *[[Anton von Banhans]] *[[Pavel Jacquier Baráček]] *[[Josef Barák]] *[[Rudolf Barák]] *[[Richard Karl von Baratta]] *[[František Barbírek]] *[[Gustáv Bareš]] (prv. Gustav Breitenfeld) *[[Ernst Bareuther]] *[[Boleslav Bárta]] *[[Vít Bárta]] *[[Hans Bartel]] *[[Josef Bartončík]] *[[Ivan Bartoš]] *[[Jan Bartošek]] *[[Theodor Bartošek]] *[[Václav Bartuška]] *[[Jaroslav Bašta]] *[[Antonín Baudyš]] *[[Martin Baxa]] *[[Bohdan Bečka]] *[[Ján Bečko]] *[[Pavel Bělobrádek]] *[[Václav Bělský]] *[[Pavel Bém]] *[[Marek Benda]] *[[Václav Benda]] *[[Petr Bendl]] *[[Bohuš Beneš]] *[[Edvard Beneš]] *[[Jiří Beneš]] *[[Václav Beneš]] *[[Vojta Beneš]] *[[Ondřej Benešík]] *[[Libuše Benešová]] *[[Marie Benešová]] *[[Rudolf Beran]] *[[Rudolf Bergman]] *[[Hugo Bergmann]] *[[Vilém Bernard]] *([[Anton Beskid]] - Rusin) *[[Bedřich Bezděk]] *[[Richard Bienert]] *([[Vasil Biľak]] - slovaški Rusin) *[[František Biňovec]] *[[Vilím Blažej]] *[[Pavel Blažek]] *[[Vavřinec Bodenlos]] *[[Richard Brabec]] *[[Bohumír Bradáč]] *[[Petr Bratský]] *[[František August Brauner]] *[[Vilém Brodecký]] *([[Andrej Bródy]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Stanislav Broj]] *[[Karel Brožík]] *[[Jan Buchvaldek]] *[[Jaroslav Budínský]] *[[Dagmar Burešová]] *[[Václav Burger]] *[[Martin Bursík]] *[[Petra Buzková]] == C == *[[Jaroslav Jan Caha]] *[[Juraj Chmiel]] *[[Bohuslav Chňoupek]] *[[Milan Chovanec]] *[[František Chvalkovský]] *[[Jan Chvojka]] *[[Čestmír Císař]] *[[Jindřich Jaroslav Clam-Martinic]] *([[Vladimir Clementis]] - Slovak) == Č == *([[Marián Čalfa]] - Slovak) *([[Jan Čarnogurský]] - Slovak) *([[Ján Čech]] - Slovak) *[[Gregor Čeněk]] *[[Alexej Čepička]] *[[Petr Čermák]] *[[Oldřich Černík]] *[[Lukáš Černohorský]] *[[Jana Černochová]] *[[Adolf Černý]] *[[Alexander Černý]] *[[František Černý]] *[[Jan Černý]] *[[Josef Černý (politik)]] *[[Ludvík Černý]] *[[Tomáš Černý]] *[[Antonín Čuřík]] == D == *[[Josef David]] *[[Václav David]] *[[Eva Decroix]] *[[Jiří Dienstbier]] *[[Jiří Dienstbier ml.]] *[[František Dittrich]] *[[Vladimír Dlouhý]] *[[Pavel Dobeš]] *[[Luboš Dobrovský]] *[[Jaromír Dolanský]] *[[Josef Dolanský]] *[[Jiří Dolejš]] *[[Václav Donát]] *[[Pavel Dostál]] *[[Jiří Drahoš]] *[[Jan Drda]] *[[František Drtina]] *[[Prokop Drtina]] *([[Alexander Dubček]]) *[[Jan Dubický]] *[[Ladislav Dvořák]] (politik) *[[Viktor Dyk]] == E == *[[Alois Eliáš]] *[[Karel Engliš]] *[[Evžen Erban]] == F == *[[Hynek Fajmon]] *[[Maxmilián Fatka]] *[[Petr Fiala]] *[[Karel Fiedler]] *[[Zdeněk Fierlinger]] *[[Vojtěch Filip]] *[[Jan Fischer]] *[[Otakar Fischer]] *[[Miluše Fischerová]] *[[Viktor Fischl]] *[[Ivan Fišera]] *[[Jan Fojtík]] *[[Josef Frank]] *Karl Hermann Frank *[[Emil Franke]] *[[Štěpánka Fraňková]] *[[Bohuslav Franta]] *[[Josef František Frič]] *[[Josef Václav Frič]] *[[Štefan Füle]] == G == *[[Radola Gajda]] (Rudolf Geidl) *[[Klement Gottwald]] *[[Miroslav Grebeníček]] *[[Eduard Grégr]] *[[Julius Grégr]] *[[Miroslav Grégr]] *[[Stanislav Gross]] *[[Karel Groš]] *[[Jiří Gruša]] == H == *[[Gustav Habrman]] *[[Emil Hácha]] *[[Theodor Hackenberg]] *[[Jiří Hájek]] *[[Václav Hájek]] *[[Josef Haken]] *[[František Hála]] *[[Jan Hamáček (1978)]] *[[Josef Haman]] *[[František Hamouz]] *[[Antonín Hampl]] *([[Dalibor Hanes]] - Slovak) *[[Antonín Hasal]] *[[Michal Hašek]]  *[[Václav Havel]] *[[Jaroslav Havelka]] *[[Ivan Havlíček]] *[[Karel Havlíček]] *[[Karel Havlíček Borovský]] *[[Jan Herben]] *[[Konrad Henlein]] *[[Vladimír Herman]] *[[Petr Hladík]] *[[František Hlaváček]] *[[František Hodáč]] *([[Milan Hodža]] - Slovak) *Jiří Hoetzel *[[Karel Hoffmann]] *[[Vilém Holáň]] *[[Cyril Horáček]] *[[Jiří Horák]] *[[Milada Horáková]] (r. Králová) *[[Zdeněk Horčík]] *[[Miluše Horská]] *[[Václav Hrabal]] *([[Pavol Hrivnák]] - Slovak) *[[Josef Hromádka]] *[[Mořic Hruban]] *[[Karel Hrubý]] *[[Zdeněk Hřib]] *[[Tomáš Hudeček]] *[[Josef Huleš]] *([[Gustáv Husák]] - Slovak) *[[Josef Hybeš]] == I == *[[Alois Indra]] *[[Segej Ingr]] == J == *[[Miloš Jakeš]] *[[Wenzel Jaksch]] *[[Vítězslav Jandák]] *[[Ludmila Jankovcová]] *[[Antonin Janoušek]] (Čeh-preds.''Slovaške rep. svetov'' 1919) *[[Vít Jedlička]] *[[Šárka Jelínková]] *[[Tomáš Ježek]] *[[Bohumil Jílek]] *[[Alois Jirásek]] *[[Oldřich John]] *[[Radek John]] * [[Věra Jourová]] *[[Tomáš Julínek]] *[[Josef Jung]] *[[Stanislav Juránek]]  *[[Marian Jurečka]] == K == *[[Jindřich Kabát]] *[[Jiří Kadeřávek]] *[[Josef Kadlčák]] *Karel Kadlec *[[Vladimír Kadlec]] *[[František Kahuda]] *[[Josef Kaizl]] *[[Miroslav Kalousek]] *[[Antonín Kapek]] *[[Radko Kaska]] *[[Jan Kasl]] *[[Antonín Kašpar]] *[[Jan Kavan]] *[[Josef Kempný]] *[[František Kincl]] *([[Jozef Kyselý]] - Slovak) *[[Slavomír Klaban]] *[[Karel Leopold Klaudy]] *[[Václav Klaus]] *[[Josef Klečák]] *[[Gustav Kliment]] *([[Štefan Kločurak]]- podkarpatski Ukrajinec) *[[Václav Klofáč|Václav J. Klofáč]] *[[Michal Klusáček]] *[[Milan Klusák]] *[[Michael Kocáb]] *[[Bruno Köhler]] *[[Jan Kohout]] *[[Marcel Kolaja]] *[[Daniela Kolářová]] *[[Drahomír Kolder]] *[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] (František Antonín Kolovrat-Libštejnský) *[[Jindřich Josef Vilém Kolowrat|Jindřich Vilém Kolowrat]]-Krakowsky (1897–1996) *[[Kateřina Konečná]] *[[Václav Kopecký]] *[[Ladislav Kopřiva]] *([[Josef Korbel]]) *[[Josef Korčák]] *[[Miroslav Kostelka]] *[[Josef Cyril Kotrlý]] *[[Vladimír Koucký]] *[[Josef Kouril]] *[[Pavel Kováčik]] *[[František Kovářík]] *[[Věra Kovářová]] *[[Vladimír Krajina]] *[[Karel Kramář]] *[[Zdeněk Krč]] *Karl Kreibich (češki Nemec) *[[Jaroslav Krejčí]] *[[František Kriegel]] *[[Adriana Krnáčová]] *[[Kamil Krofta]] *[[Josef Krosnář]] *[[Daniel Kroupa]] *[[Jan Kryčer]] *[[Martin Kuba]] *[[Jaroslav Kubera]] *[[Jiří Kubíček]] *[[Stanislav Kubr]] *[[Bohuslav Kučera]] *[[Petr Kučera]] *[[Josef Kudrna]] *[[Stanislav Kukrál]] *[[Jakub Kulhánek]] *[[Karel Kühnl]] *[[Ernst Kundt]] *[[Martin Kupka]] *[[Jan Kvíčala]] == L == *[[Luisa Landová-Štychová]] *[[Jakub Landovský]] *[[Ján Langoš]] *[[Bohumil Laušman]] *([[Jozef Lenárt]] - Slovak) *[[Miroslav Lidinský]] * [[Zbyněk Linhart]] *[[Jan Lipavský]] *[[Jiří Liška]] *[[Ondřej Liška]] *[[Ferdinand Lobkowicz]] *[[Jiří Kristián Lobkowicz]] *[[Artur London]] *([[Alojz Lorenc]] - Slovak) *[[František Loubal]] *[[Miloslav Ludvík]] *[[Josef Lukeš]] *[[Milan Lukeš]] *[[Josef Lux]] == M == *[[Miroslav Macek]] *[[Petr Mach]] *[[Petr Macinka]] *[[Petr Mach]] *[[František Machník]] *[[Karel Machovec]] *[[Václav Majer]] *[[Cyprián Majerník]] *[[Jana Maláčová]] *[[Jan Malypetr]] *[[František Mareš]] *[[Jan Masaryk]] *[[Tomáš Masaryk|Tomáš G. Masaryk]] *[[Karel Mečíř]] *[[Alfréd Meissner]] *[[Lubomír Metnar]] *[[Jaroslav Mezník]] *[[Jiří Milek]] *[[Jan Mládek]] *[[Rudolf Mlčoch]] *[[Zdeněk Mlynář]] *[[Bedřich Moldan]] *([[Jozef Moravčík]] - Slovak) *[[Emanuel Moravec]] *[[Josef rytíř Müller z Jiřetína]] *[[Alois Muna]] *[[Vratislav Mynář]] == N == *[[Patrik Nacher]] *[[Josef Václav Najman]] *[[Vojtěch Náprstek]] *[[Augustin Navrátil]] *[[Jaromír Nečas]] *[[Petr Nečas]] *[[Jiří Nedvěd]] *[[Zdeněk Nejedlý]] *[[Antonín Němec]] *([[Bohumil Němec]]) *[[Jan Němec]] *[[Alois Neuman]] *Josef Neumann *[[Luděk Niedermayer]] *[[František Nosek]] *[[Václav Nosek]] *[[Jiří Novák]] *[[Ladislav Novák]] *[[Libor Novák]] *[[Antonín Novotný]] *[[Vilém Nový]] *[[Zdeněk Nytra]] == O == *[[Jaromír Obzina]] * [[Tomio Okamura]] *[[Roman Onderka]] == P == *[[Tomáš Pajonk]] *[[František Palacký]] *[[Martin Palouš]] *[[Vlasta Parkanová]] *[[Jiří Paroubek]] *[[Josef Pavel]] *[[Pavel Pavel]] *[[Petr Pavel]] *[[Karolína Peake]] (r. [[Kvačková]]) *[[Martin Pecina]] *[[Josef Boleslav Pecka]] *[[Markéta Pekarová Adamová]] *[[Mikuláš Peksa]] *[[Jiří Pelikán]] *[[Robert Pelikán]] *[[Jan Pelnář]] *[[Stanislav Penc]] *[[Soňa Pennigerová]] *[[Rostislav Petera]] *[[Alois Petr]] *[[Tomáš Petříček]] *[[Ivan Pietor]] *[[Ivan Pilip]] *[[Jan Piller]] *[[František Píšek]] *[[František Pitra]] *[[Petr Pithart]] *[[Pavel Ploc]] *[[Josef Plojhar]] *[[Pavel Poc]] *[[Jan Podlipný]] *[[Augustin Popelka]] *[[Antonín Pospíšil]] *[[Jiří Pospíšil]] *[[Svatopluk Potáč]] *[[Mojmír Povolný]] *[[Karel Prášek]] *[[Albert Pražák]] *[[Alois Pražák|Alois von Pražák]] *[[Adolf Procházka]] *[[Ladislav Prokop Procházka]] *Marie Provazníková (načelnica ''Sokola'') *[[František Pštross]] *[[František Václav Pštross]]  == R == *[[Jindřich Rajchl]] *[[Vít Rakušan]] *[[Alois Rašín]] *[[David Rath]] *[[Stanislav Rázl]] *[[Aleš Řebíček]] *[[Vladimír Remek]] *[[Bedřich Remeš]] *([[Július Révay]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Leon Richter]] *[[František Ladislav Rieger]] *[[Emil Rigo]] *[[Martin Říman]] *[[Hubert Ripka]] *[[Helena Rögnerová]] *[[Jaroslav Rovný]] *[[Jan Ruml]] *[[Vladimír Ruml]] ? *[[Jiří Rusnok]] *[[Jiří Růžička]] *[[Pavel Rychetský]] == S == *[[Radek Scherfer]] *[[Alena Schillerová]] *[[Friedrich Erwein Graf von Schönborn]] *Karl Schwabe *[[Karel Schwarzenberg]] *[[Martin Sedlář]] *[[Jozef Síkela]] *[[André Simone]] *[[Alois Simonides]] *[[František Sís]] *[[Jiří Skalický]] *[[Emilián Skramlík]] *[[Miroslav Sládek]] *[[Gustav Slamečka]] *[[Rudolf Slanský]] *[[Vilém Slavata]] *[[Jiří Smejkal]] *[[Josef Smrkovský]] *[[Václav Snopek]] *[[Josef Sobotka]] *[[Bohuslav Sobotka]] *[[Přemysl Sobotka]] *[[Tomáš Sokol]] *[[František Soukup]] *[[Vladimír Srb]] *[[František Staněk]] *[[Rudolf Staněk]] *[[Zbyněk Stanjura]] *[[Josef Steiner]] *[[Adolf Stránský]] *[[Jaroslav Stránský (politik)]] *[[Jan Stráský]] *([[Rudolf Strechaj]] - Slovak) *[[Antonín Strobach]] *[[Martin Stropnický]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Karel Svitavský]] *[[Adolf Svoboda]] *[[Bohuslav Svoboda]]   *[[Cyril Svoboda]] *[[Ivo Svoboda]] *[[Jiří Svoboda]] *[[Ludvík Svoboda]] *[[Vladislav Svoboda]] *[[Jan Syrový]] *[[Tomáš Szuyog]] == Š == *[[Jaroslav Šafařík]] *[[Přemysl Šámal]] *[[Jaroslav Šedivý]] *[[Jiří Šedivý]] *[[Jan Šejna]] *[[Ota Šik]] *[[Petr Šilar]] *[[Bohumil Šimek]]  *[[Bohumil Šimon]] *([[Ladislav Šimovič]] - Slovak) *([[Viliam Široký]] - Slovak) *[[Jan Škoda]] *[[Zdeněk Škromach]] *[[Emanuel Šlechta]] *[[Karla Šlechtová]] *[[Otto Šling]] *[[Michal Šmarda]] *[[Bohumír Šmeral]] *[[Radek Šmerda]] *[[Jindřich Šolc]] *[[Josef Špaček]] *[[Vladimír Špidla]] *[[František Šrámek]] *[[Jan Šrámek]] *[[Josef Šrámek]] *([[Vavro Šrobár]] - Slovak) *[[Alfons Ferdinand Šťastný]] *[[Milan Štěch]] *([[Milan Štefanik]] - Slovak) *[[Miroslav Štěpán]] *[[Jiří Štěpánek]] *[[Jaromír Štětina]] *[[Ladislav Štoll]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Lubomír Štrougal]] *[[Jan Šula]] *[[Václav Šturc]] *[[Josef Šusta]] *[[Karel Šváb]] *[[Antonín Švehla]] *[[Jan Šverma]] *[[Marie Švermová]] (r. Švábová) *[[Oldřich Švestka]] == T == *[[Jaromír Talíř]] *[[Pavel Telička]] *[[Pavel Tigrid]] (P. Schönfeld) *[[Petr Tluchoř]] *[[Vlastimil Tlustý]] *[[Zdeněk Václav Tobolka]] *[[Miroslav Toman]] *[[František Tomášek (politik)]] *[[Mirek Topolánek]] *[[Evžen Tošenovský]] *[[Josef Tošovský]] *[[František Trnka]] *Zdeněk Tůma *[[Filip Turek]] *[[Vlastimil Tusar]] *[[Jaroslav Tvrdík]] == U == *[[František Udržal]] *[[Milan Uhde]] *[[Bohumil Urban]] *[[Karel Urbánek]] == V == *[[Miroslav Vacek]] *[[Václav Vacek]] *[[Ludvík Vaculik]] *[[Martin Vaculík]] *[[Vratislav Vajnar]] *[[Vlastimil Válek]] *[[Václav Valeš]] *[[Ferdinand Vališ]] *Josef Vančura *[[Tomáš Vandas]] *[[Václav Vaňka]] *[[František Emanuel Velc]] *[[Otomar Venzhöffer]] *[[František Veselý]] *[[Vladimír Vetchý]] *[[Blažej Vilím]] *[[Karel Viškovský]] *[[František Vlasák]] *[[Miloslav Vlček]] *[[Jindřich Vodička]] *[[Petr Vokřál]] *([[Augustin Vološin]] - (Rusin) *[[Alexandr Vondra]] *[[Libor Vondráček]] *[[Radek Vondráček]] *[[Veronika Vrecionová]] *[[Marek Výborný]] *[[Marie Vydrová]] *[[Miloš Vystrčil]] *[[Jiří Vyvadil]] == W == * [[Josef Wohanka]] == Z == *[[Jan Zahradil]] *[[Jindřich Záhradnik]] *[[Zdeněk Zajíček]] *[[Lubomír Zaorálek]] *[[Antonín Zápotocký]] *[[Ladislav Zápotocký]] *[[Miroslav Zavadil]] *[[Osvald Závodský]] *[[Tomáš Zdechovský]] *[[Ondřej Zelinka]] (Andreas Zelinka) *[[Miloš Zeman]] *[[Petr Zenkl]] *[[Josef Zieleniec]] *[[Jiří Zimola]] *[[Jiří Zlatuška]] *[[Antonín Zmrhal]] *[[Zdeněk Zuska]] == Ž == *[[Václav Žák]] *[[Zdeněk Žák]] *[[Zbyněk Žalman]] *([[Grigorij Žatkovič]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Josef Žďárský]] {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Politiki]] [[Kategorija:Češki politiki|*]] 2002pkmy8xbrkgoh52egcebzlmis81k 0 49867 6740810 6740802 2026-08-22T12:04:21Z Engelbert 76895 /* S */ +1 6740810 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aksel Airo]] (1898—1985) * [[Harry U. Alfthan]] (1884–1955) * [[Johan V. Arajuuri]] (1894–1961) * [[Gustaf Mauritz Armfelt]] (1757–1814) * [[Pietari A. Autti]] (1893—1959) == B == * [[Aarne L. Blick]] (1894—1964) == E == * [[Adolf Ehrnrooth]] (1905—2004) * [[Johan Casimir Ehrnrooth]] (1833–1913) * [[Leo A. Ekberg]] (1894–1966) * [[Oscar P. Enckell]] (1878—1960) == F == * [[Frans U. Fagernäs]] (1894–1980) == G == * [[Leonard A.M. Grandell]] (1894–1967) * [[G. Verner J. Gustafsson]] (1890–1959) == H == * [[Edvard F. Hanell]] (1894–1947) * [[Hannu E. Hannuksela]] (1893–1942) * [[Erik Heinrichs]] (1890—1965) * [[Juho H. Heiskanen]] (1889–1950) * [[Kaarlo A. Heiskanen]] (1894–1962) * [[Niilo V. Hersalo]] (1895–1979) * [[J. Woldemar Hägglund]] (1893—1963) == I == * [[Johannes F. Ignatius]] (1871–1941) * [[Selim E. Isakson]] (1892—1960) == J == * [[E. Iisakki Järvinen]] (1896–1955) == K == * [[Antti Kääriäinen]] (1891–1967) * [[Heikki Kekoni]] (1893—1953) * [[Antti Olavi Korhonen]] (1911—1992) == L == * [[Taavetti Laatikainen]] (1886–1954) * [[Ernst R. Lagus]] (1896—1956) * [[Väinö F. Lindén]] (1889–1987) * [[Ernst Linder]] (1868–1943) * [[Jarl F. Lundquist]] (1896–1965) == M == * [[Lauri Malmberg]] (1888–1948) * [[Carl Gustaf Emil Mannerheim]] (1867—1951) (maršal) * [[Ilmari A.-E. Martola]] (1896–1986) * [[Einar N. Mäkinen]] (1895–1965) * [[Lars R. Melander]] (1896–1962) * [[Olli-Matti Multamäki]] (1948—2007) == N == * [[Vilho Petter Nenonen]] (1883–1960) == O == * [[Karl Lennart Oesch]] (1892—1978) * [[Voldemar Oinonen]] (1891—1963) * [[Oiva O. Olenius]] (1890—1968) == P == * [[Paavo J. Paalu]] (1895–1971) * [[Aaro O. Pajari]] (1897—1949) * [[Georg F. Palmroth]] (1881–1951) * [[Väinö H. Palojärvi]] (1894–1955) == R == * [[Erkki J. Raappana]] (1893–1962) * [[Harald V. Roos]] (1895–1969) == S == * [[Unio B. Sarlin]] (1893–1981) * [[Aarne Sihvo]] (1889–1963) * [[Juhani Sihvo]] (1892–1949) * [[Ensio Siilasvuo]] (1922—2003) * [[Hjalmar F. Siilasvuo]] (1892—1947) * [[Aarne Snellman]] (1894—1942) * [[Georg Magnus Sprengtporten]] (1740—1819) * [[Torsten Stålhandske]] (1593—1644) * [[V. Alonzo Sundman]] (1895–1960) * [[Eino Suolahti]] (1879–1951) * [[Lauri Sutela]] (1918—2011) * [[Antero J. Svensson]] (1892—1946) == T == *[[Paavo Talvela]] ([[1897|1897—]][[1973]]) == V == *[[Väinö Valve]] (1895—1995) *[[Kaarlo I. Viljanen]] (1893—1942) == W == *[[Karl R. Walden]] (1878—1946) *[[Kurt M. Wallenius]] (1893—1984) *[[C. Bertil N. Winell]] (1892—1943) == Ö == *[[Harald Öhquist]] (1891—1971) *[[Hugo V. Österman]] (1892—1975) == Glej tudi == * [[seznam finskih maršalov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Fincev|Generali]] [[Kategorija:Finski generali|*]] 8jpcpk371a69v73gaiyi75jr2ryw63p 6740813 6740810 2026-08-22T12:12:22Z Engelbert 76895 /* S */ +1 6740813 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aksel Airo]] (1898—1985) * [[Harry U. Alfthan]] (1884–1955) * [[Johan V. Arajuuri]] (1894–1961) * [[Gustaf Mauritz Armfelt]] (1757–1814) * [[Pietari A. Autti]] (1893—1959) == B == * [[Aarne L. Blick]] (1894—1964) == E == * [[Adolf Ehrnrooth]] (1905—2004) * [[Johan Casimir Ehrnrooth]] (1833–1913) * [[Leo A. Ekberg]] (1894–1966) * [[Oscar P. Enckell]] (1878—1960) == F == * [[Frans U. Fagernäs]] (1894–1980) == G == * [[Leonard A.M. Grandell]] (1894–1967) * [[G. Verner J. Gustafsson]] (1890–1959) == H == * [[Edvard F. Hanell]] (1894–1947) * [[Hannu E. Hannuksela]] (1893–1942) * [[Erik Heinrichs]] (1890—1965) * [[Juho H. Heiskanen]] (1889–1950) * [[Kaarlo A. Heiskanen]] (1894–1962) * [[Niilo V. Hersalo]] (1895–1979) * [[J. Woldemar Hägglund]] (1893—1963) == I == * [[Johannes F. Ignatius]] (1871–1941) * [[Selim E. Isakson]] (1892—1960) == J == * [[E. Iisakki Järvinen]] (1896–1955) == K == * [[Antti Kääriäinen]] (1891–1967) * [[Heikki Kekoni]] (1893—1953) * [[Antti Olavi Korhonen]] (1911—1992) == L == * [[Taavetti Laatikainen]] (1886–1954) * [[Ernst R. Lagus]] (1896—1956) * [[Väinö F. Lindén]] (1889–1987) * [[Ernst Linder]] (1868–1943) * [[Jarl F. Lundquist]] (1896–1965) == M == * [[Lauri Malmberg]] (1888–1948) * [[Carl Gustaf Emil Mannerheim]] (1867—1951) (maršal) * [[Ilmari A.-E. Martola]] (1896–1986) * [[Einar N. Mäkinen]] (1895–1965) * [[Lars R. Melander]] (1896–1962) * [[Olli-Matti Multamäki]] (1948—2007) == N == * [[Vilho Petter Nenonen]] (1883–1960) == O == * [[Karl Lennart Oesch]] (1892—1978) * [[Voldemar Oinonen]] (1891—1963) * [[Oiva O. Olenius]] (1890—1968) == P == * [[Paavo J. Paalu]] (1895–1971) * [[Aaro O. Pajari]] (1897—1949) * [[Georg F. Palmroth]] (1881–1951) * [[Väinö H. Palojärvi]] (1894–1955) == R == * [[Erkki J. Raappana]] (1893–1962) * [[Harald V. Roos]] (1895–1969) == S == * [[Unio B. Sarlin]] (1893–1981) * [[Aarne Sihvo]] (1889–1963) * [[Juhani Sihvo]] (1892–1949) * [[Ensio Siilasvuo]] (1922—2003) * [[Hjalmar F. Siilasvuo]] (1892—1947) * [[Aarne Snellman]] (1894—1942) * [[Georg Magnus Sprengtporten]] (1740—1819) * [[Torsten Stålhandske]] (1593—1644) * [[V. Alonzo Sundman]] (1895–1960) * [[Eino Suolahti]] (1879–1951) * [[Lauri Sutela]] (1918—2011) * [[Väinö V. Svanström]] (1884–1966) * [[Antero J. Svensson]] (1892—1946) == T == *[[Paavo Talvela]] ([[1897|1897—]][[1973]]) == V == *[[Väinö Valve]] (1895—1995) *[[Kaarlo I. Viljanen]] (1893—1942) == W == *[[Karl R. Walden]] (1878—1946) *[[Kurt M. Wallenius]] (1893—1984) *[[C. Bertil N. Winell]] (1892—1943) == Ö == *[[Harald Öhquist]] (1891—1971) *[[Hugo V. Österman]] (1892—1975) == Glej tudi == * [[seznam finskih maršalov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Fincev|Generali]] [[Kategorija:Finski generali|*]] bxlvqmu7q1c3sqli8vgz4crn0x8m1vc 6740855 6740813 2026-08-22T13:32:54Z Engelbert 76895 /* T */ +1 6740855 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aksel Airo]] (1898—1985) * [[Harry U. Alfthan]] (1884–1955) * [[Johan V. Arajuuri]] (1894–1961) * [[Gustaf Mauritz Armfelt]] (1757–1814) * [[Pietari A. Autti]] (1893—1959) == B == * [[Aarne L. Blick]] (1894—1964) == E == * [[Adolf Ehrnrooth]] (1905—2004) * [[Johan Casimir Ehrnrooth]] (1833–1913) * [[Leo A. Ekberg]] (1894–1966) * [[Oscar P. Enckell]] (1878—1960) == F == * [[Frans U. Fagernäs]] (1894–1980) == G == * [[Leonard A.M. Grandell]] (1894–1967) * [[G. Verner J. Gustafsson]] (1890–1959) == H == * [[Edvard F. Hanell]] (1894–1947) * [[Hannu E. Hannuksela]] (1893–1942) * [[Erik Heinrichs]] (1890—1965) * [[Juho H. Heiskanen]] (1889–1950) * [[Kaarlo A. Heiskanen]] (1894–1962) * [[Niilo V. Hersalo]] (1895–1979) * [[J. Woldemar Hägglund]] (1893—1963) == I == * [[Johannes F. Ignatius]] (1871–1941) * [[Selim E. Isakson]] (1892—1960) == J == * [[E. Iisakki Järvinen]] (1896–1955) == K == * [[Antti Kääriäinen]] (1891–1967) * [[Heikki Kekoni]] (1893—1953) * [[Antti Olavi Korhonen]] (1911—1992) == L == * [[Taavetti Laatikainen]] (1886–1954) * [[Ernst R. Lagus]] (1896—1956) * [[Väinö F. Lindén]] (1889–1987) * [[Ernst Linder]] (1868–1943) * [[Jarl F. Lundquist]] (1896–1965) == M == * [[Lauri Malmberg]] (1888–1948) * [[Carl Gustaf Emil Mannerheim]] (1867—1951) (maršal) * [[Ilmari A.-E. Martola]] (1896–1986) * [[Einar N. Mäkinen]] (1895–1965) * [[Lars R. Melander]] (1896–1962) * [[Olli-Matti Multamäki]] (1948—2007) == N == * [[Vilho Petter Nenonen]] (1883–1960) == O == * [[Karl Lennart Oesch]] (1892—1978) * [[Voldemar Oinonen]] (1891—1963) * [[Oiva O. Olenius]] (1890—1968) == P == * [[Paavo J. Paalu]] (1895–1971) * [[Aaro O. Pajari]] (1897—1949) * [[Georg F. Palmroth]] (1881–1951) * [[Väinö H. Palojärvi]] (1894–1955) == R == * [[Erkki J. Raappana]] (1893–1962) * [[Harald V. Roos]] (1895–1969) == S == * [[Unio B. Sarlin]] (1893–1981) * [[Aarne Sihvo]] (1889–1963) * [[Juhani Sihvo]] (1892–1949) * [[Ensio Siilasvuo]] (1922—2003) * [[Hjalmar F. Siilasvuo]] (1892—1947) * [[Aarne Snellman]] (1894—1942) * [[Georg Magnus Sprengtporten]] (1740—1819) * [[Torsten Stålhandske]] (1593—1644) * [[V. Alonzo Sundman]] (1895–1960) * [[Eino Suolahti]] (1879–1951) * [[Lauri Sutela]] (1918—2011) * [[Väinö V. Svanström]] (1884–1966) * [[Antero J. Svensson]] (1892—1946) == T == * [[Paavo Talvela]] (1897–1973) * [[Kustaa A. Tapola]] (1895–1971) == V == *[[Väinö Valve]] (1895—1995) *[[Kaarlo I. Viljanen]] (1893—1942) == W == *[[Karl R. Walden]] (1878—1946) *[[Kurt M. Wallenius]] (1893—1984) *[[C. Bertil N. Winell]] (1892—1943) == Ö == *[[Harald Öhquist]] (1891—1971) *[[Hugo V. Österman]] (1892—1975) == Glej tudi == * [[seznam finskih maršalov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Fincev|Generali]] [[Kategorija:Finski generali|*]] f09cnqn0p9umi2u0i7windvki8640x6 6740866 6740855 2026-08-22T13:43:25Z Engelbert 76895 /* T */ +1 6740866 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aksel Airo]] (1898—1985) * [[Harry U. Alfthan]] (1884–1955) * [[Johan V. Arajuuri]] (1894–1961) * [[Gustaf Mauritz Armfelt]] (1757–1814) * [[Pietari A. Autti]] (1893—1959) == B == * [[Aarne L. Blick]] (1894—1964) == E == * [[Adolf Ehrnrooth]] (1905—2004) * [[Johan Casimir Ehrnrooth]] (1833–1913) * [[Leo A. Ekberg]] (1894–1966) * [[Oscar P. Enckell]] (1878—1960) == F == * [[Frans U. Fagernäs]] (1894–1980) == G == * [[Leonard A.M. Grandell]] (1894–1967) * [[G. Verner J. Gustafsson]] (1890–1959) == H == * [[Edvard F. Hanell]] (1894–1947) * [[Hannu E. Hannuksela]] (1893–1942) * [[Erik Heinrichs]] (1890—1965) * [[Juho H. Heiskanen]] (1889–1950) * [[Kaarlo A. Heiskanen]] (1894–1962) * [[Niilo V. Hersalo]] (1895–1979) * [[J. Woldemar Hägglund]] (1893—1963) == I == * [[Johannes F. Ignatius]] (1871–1941) * [[Selim E. Isakson]] (1892—1960) == J == * [[E. Iisakki Järvinen]] (1896–1955) == K == * [[Antti Kääriäinen]] (1891–1967) * [[Heikki Kekoni]] (1893—1953) * [[Antti Olavi Korhonen]] (1911—1992) == L == * [[Taavetti Laatikainen]] (1886–1954) * [[Ernst R. Lagus]] (1896—1956) * [[Väinö F. Lindén]] (1889–1987) * [[Ernst Linder]] (1868–1943) * [[Jarl F. Lundquist]] (1896–1965) == M == * [[Lauri Malmberg]] (1888–1948) * [[Carl Gustaf Emil Mannerheim]] (1867—1951) (maršal) * [[Ilmari A.-E. Martola]] (1896–1986) * [[Einar N. Mäkinen]] (1895–1965) * [[Lars R. Melander]] (1896–1962) * [[Olli-Matti Multamäki]] (1948—2007) == N == * [[Vilho Petter Nenonen]] (1883–1960) == O == * [[Karl Lennart Oesch]] (1892—1978) * [[Voldemar Oinonen]] (1891—1963) * [[Oiva O. Olenius]] (1890—1968) == P == * [[Paavo J. Paalu]] (1895–1971) * [[Aaro O. Pajari]] (1897—1949) * [[Georg F. Palmroth]] (1881–1951) * [[Väinö H. Palojärvi]] (1894–1955) == R == * [[Erkki J. Raappana]] (1893–1962) * [[Harald V. Roos]] (1895–1969) == S == * [[Unio B. Sarlin]] (1893–1981) * [[Aarne Sihvo]] (1889–1963) * [[Juhani Sihvo]] (1892–1949) * [[Ensio Siilasvuo]] (1922—2003) * [[Hjalmar F. Siilasvuo]] (1892—1947) * [[Aarne Snellman]] (1894—1942) * [[Georg Magnus Sprengtporten]] (1740—1819) * [[Torsten Stålhandske]] (1593—1644) * [[V. Alonzo Sundman]] (1895–1960) * [[Eino Suolahti]] (1879–1951) * [[Lauri Sutela]] (1918—2011) * [[Väinö V. Svanström]] (1884–1966) * [[Antero J. Svensson]] (1892—1946) == T == * [[Paavo Talvela]] (1897–1973) * [[Kustaa A. Tapola]] (1895–1971) * [[Viljo E. Tuompo]] (1893–1957) == V == *[[Väinö Valve]] (1895—1995) *[[Kaarlo I. Viljanen]] (1893—1942) == W == *[[Karl R. Walden]] (1878—1946) *[[Kurt M. Wallenius]] (1893—1984) *[[C. Bertil N. Winell]] (1892—1943) == Ö == *[[Harald Öhquist]] (1891—1971) *[[Hugo V. Österman]] (1892—1975) == Glej tudi == * [[seznam finskih maršalov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Fincev|Generali]] [[Kategorija:Finski generali|*]] d7go4slcruikoesysvqxhs1329uoar8 6741134 6740866 2026-08-23T07:49:05Z Engelbert 76895 /* W */ +1 6741134 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aksel Airo]] (1898—1985) * [[Harry U. Alfthan]] (1884–1955) * [[Johan V. Arajuuri]] (1894–1961) * [[Gustaf Mauritz Armfelt]] (1757–1814) * [[Pietari A. Autti]] (1893—1959) == B == * [[Aarne L. Blick]] (1894—1964) == E == * [[Adolf Ehrnrooth]] (1905—2004) * [[Johan Casimir Ehrnrooth]] (1833–1913) * [[Leo A. Ekberg]] (1894–1966) * [[Oscar P. Enckell]] (1878—1960) == F == * [[Frans U. Fagernäs]] (1894–1980) == G == * [[Leonard A.M. Grandell]] (1894–1967) * [[G. Verner J. Gustafsson]] (1890–1959) == H == * [[Edvard F. Hanell]] (1894–1947) * [[Hannu E. Hannuksela]] (1893–1942) * [[Erik Heinrichs]] (1890—1965) * [[Juho H. Heiskanen]] (1889–1950) * [[Kaarlo A. Heiskanen]] (1894–1962) * [[Niilo V. Hersalo]] (1895–1979) * [[J. Woldemar Hägglund]] (1893—1963) == I == * [[Johannes F. Ignatius]] (1871–1941) * [[Selim E. Isakson]] (1892—1960) == J == * [[E. Iisakki Järvinen]] (1896–1955) == K == * [[Antti Kääriäinen]] (1891–1967) * [[Heikki Kekoni]] (1893—1953) * [[Antti Olavi Korhonen]] (1911—1992) == L == * [[Taavetti Laatikainen]] (1886–1954) * [[Ernst R. Lagus]] (1896—1956) * [[Väinö F. Lindén]] (1889–1987) * [[Ernst Linder]] (1868–1943) * [[Jarl F. Lundquist]] (1896–1965) == M == * [[Lauri Malmberg]] (1888–1948) * [[Carl Gustaf Emil Mannerheim]] (1867—1951) (maršal) * [[Ilmari A.-E. Martola]] (1896–1986) * [[Einar N. Mäkinen]] (1895–1965) * [[Lars R. Melander]] (1896–1962) * [[Olli-Matti Multamäki]] (1948—2007) == N == * [[Vilho Petter Nenonen]] (1883–1960) == O == * [[Karl Lennart Oesch]] (1892—1978) * [[Voldemar Oinonen]] (1891—1963) * [[Oiva O. Olenius]] (1890—1968) == P == * [[Paavo J. Paalu]] (1895–1971) * [[Aaro O. Pajari]] (1897—1949) * [[Georg F. Palmroth]] (1881–1951) * [[Väinö H. Palojärvi]] (1894–1955) == R == * [[Erkki J. Raappana]] (1893–1962) * [[Harald V. Roos]] (1895–1969) == S == * [[Unio B. Sarlin]] (1893–1981) * [[Aarne Sihvo]] (1889–1963) * [[Juhani Sihvo]] (1892–1949) * [[Ensio Siilasvuo]] (1922—2003) * [[Hjalmar F. Siilasvuo]] (1892—1947) * [[Aarne Snellman]] (1894—1942) * [[Georg Magnus Sprengtporten]] (1740—1819) * [[Torsten Stålhandske]] (1593—1644) * [[V. Alonzo Sundman]] (1895–1960) * [[Eino Suolahti]] (1879–1951) * [[Lauri Sutela]] (1918—2011) * [[Väinö V. Svanström]] (1884–1966) * [[Antero J. Svensson]] (1892—1946) == T == * [[Paavo Talvela]] (1897–1973) * [[Kustaa A. Tapola]] (1895–1971) * [[Viljo E. Tuompo]] (1893–1957) == V == *[[Väinö Valve]] (1895—1995) *[[Kaarlo I. Viljanen]] (1893—1942) == W == * [[Karl R. Walden]] (1878–1946) * [[Kurt M. Wallenius]] (1893–1984) * [[Martin Wetzer]] (1868–1954) * [[C. Bertil N. Winell]] (1892–1943) == Ö == *[[Harald Öhquist]] (1891—1971) *[[Hugo V. Österman]] (1892—1975) == Glej tudi == * [[seznam finskih maršalov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Fincev|Generali]] [[Kategorija:Finski generali|*]] 3el3vpmngf27i54y5bsugxaaea5phmc 6741137 6741134 2026-08-23T08:00:25Z Engelbert 76895 /* W */ +1 6741137 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aksel Airo]] (1898—1985) * [[Harry U. Alfthan]] (1884–1955) * [[Johan V. Arajuuri]] (1894–1961) * [[Gustaf Mauritz Armfelt]] (1757–1814) * [[Pietari A. Autti]] (1893—1959) == B == * [[Aarne L. Blick]] (1894—1964) == E == * [[Adolf Ehrnrooth]] (1905—2004) * [[Johan Casimir Ehrnrooth]] (1833–1913) * [[Leo A. Ekberg]] (1894–1966) * [[Oscar P. Enckell]] (1878—1960) == F == * [[Frans U. Fagernäs]] (1894–1980) == G == * [[Leonard A.M. Grandell]] (1894–1967) * [[G. Verner J. Gustafsson]] (1890–1959) == H == * [[Edvard F. Hanell]] (1894–1947) * [[Hannu E. Hannuksela]] (1893–1942) * [[Erik Heinrichs]] (1890—1965) * [[Juho H. Heiskanen]] (1889–1950) * [[Kaarlo A. Heiskanen]] (1894–1962) * [[Niilo V. Hersalo]] (1895–1979) * [[J. Woldemar Hägglund]] (1893—1963) == I == * [[Johannes F. Ignatius]] (1871–1941) * [[Selim E. Isakson]] (1892—1960) == J == * [[E. Iisakki Järvinen]] (1896–1955) == K == * [[Antti Kääriäinen]] (1891–1967) * [[Heikki Kekoni]] (1893—1953) * [[Antti Olavi Korhonen]] (1911—1992) == L == * [[Taavetti Laatikainen]] (1886–1954) * [[Ernst R. Lagus]] (1896—1956) * [[Väinö F. Lindén]] (1889–1987) * [[Ernst Linder]] (1868–1943) * [[Jarl F. Lundquist]] (1896–1965) == M == * [[Lauri Malmberg]] (1888–1948) * [[Carl Gustaf Emil Mannerheim]] (1867—1951) (maršal) * [[Ilmari A.-E. Martola]] (1896–1986) * [[Einar N. Mäkinen]] (1895–1965) * [[Lars R. Melander]] (1896–1962) * [[Olli-Matti Multamäki]] (1948—2007) == N == * [[Vilho Petter Nenonen]] (1883–1960) == O == * [[Karl Lennart Oesch]] (1892—1978) * [[Voldemar Oinonen]] (1891—1963) * [[Oiva O. Olenius]] (1890—1968) == P == * [[Paavo J. Paalu]] (1895–1971) * [[Aaro O. Pajari]] (1897—1949) * [[Georg F. Palmroth]] (1881–1951) * [[Väinö H. Palojärvi]] (1894–1955) == R == * [[Erkki J. Raappana]] (1893–1962) * [[Harald V. Roos]] (1895–1969) == S == * [[Unio B. Sarlin]] (1893–1981) * [[Aarne Sihvo]] (1889–1963) * [[Juhani Sihvo]] (1892–1949) * [[Ensio Siilasvuo]] (1922—2003) * [[Hjalmar F. Siilasvuo]] (1892—1947) * [[Aarne Snellman]] (1894—1942) * [[Georg Magnus Sprengtporten]] (1740—1819) * [[Torsten Stålhandske]] (1593—1644) * [[V. Alonzo Sundman]] (1895–1960) * [[Eino Suolahti]] (1879–1951) * [[Lauri Sutela]] (1918—2011) * [[Väinö V. Svanström]] (1884–1966) * [[Antero J. Svensson]] (1892—1946) == T == * [[Paavo Talvela]] (1897–1973) * [[Kustaa A. Tapola]] (1895–1971) * [[Viljo E. Tuompo]] (1893–1957) == V == *[[Väinö Valve]] (1895—1995) *[[Kaarlo I. Viljanen]] (1893—1942) == W == * [[Karl R. Walden]] (1878–1946) * [[Kurt M. Wallenius]] (1893–1984) * [[Martin Wetzer]] (1868–1954) * [[Einar A. Wihma]] (1893–1944) * [[C. Bertil N. Winell]] (1892–1943) == Ö == *[[Harald Öhquist]] (1891—1971) *[[Hugo V. Österman]] (1892—1975) == Glej tudi == * [[seznam finskih maršalov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Fincev|Generali]] [[Kategorija:Finski generali|*]] a698tzqhbn85p6gzjnp884j83a5l9ly 6741142 6741137 2026-08-23T08:16:06Z Engelbert 76895 /* W */ +1 6741142 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aksel Airo]] (1898—1985) * [[Harry U. Alfthan]] (1884–1955) * [[Johan V. Arajuuri]] (1894–1961) * [[Gustaf Mauritz Armfelt]] (1757–1814) * [[Pietari A. Autti]] (1893—1959) == B == * [[Aarne L. Blick]] (1894—1964) == E == * [[Adolf Ehrnrooth]] (1905—2004) * [[Johan Casimir Ehrnrooth]] (1833–1913) * [[Leo A. Ekberg]] (1894–1966) * [[Oscar P. Enckell]] (1878—1960) == F == * [[Frans U. Fagernäs]] (1894–1980) == G == * [[Leonard A.M. Grandell]] (1894–1967) * [[G. Verner J. Gustafsson]] (1890–1959) == H == * [[Edvard F. Hanell]] (1894–1947) * [[Hannu E. Hannuksela]] (1893–1942) * [[Erik Heinrichs]] (1890—1965) * [[Juho H. Heiskanen]] (1889–1950) * [[Kaarlo A. Heiskanen]] (1894–1962) * [[Niilo V. Hersalo]] (1895–1979) * [[J. Woldemar Hägglund]] (1893—1963) == I == * [[Johannes F. Ignatius]] (1871–1941) * [[Selim E. Isakson]] (1892—1960) == J == * [[E. Iisakki Järvinen]] (1896–1955) == K == * [[Antti Kääriäinen]] (1891–1967) * [[Heikki Kekoni]] (1893—1953) * [[Antti Olavi Korhonen]] (1911—1992) == L == * [[Taavetti Laatikainen]] (1886–1954) * [[Ernst R. Lagus]] (1896—1956) * [[Väinö F. Lindén]] (1889–1987) * [[Ernst Linder]] (1868–1943) * [[Jarl F. Lundquist]] (1896–1965) == M == * [[Lauri Malmberg]] (1888–1948) * [[Carl Gustaf Emil Mannerheim]] (1867—1951) (maršal) * [[Ilmari A.-E. Martola]] (1896–1986) * [[Einar N. Mäkinen]] (1895–1965) * [[Lars R. Melander]] (1896–1962) * [[Olli-Matti Multamäki]] (1948—2007) == N == * [[Vilho Petter Nenonen]] (1883–1960) == O == * [[Karl Lennart Oesch]] (1892—1978) * [[Voldemar Oinonen]] (1891—1963) * [[Oiva O. Olenius]] (1890—1968) == P == * [[Paavo J. Paalu]] (1895–1971) * [[Aaro O. Pajari]] (1897—1949) * [[Georg F. Palmroth]] (1881–1951) * [[Väinö H. Palojärvi]] (1894–1955) == R == * [[Erkki J. Raappana]] (1893–1962) * [[Harald V. Roos]] (1895–1969) == S == * [[Unio B. Sarlin]] (1893–1981) * [[Aarne Sihvo]] (1889–1963) * [[Juhani Sihvo]] (1892–1949) * [[Ensio Siilasvuo]] (1922—2003) * [[Hjalmar F. Siilasvuo]] (1892—1947) * [[Aarne Snellman]] (1894—1942) * [[Georg Magnus Sprengtporten]] (1740—1819) * [[Torsten Stålhandske]] (1593—1644) * [[V. Alonzo Sundman]] (1895–1960) * [[Eino Suolahti]] (1879–1951) * [[Lauri Sutela]] (1918—2011) * [[Väinö V. Svanström]] (1884–1966) * [[Antero J. Svensson]] (1892—1946) == T == * [[Paavo Talvela]] (1897–1973) * [[Kustaa A. Tapola]] (1895–1971) * [[Viljo E. Tuompo]] (1893–1957) == V == *[[Väinö Valve]] (1895—1995) *[[Kaarlo I. Viljanen]] (1893—1942) == W == * [[Karl R. Walden]] (1878–1946) * [[Kurt M. Wallenius]] (1893–1984) * [[Martin Wetzer]] (1868–1954) * [[Einar A. Wihma]] (1893–1944) * [[Karl F. Wilkama]] (1876–1947) * [[C. Bertil N. Winell]] (1892–1943) == Ö == *[[Harald Öhquist]] (1891—1971) *[[Hugo V. Österman]] (1892—1975) == Glej tudi == * [[seznam finskih maršalov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Fincev|Generali]] [[Kategorija:Finski generali|*]] m7v3h7h02gmr4eckqxive8br4cqia2v 0 60118 6740983 6659735 2026-08-22T17:54:54Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6740983 wikitext text/x-wiki '''Pavlović''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 881 oseb. :Na dan 1. januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa je priimek Pavlović uporabljalo že 1113 oseb. Ta priimek je po pogostnosti bil tedaj na 145. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandar Pavlović]] (*1929), srbski violinist *[[Aleksandar Pavlović]], srbski košarkar * [[Anka Pavlović Zupanc|Ana Pavlović Zupanc]] ([[Anka Zupanc]]) (*1943), slovensko-jugoslovanska filmska igralka *[[Andrija Pavlović]], srbski nogometaš * [[Branko Pavlović]] (1906—1980), hrvaški matematik, šahist, šahovski teoretik in publicist * [[Damjan Pavlović]] (1840—1866), srbski pesnik in inženir * [[Danka Pavlović]] (1912—2009), srbska kostumografka * [[Dimitrij Pavlović]] (1846—1930), prvi patriarh [[SPC]] po obnovitvi [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] 1920 * [[Dragiša Pavlović]] (1943—1996), srbski politik, Miloševićev nasprotnik * [[Dragoljub Pavlovič-Draža]] (1866—1920), srbski politik * [[Dragoljub Pavlović (slikar)|Dragoljub Pavlović]] (1875—1955), srbski slikar * [[Dragoljub Pavlović (zgodovinar)|Dragoljub Pavlović]] (1903—1966), srbski zgodovinar, filolog in akademik * [[Eva Pavlović Mori]], slovenska odbojkarica * [[Jelena Pavlović]], likovna/vizualna umetnica * [[Ljubomir Pavlović]] (1865—1936), srbski geograf * [[Jovan Pavlovič]] (1843—1892), srbski publicist * [[Jovan Pavlović (*1936)|Jovan Pavlović]] (1936—2014), zagrebško-ljubljanski metropolit Srbske pravoslavne cerkve *[[Martin Pavlović]], agronom, hmeljar (generalni sekretar medn. hmeljarske zveze) * [[Melentije Pavlović]] (1776—1833), beograjski arhiepiskop in metropolit * [[Michael Pavlović]] (*2001), slovenski nogometaš * [[Milan Pavlović (1858—ok.1915)|Milan Pavlović]] (1858—ok.1915), hrvaški politik * [[Milan Pavlović]] (1918—?), srbski general *[[Milan Pavlović (igralec)|Milan Pavlović]] (*1970), bosenski igralec * [[Milivoj Pavlović]] (1891—1974), srbski jezikoslovec * [[Milorad Pavlović]] (1865—1957), srbski pisatelj in prevajalec * [[Milorad Pavlović (1919|Milorad Pavlović]] (1919—?), srbski zdravnik in generalpolkovnik sanitete JLA * [[Miloš Pavlović]] (1901—?), geolog * [[Miloš Pavlović (1910—?|Miloš Pavlović]] (1910—?), srbski fotograf * [[Milutin Pavlović (1913—|Milutin Pavlović]] (1913—?), hrvaški športni delavec (vsetranski športnik), atletski funkcionar * [[Milutin Pavlović|Milutin (Mik) Pavlović]] (*1932), slovenski kineziolog, profesor, košarkarski trener in publicist * [[Miodrag Pavlović]] (1928—2014), srbski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in akademik * [[Miroslav Pavlović]] (*1942), srbski nogometaš * [[Pajo (Pavle) Pavlović]], srbski košarkar (delno slovenskega rodu) * [[Pavle Pavlović]] (1888—1971), srbski revolucionar in politik * [[Peko Pavlović]] (1820—1903), črnogorski vojvoda in politik * [[Persa Pavlović]] (1865—1944), srbska igralka * [[Petar Pavlović]] (1864—1938), srbski naravoslovec, paleontolog in geolog * [[Radivoje Pavlović]] (1893—1939), srbski farmakolog * [[Radoslav Pavlović]] (1390—1441), bosenski vojvoda * [[Raja Pavlović]] (1861—1933), srbski igralec * [[Stevan Pavlović]] (1829—1908), srbski pisatelj in publicist * [[Stojan Pavlović]] (1903—1981), srbski mineralog, petrograf in akademik * [[Svetozar Pavlović]] (1926—1991), srbski filmski režiser * [[Teodor Pavlović]] (1900—1983), hrvaški letalec in športni padalec (vojaški pilot) * [[Todor (Teodor) Pavlović]] (1804—1854), srbski publicist, prevajalec, kulturni delavec in urednik *[[Vladimir Pavlović]], srbski režiser *[[Vladimir Pavlović]] (1935—1996), hrvaški pesnik, po rodu iz Hercegovine * [[Zoran Pavlović (slikar)|Zoran Pavlović]] (1932—2006)[[Zoran Pavlović (*1932),|,]] srbski slikar, likovni pedagog, teoretik in kritik * [[Zoran Pavlović|Zoran »Zoki« Pavlović]] (*1976), slovenski nogometaš bosanskega rodu * [[Živko Pavlović]] (1871—1938), srbski general in akademik * [[Živojin Pavlović]] (1887—1963), srbski general * [[Živojin Pavlović (pisatelj)|Živojin "Žika" Pavlović]] (1933—1998), srbski filmski režiser, pisatelj, esejist in slikar == Glej tudi == * priimek [[Pavlovič]] * priimek [[Pavletič]] *priimek [[Pavlov]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlović}} {{priimek}} fg2u8ezk4w100oir7qlph8wa5uthz4h 6740986 6740983 2026-08-22T17:58:16Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6740986 wikitext text/x-wiki '''Pavlović''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 881 oseb. :Na dan 1. januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa je priimek Pavlović uporabljalo že 1113 oseb. Ta priimek je po pogostnosti bil tedaj na 145. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandar Pavlović]] (*1929), srbski violinist *[[Aleksandar Pavlović]], srbski košarkar * [[Anka Pavlović Zupanc|Ana Pavlović Zupanc]] ([[Anka Zupanc]]) (*1943), slovensko-jugoslovanska filmska igralka *[[Andrija Pavlović]], srbski nogometaš * [[Branko Pavlović]] (1906—1980), hrvaški matematik, šahist, šahovski teoretik in publicist * [[Damjan Pavlović]] (1840—1866), srbski pesnik in inženir * [[Danka Pavlović]] (1912—2009), srbska kostumografka * [[Dimitrij Pavlović]] (1846—1930), prvi patriarh [[SPC]] po obnovitvi [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] 1920 * [[Dragan Pavlović]] - Šilja (1908–1942), narodni heroj Jugoslavije * [[Drinka Pavlović]] (1919–1943), narodna herojka Jugoslavije * [[Dragiša Pavlović]] (1943—1996), srbski politik, Miloševićev nasprotnik * [[Dragoljub Pavlovič-Draža]] (1866—1920), srbski politik * [[Dragoljub Pavlović (slikar)|Dragoljub Pavlović]] (1875—1955), srbski slikar * [[Dragoljub Pavlović (zgodovinar)|Dragoljub Pavlović]] (1903—1966), srbski zgodovinar, filolog in akademik * [[Eva Pavlović Mori]], slovenska odbojkarica * [[Jelena Pavlović]], likovna/vizualna umetnica * [[Ljubomir Pavlović]] (1865—1936), srbski geograf * [[Jovan Pavlovič]] (1843—1892), srbski publicist * [[Jovan Pavlović (*1936)|Jovan Pavlović]] (1936—2014), zagrebško-ljubljanski metropolit Srbske pravoslavne cerkve *[[Martin Pavlović]], agronom, hmeljar (generalni sekretar medn. hmeljarske zveze) * [[Melentije Pavlović]] (1776—1833), beograjski arhiepiskop in metropolit * [[Michael Pavlović]] (*2001), slovenski nogometaš * [[Milan Pavlović (1858—ok.1915)|Milan Pavlović]] (1858—ok.1915), hrvaški politik * [[Milan Pavlović]] (1918—?), srbski general *[[Milan Pavlović (igralec)|Milan Pavlović]] (*1970), bosenski igralec * [[Milivoj Pavlović]] (1891—1974), srbski jezikoslovec * [[Milorad Pavlović]] (1865—1957), srbski pisatelj in prevajalec * [[Milorad Pavlović (1919|Milorad Pavlović]] (1919—?), srbski zdravnik in generalpolkovnik sanitete JLA * [[Miloš Pavlović]] (1901—?), geolog * [[Miloš Pavlović (1910—?|Miloš Pavlović]] (1910—?), srbski fotograf * [[Milutin Pavlović (1913—|Milutin Pavlović]] (1913—?), hrvaški športni delavec (vsetranski športnik), atletski funkcionar * [[Milutin Pavlović|Milutin (Mik) Pavlović]] (*1932), slovenski kineziolog, profesor, košarkarski trener in publicist * [[Miodrag Pavlović]] (1928—2014), srbski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in akademik * [[Miroslav Pavlović]] (*1942), srbski nogometaš * [[Pajo (Pavle) Pavlović]], srbski košarkar (delno slovenskega rodu) * [[Pavle Pavlović]] (1888—1971), srbski revolucionar in politik * [[Peko Pavlović]] (1820—1903), črnogorski vojvoda in politik * [[Persa Pavlović]] (1865—1944), srbska igralka * [[Petar Pavlović]] (1864—1938), srbski naravoslovec, paleontolog in geolog * [[Radivoje Pavlović]] (1893—1939), srbski farmakolog * [[Radoslav Pavlović]] (1390—1441), bosenski vojvoda * [[Raja Pavlović]] (1861—1933), srbski igralec * [[Stevan Pavlović]] (1829—1908), srbski pisatelj in publicist * [[Stojan Pavlović]] (1903—1981), srbski mineralog, petrograf in akademik * [[Svetozar Pavlović]] (1926—1991), srbski filmski režiser * [[Teodor Pavlović]] (1900—1983), hrvaški letalec in športni padalec (vojaški pilot) * [[Todor (Teodor) Pavlović]] (1804—1854), srbski publicist, prevajalec, kulturni delavec in urednik *[[Vladimir Pavlović]], srbski režiser *[[Vladimir Pavlović]] (1935—1996), hrvaški pesnik, po rodu iz Hercegovine * [[Zoran Pavlović (slikar)|Zoran Pavlović]] (1932—2006)[[Zoran Pavlović (*1932),|,]] srbski slikar, likovni pedagog, teoretik in kritik * [[Zoran Pavlović|Zoran »Zoki« Pavlović]] (*1976), slovenski nogometaš bosanskega rodu * [[Živko Pavlović]] (1871—1938), srbski general in akademik * [[Živojin Pavlović]] (1887—1963), srbski general * [[Živojin Pavlović (pisatelj)|Živojin "Žika" Pavlović]] (1933—1998), srbski filmski režiser, pisatelj, esejist in slikar == Glej tudi == * priimek [[Pavlovič]] * priimek [[Pavletič]] *priimek [[Pavlov]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlović}} {{priimek}} dkxr0winwi1cf7oqb5a4cicsujclxkg 6740992 6740986 2026-08-22T18:08:59Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6740992 wikitext text/x-wiki '''Pavlović''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 881 oseb. :Na dan 1. januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa je priimek Pavlović uporabljalo že 1113 oseb. Ta priimek je po pogostnosti bil tedaj na 145. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandar Pavlović]] (1929—2017), srbski violinist in dirigent *[[Aleksandar Pavlović|Aleksandar (Sasha/Saša) <Pavlović]] (* 1983), srbski košarkar * [[Anka Pavlović Zupanc|Ana Pavlović Zupanc]] ([[Anka Zupanc]]) (* 1943), slovensko-jugoslovanska filmska igralka *[[Andrija Pavlović]] (* 1993), srbski nogometaš * [[Branko Pavlović]] (1906—1980), hrvaški matematik, šahist, šahovski teoretik in publicist * [[Damjan Pavlović]] (1840—1866), srbski pesnik in inženir * [[Danka Pavlović]] (1912—2009), srbska kostumografka * [[Dimitrij Pavlović]] (1846—1930), prvi patriarh [[SPC]] po obnovitvi [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] 1920 * [[Dragan Pavlović]] - Šilja (1908–1942), narodni heroj Jugoslavije * [[Drinka Pavlović]] (1919–1943), narodna herojka Jugoslavije * [[Dragiša Pavlović]] (1943—1996), srbski politik, Miloševićev nasprotnik * [[Dragoljub Pavlovič-Draža]] (1866—1920), srbski politik * [[Dragoljub Pavlović (slikar)|Dragoljub Pavlović]] (1875—1955), srbski slikar * [[Dragoljub Pavlović (zgodovinar)|Dragoljub Pavlović]] (1903—1966), srbski zgodovinar, filolog in akademik * [[Eva Mori]] Pavlović (*1996) slovenska odbojkarica * [[Jelena Pavlović]], likovna/vizualna umetnica * [[Ljubomir Pavlović]] (1865—1936), srbski geograf * [[Jovan Pavlovič]] (1843—1892), srbski publicist * [[Jovan Pavlović (*1936)|Jovan Pavlović]] (1936—2014), zagrebško-ljubljanski metropolit Srbske pravoslavne cerkve *[[Martin Pavlović]], agronom, hmeljar (generalni sekretar medn. hmeljarske zveze) * [[Melentije Pavlović]] (1776—1833), beograjski arhiepiskop in metropolit * [[Michael Pavlović]] (*2001), slovenski nogometaš * [[Milan Pavlović (1858—ok.1915)|Milan Pavlović]] (1858—ok.1915), hrvaški politik * [[Milan Pavlović]] (1918—?), srbski general *[[Milan Pavlović (igralec)|Milan Pavlović]] (* 1970), bosenski igralec * [[Milivoj Pavlović]] (1891—1974), srbski jezikoslovec * [[Milorad Pavlović]] (1865—1957), srbski pisatelj in prevajalec * [[Milorad Pavlović (1919|Milorad Pavlović]] (1919—?), srbski zdravnik in generalpolkovnik sanitete JLA * [[Miloš Pavlović]] (1901—?), geolog * [[Miloš Pavlović (1910—?|Miloš Pavlović]] (1910—1985), srbski umetniški fotograf * [[Milutin Pavlović (1913—|Milutin Pavlović]] (1913—?), hrvaški športni delavec (vsetranski športnik), atletski funkcionar * [[Milutin Pavlović|Milutin (Mik) Pavlović]] (* 1932), slovenski kineziolog, profesor, košarkarski trener in publicist * [[Miodrag Pavlović]] (1928—2014), srbski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in akademik * [[Miroslav Pavlović]] (1942—2004) srbski nogometaš * [[Pajo (Pavle) Pavlović]], srbski košarkar (delno slovenskega rodu) * [[Pavle Pavlović]] (1888—1971), srbski revolucionar in politik * [[Peko Pavlović]] (1820—1903), črnogorski vojvoda in politik * [[Persa Pavlović]] (1865—1944), srbska igralka * [[Petar Pavlović]] (1864—1938), srbski naravoslovec, paleontolog in geolog * [[Radivoje Pavlović]] (1893—1939), srbski farmakolog * [[Radoslav Pavlović]] (1390—1441), bosenski vojvoda * [[Raja Pavlović]] (1861—1933), srbski igralec * [[Stevan Pavlović]] (1829—1908), srbski pisatelj in publicist * [[Stojan Pavlović]] (1903—1981), srbski mineralog, petrograf in akademik * [[Svetozar Pavlović]] (1926—1991), srbski filmski režiser * [[Teodor Pavlović]] (1900—1983), hrvaški letalec in športni padalec (vojaški pilot) * [[Todor (Teodor) Pavlović]] (1804—1854), srbski publicist, prevajalec, kulturni delavec in urednik *[[Vladimir Pavlović]] (1930—1984), srbski filmski režiser *[[Vladimir Pavlović]] (1935—1996), hrvaški pesnik, po rodu iz Hercegovine * [[Zoran Pavlović (slikar)|Zoran Pavlović]] (1932—2006)[[Zoran Pavlović (*1932),|,]] srbski slikar, likovni pedagog, teoretik in kritik * [[Zoran Pavlović|Zoran »Zoki« Pavlović]] (*1976), slovenski nogometaš bosanskega rodu * [[Živko Pavlović]] (1871—1938), srbski general in akademik * [[Živojin Pavlović]] (1887—1963), srbski general * [[Živojin Pavlović (pisatelj)|Živojin "Žika" Pavlović]] (1933—1998), srbski filmski režiser, pisatelj, esejist in slikar == Glej tudi == * priimek [[Pavlovič]] * priimek [[Pavletič]] *priimek [[Pavlov]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlović}} {{priimek}} 724epe1zg1l109fzndqnj7x8e90kpj3 6740994 6740992 2026-08-22T18:09:16Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6740994 wikitext text/x-wiki '''Pavlović''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 881 oseb. :Na dan 1. januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa je priimek Pavlović uporabljalo že 1113 oseb. Ta priimek je po pogostnosti bil tedaj na 145. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandar Pavlović]] (1929—2017), srbski violinist in dirigent *[[Aleksandar Pavlović|Aleksandar (Sasha/Saša) Pavlović]] (* 1983), srbski košarkar * [[Anka Pavlović Zupanc|Ana Pavlović Zupanc]] ([[Anka Zupanc]]) (* 1943), slovensko-jugoslovanska filmska igralka *[[Andrija Pavlović]] (* 1993), srbski nogometaš * [[Branko Pavlović]] (1906—1980), hrvaški matematik, šahist, šahovski teoretik in publicist * [[Damjan Pavlović]] (1840—1866), srbski pesnik in inženir * [[Danka Pavlović]] (1912—2009), srbska kostumografka * [[Dimitrij Pavlović]] (1846—1930), prvi patriarh [[SPC]] po obnovitvi [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] 1920 * [[Dragan Pavlović]] - Šilja (1908–1942), narodni heroj Jugoslavije * [[Drinka Pavlović]] (1919–1943), narodna herojka Jugoslavije * [[Dragiša Pavlović]] (1943—1996), srbski politik, Miloševićev nasprotnik * [[Dragoljub Pavlovič-Draža]] (1866—1920), srbski politik * [[Dragoljub Pavlović (slikar)|Dragoljub Pavlović]] (1875—1955), srbski slikar * [[Dragoljub Pavlović (zgodovinar)|Dragoljub Pavlović]] (1903—1966), srbski zgodovinar, filolog in akademik * [[Eva Mori]] Pavlović (*1996) slovenska odbojkarica * [[Jelena Pavlović]], likovna/vizualna umetnica * [[Ljubomir Pavlović]] (1865—1936), srbski geograf * [[Jovan Pavlovič]] (1843—1892), srbski publicist * [[Jovan Pavlović (*1936)|Jovan Pavlović]] (1936—2014), zagrebško-ljubljanski metropolit Srbske pravoslavne cerkve *[[Martin Pavlović]], agronom, hmeljar (generalni sekretar medn. hmeljarske zveze) * [[Melentije Pavlović]] (1776—1833), beograjski arhiepiskop in metropolit * [[Michael Pavlović]] (*2001), slovenski nogometaš * [[Milan Pavlović (1858—ok.1915)|Milan Pavlović]] (1858—ok.1915), hrvaški politik * [[Milan Pavlović]] (1918—?), srbski general *[[Milan Pavlović (igralec)|Milan Pavlović]] (* 1970), bosenski igralec * [[Milivoj Pavlović]] (1891—1974), srbski jezikoslovec * [[Milorad Pavlović]] (1865—1957), srbski pisatelj in prevajalec * [[Milorad Pavlović (1919|Milorad Pavlović]] (1919—?), srbski zdravnik in generalpolkovnik sanitete JLA * [[Miloš Pavlović]] (1901—?), geolog * [[Miloš Pavlović (1910—?|Miloš Pavlović]] (1910—1985), srbski umetniški fotograf * [[Milutin Pavlović (1913—|Milutin Pavlović]] (1913—?), hrvaški športni delavec (vsetranski športnik), atletski funkcionar * [[Milutin Pavlović|Milutin (Mik) Pavlović]] (* 1932), slovenski kineziolog, profesor, košarkarski trener in publicist * [[Miodrag Pavlović]] (1928—2014), srbski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in akademik * [[Miroslav Pavlović]] (1942—2004) srbski nogometaš * [[Pajo (Pavle) Pavlović]], srbski košarkar (delno slovenskega rodu) * [[Pavle Pavlović]] (1888—1971), srbski revolucionar in politik * [[Peko Pavlović]] (1820—1903), črnogorski vojvoda in politik * [[Persa Pavlović]] (1865—1944), srbska igralka * [[Petar Pavlović]] (1864—1938), srbski naravoslovec, paleontolog in geolog * [[Radivoje Pavlović]] (1893—1939), srbski farmakolog * [[Radoslav Pavlović]] (1390—1441), bosenski vojvoda * [[Raja Pavlović]] (1861—1933), srbski igralec * [[Stevan Pavlović]] (1829—1908), srbski pisatelj in publicist * [[Stojan Pavlović]] (1903—1981), srbski mineralog, petrograf in akademik * [[Svetozar Pavlović]] (1926—1991), srbski filmski režiser * [[Teodor Pavlović]] (1900—1983), hrvaški letalec in športni padalec (vojaški pilot) * [[Todor (Teodor) Pavlović]] (1804—1854), srbski publicist, prevajalec, kulturni delavec in urednik *[[Vladimir Pavlović]] (1930—1984), srbski filmski režiser *[[Vladimir Pavlović]] (1935—1996), hrvaški pesnik, po rodu iz Hercegovine * [[Zoran Pavlović (slikar)|Zoran Pavlović]] (1932—2006)[[Zoran Pavlović (*1932),|,]] srbski slikar, likovni pedagog, teoretik in kritik * [[Zoran Pavlović|Zoran »Zoki« Pavlović]] (*1976), slovenski nogometaš bosanskega rodu * [[Živko Pavlović]] (1871—1938), srbski general in akademik * [[Živojin Pavlović]] (1887—1963), srbski general * [[Živojin Pavlović (pisatelj)|Živojin "Žika" Pavlović]] (1933—1998), srbski filmski režiser, pisatelj, esejist in slikar == Glej tudi == * priimek [[Pavlovič]] * priimek [[Pavletič]] *priimek [[Pavlov]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlović}} {{priimek}} evxkohgy4alxeqn5cpb99d2tlpu9vsq 6740999 6740994 2026-08-22T18:17:38Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6740999 wikitext text/x-wiki '''Pavlović''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 881 oseb. :Na dan 1. januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa je priimek Pavlović uporabljalo že 1113 oseb. Ta priimek je po pogostnosti bil tedaj na 145. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandar Pavlović]] (1929—2017), srbski violinist in dirigent *[[Aleksandar Pavlović|Aleksandar (Sasha/Saša) Pavlović]] (* 1983), srbski košarkar * [[Anka Pavlović Zupanc|Ana Pavlović Zupanc]] ([[Anka Zupanc]]) (* 1943), slovensko-jugoslovanska filmska igralka *[[Andrija Pavlović]] (* 1993), srbski nogometaš * [[Branko Pavlović]] (1906—1980), hrvaški matematik, šahist, šahovski teoretik in publicist * [[Damjan Pavlović]] (1840—1866), srbski pesnik in inženir * [[Danka Pavlović]] (1912—2009), srbska kostumografka * [[Dimitrij Pavlović]] (1846—1930), prvi patriarh [[SPC]] po obnovitvi [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] 1920 * [[Dragan Pavlović]] - Šilja (1908–1942), narodni heroj Jugoslavije * [[Drinka Pavlović]] (1919–1943), narodna herojka Jugoslavije * [[Dragiša Pavlović]] (1943—1996), srbski politik, Miloševićev nasprotnik * [[Dragoljub Pavlovič-Draža]] (1866—1920), srbski politik * [[Dragoljub Pavlović (slikar)|Dragoljub Pavlović]] (1875—1955), srbski slikar * [[Dragoljub Pavlović (zgodovinar)|Dragoljub Pavlović]] (1903—1966), srbski zgodovinar, filolog in akademik * [[Eva Mori]] Pavlović (*1996) slovenska odbojkarica * [[Jelena Pavlović]], likovna/vizualna umetnica * [[Ljubomir Pavlović]] (1865—1936), srbski geograf * [[Jovan Pavlovič]] (1843—1892), srbski publicist * [[Jovan Pavlović (*1936)|Jovan Pavlović]] (1936—2014), zagrebško-ljubljanski metropolit Srbske pravoslavne cerkve *[[Martin Pavlović]], agronom, hmeljar (generalni sekretar medn. hmeljarske zveze) * [[Melentije Pavlović]] (1776—1833), beograjski arhiepiskop in metropolit * [[Michael Pavlović]] (*2001), slovenski nogometaš * [[Milan Pavlović (1858—ok.1915)|Milan Pavlović]] (1858—ok.1915), hrvaški politik * [[Milan Pavlović]] (1918—?), srbski general *[[Milan Pavlović (igralec)|Milan Pavlović]] (* 1970), bosenski igralec * [[Milivoj Pavlović]] (1891—1974), srbski jezikoslovec * [[Milorad Pavlović]] (1865—1957), srbski pisatelj in prevajalec * [[Milorad Pavlović (1919|Milorad Pavlović]] (1919—?), srbski zdravnik in generalpolkovnik sanitete JLA * [[Miloš Pavlović]] (1901—?), geolog * [[Miloš Pavlović (1910—?|Miloš Pavlović]] (1910—1985), srbski umetniški fotograf * [[Milutin Pavlović (1913—|Milutin Pavlović]] (1913—?), hrvaški športni delavec (vsetranski športnik), atletski funkcionar * [[Milutin Pavlović|Milutin (Mik) Pavlović]] (* 1932), slovenski kineziolog, profesor, košarkarski trener in publicist * [[Miodrag Pavlović]] (1928—2014), srbski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in akademik * [[Miroslav Pavlović]] (1942—2004) srbski nogometaš * [[Pajo (Pavle) Pavlović]], srbski košarkar (delno slovenskega rodu) * [[Pavle Pavlović]] (1888—1971), srbski revolucionar in politik * [[Peko Pavlović]] (1820—1903), črnogorski vojvoda in politik * [[Persa Pavlović]] (1865—1944), srbska igralka * [[Petar Pavlović]] (1864—1938), srbski naravoslovec, paleontolog in geolog * [[Radivoje Pavlović]] (1893—1939), srbski farmakolog * [[Radoslav Pavlović]] (1390—1441), bosenski vojvoda * [[Raja Pavlović]] (1861—1933), srbski igralec * Slobodan Pavlović, jugoslovanski boksar * [[Stevan Pavlović]] (1829—1908), srbski pisatelj in publicist * [[Stojan Pavlović]] (1903—1981), srbski mineralog, petrograf in akademik * [[Svetozar Pavlović]] (1926—1991), srbski filmski režiser * [[Teodor Pavlović]] (1900—1983), hrvaški letalec in športni padalec (vojaški pilot) * [[Todor (Teodor) Pavlović]] (1804—1854), srbski publicist, prevajalec, kulturni delavec in urednik *[[Vladimir Pavlović]] (1930—1984), srbski filmski režiser *[[Vladimir Pavlović]] (1935—1996), hrvaški pesnik, po rodu iz Hercegovine * [[Zoran Pavlović (slikar)|Zoran Pavlović]] (1932—2006)[[Zoran Pavlović (*1932),|,]] srbski slikar, likovni pedagog, teoretik in kritik * [[Zoran Pavlović|Zoran »Zoki« Pavlović]] (*1976), slovenski nogometaš bosanskega rodu * [[Živko Pavlović]] (1871—1938), srbski general in akademik * [[Živojin Pavlović]] (1887—1963), srbski general * [[Živojin Pavlović (pisatelj)|Živojin "Žika" Pavlović]] (1933—1998), srbski filmski režiser, pisatelj, esejist in slikar == Glej tudi == * priimek [[Pavlovič]] * priimek [[Pavletič]] *priimek [[Pavlov]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlović}} {{priimek}} 00kvmbnm020g1o72c1ityh3ypyjxlka 0 60119 6741178 6659723 2026-08-23T10:02:23Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani tuji nosilci priimka */ 6741178 wikitext text/x-wiki '''Pavlovič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 167 oseb. :Na dan 1. januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa je priimek Pavlovič uporabljalo že 485 oseb. Ta priimek je po pogostnosti bil tedaj na 626. mestu. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksandra Pavlovič]] (*1978), pianistka, pedagoginja * [[Brankica Pavlovič/Pavlović]] (*1974), kegljavka * [[Daša Pavlovič]], arheologinja * [[Edi Pavlovič]], narodno-zabavni glasbenik (Beneški fantje) * [[Franc (Francisco, Franciscus) Pavlovič/Paulovic]] (1892-1981), slikar, kipar, rezbar, restavrator (od 1923 v Braziliji) * [[Marta Pavlovič]], pisateljica kratkih zgodb *[[Martin Pavlovič]] (*1964), strokovnjak za hmeljarstvo in agrarno ekonomiko, prof. UM * [[Mik Pavlovič|Mik (Milutin) Pavlovič]] (*1932), kineziolog, košarkarski trener, univ. profesor in publicist * [[Radmila Pavlović/Pavlovič Blatnik]], psihologinja * [[Staša Pavlovič]], literarna organizatorka * [[Stevo Pavlovič/Pavlović]], frizerski podjetnik, stilist * [[Uroš Pavlovič]], odbojkar * [[Zoran Pavlović (*1955),|Zoran Pavlovič/Pavlović]] (*1955), psiholog, kriminolog in viktimolog * [[Zoran Pavlovič|Zoran ("Zoki") Pavlovič]] (*1976), nogometaš * [[Žiga Pavlovič]], razvijalec tehnologij virtualne resničnosti, oblikovalec == Znani tuji nosilci priimka == * [[Ladislav Pavlovič]] (1926-2013), slovaški nogometaš == Glej tudi == * priimek [[Pavlović]] *priimke [[Pavlovec (priimek)|Pavlovec]], [[Pavlovčič]], [[Pavletič]], [[Pavlič]], [[Pavlov]] *ime [[Pavel]], [[Pavle]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlovič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8wb6qljl6potb1fcnv34j3p6f3zy90l 0 62039 6740998 6483695 2026-08-22T18:16:39Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox 6740998 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Postrvi |fossil_range = {{Fossil range|zgornja kreda|recentno|ref=<ref name=FB>{{FishBase_family|family=Salmonidae|year=2008|month=December}}</ref>}} | image = Potocna postrv.JPG | display_parents = 2 | parent_authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859 | taxon = Salmonidae | authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glejte besedilo | type_species = ''[[Salmo salar]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]] }} '''Postrvi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Salmonidae''') je [[Družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki spada med [[žarkoplavutarice]]. Je edina še živeča družina [[podred (biologija)|podreda]] '''Salmonoidei'''. Značilno za to družino je, da imajo drobne [[luske]], velik [[gobec]] z dobro razvitimi [[zobje|zobmi]] (ki se nahajajo tudi na [[Jezik (organ)|jezik]]u in na ustnem nebu) ter tako imenovano tolsto [[plavut]], ki leži med hrbtno in repno plavutjo. Odrasli samci večine vrst imajo ob [[drst]]itvi živo obarvano telo, spodnja [[čeljust]] pa je pogosto večja od zgornje in kavljasto zakrivljena nad njo. [[Ikre]] rib iz družine postrvi so relativno velike, saj njihov [[premer]] lahko doseže tudi 5 [[milimeter|mm]]. Meso te družine je pogosto rdeče ali oranžne barve zaradi prehrane, ki jo uživajo. Odrasle ribe iz družine postrvi so ribojede. Živijo v hitro tekočih vodotokih, kjer [[voda]] vsebuje veliko [[kisik]]a. Zaradi velike borbenosti so ribe iz te družine izjemno zanimive za športni [[ribolov]], zato jih na veliko vzgajajo v [[ribogojnica]]h. Avtohtono so v preteklosti postrvi naseljevale izključno [[severna polobla|severno poloblo]], danes pa so jih zanesli tudi v vodotoke [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] ter drugam v hitro tekoče gorske [[reka|reke]] ([[Južna Amerika]]). == Rodovi postrvi == Postrvi (in lososi) so razdeljeni v tri poddružine in približno 10 rodov: * Družina: Salmonidae ** Poddružina: [[Coregoninae]] *** ''[[Coregonus]]'' - ozimica *** ''[[Prosopium]]'' *** ''[[Stenodus]]'' ** Poddružina: [[Thymallinae]] - lipani *** ''[[Thymallus]]'' - lipan ** Poddružina: [[Salmoninae]] *** ''[[Brachymystax]]'' *** ''[[Hucho]]'' *** ''[[Oncorhynchus]]'' *** ''[[Parahucho]]'' *** ''[[Salmo]]'' *** ''[[Salvelinus]]'' *** ''[[Salvethymus]]'' == Postrvi v Sloveniji == V [[Slovenija|slovenskih]] [[reka]]h živijo predvsem: * [[potočna postrv]] (''Salmo trutta fario''), ima značilne rdeče ali/in črne pike * [[soška postrv]] (''Salmo trutta marmoratus''), ima značilne črne lise; [[avtohtona živalska vrsta]] * [[jezerska postrv]] (''Salmo trutta lacustris'') * [[zlatovčica]] (trebuh zlate barve) ** [[jezerska zlatovčica]] ** [[potočna zlatovčica]] * [[sulec]] (''Hucho hucho'') Slovenske [[ribiška družina|ribiške družine]] večkrat na leto »''vložijo''« v reke mlade ribe, ki so vzgojene v [[ribogojnica]]h, saj [[športni ribolov]] zahteva svoj davek, ki je večji od naravnega ribjega razploda. Postrvi se med seboj lahko tudi [[križanje vrst|križajo]], in tako je dolgo veljalo, da je ''soška postrv'' [[gen]]sko skorajda izginila, dokler ribiči niso našli osamljenega [[tolmun]]a z avtohtono družino, ki je bila odmaknjena od ostalih voda. == Zanimivosti == * Postrv je navdahnila [[skladatelj]]a [[Franz Schubert|Franza Schuberta]], ki je skomponiral znameniti [[klavirski kvintet]] v A-[[dur]]u (imenovan '''Postrv''') [[opus|op]]. [[posth]]. 114 ([[opus|D]] 667), ([[nemščina|nemško]]: ''Das Forellenquintett'') * Zelo priljubljena jed je [[Postrv na tržaški način]]. * V Ameriki je priljubljen način priprave [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Dishwasher_salmon postrv iz pomivalnega stroja] (angl.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Salmonidae}} {{Wikislovar|postrv|Postrv}} * [http://www.josko.org/ribe/postrv.htm Postrv] * [http://www.o-4os.ce.edus.si/ales/postrv.htm Postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927213724/http://www.o-4os.ce.edus.si/ales/postrv.htm |date=2007-09-27 }} * [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_soska_postrv_1.html Soška postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010085336/http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_soska_postrv_1.html |date=2006-10-10 }} * [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_potocna_postrv_1.html Potočna postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010085621/http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_potocna_postrv_1.html |date=2006-10-10 }} * {{FishBase_family|family=Salmonidae|year=2004|month=October}} * {{ITIS |id=161931|taxon=Salmonidae|access-date=December 12, 2004}} * {{FishBase_order|order=Salmoniformes|year=2004|month=October}} {{Taxonbar|from=Q184238}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Postrvi|*]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] d53j6zed8c3vlwagneoaaiiaa9ztxgt 6741143 6740998 2026-08-23T08:20:59Z Pinky sl 2932 pp Klasifikacija 6741143 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Postrvi |fossil_range = {{Fossil range|zgornja kreda|recentno|ref=<ref name=FB>{{FishBase_family|family=Salmonidae|year=2008|month=December}}</ref>}} | image = Potocna postrv.JPG | display_parents = 2 | parent_authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859 | taxon = Salmonidae | authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glejte besedilo | type_species = ''[[Salmo salar]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] }} '''Postrvi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Salmonidae''') je [[Družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki spada med [[žarkoplavutarice]]. Je edina še živeča družina [[podred (biologija)|podreda]] '''Salmonoidei'''. Značilno za to družino je, da imajo drobne [[luske]], velik [[gobec]] z dobro razvitimi [[zobje|zobmi]] (ki se nahajajo tudi na [[Jezik (organ)|jezik]]u in na ustnem nebu) ter tako imenovano tolsto [[plavut]], ki leži med hrbtno in repno plavutjo. Odrasli samci večine vrst imajo ob [[drst]]itvi živo obarvano telo, spodnja [[čeljust]] pa je pogosto večja od zgornje in kavljasto zakrivljena nad njo. [[Ikre]] rib iz družine postrvi so relativno velike, saj njihov [[premer]] lahko doseže tudi 5 [[milimeter|mm]]. Meso te družine je pogosto rdeče ali oranžne barve zaradi prehrane, ki jo uživajo. Odrasle ribe iz družine postrvi so ribojede. Živijo v hitro tekočih vodotokih, kjer [[voda]] vsebuje veliko [[kisik]]a. Zaradi velike borbenosti so ribe iz te družine izjemno zanimive za športni [[ribolov]], zato jih na veliko vzgajajo v [[ribogojnica]]h. Avtohtono so v preteklosti postrvi naseljevale izključno [[severna polobla|severno poloblo]], danes pa so jih zanesli tudi v vodotoke [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] ter drugam v hitro tekoče gorske [[reka|reke]] ([[Južna Amerika]]). == Klasifikacija == Salmoniformes skupaj s sorodnimi redovi [[Esociformes]] (ščuke), [[Osmeriformes]] (snetci) in [[Argentiniformes]] sestavljajo [[Nadred (biologija)|nadred]] [[Protacanthopterygii]]. Edina živeča družina znotraj reda Salmoniformes je družina Salmonidae. Ta je razdeljena na tri [[poddružina (biologija)|poddružine]] in okoli 11 [[rod (biologija)|rodov]], ki vključujejo približno 243 [[vrsta (biologija)|vrst]]. Ker se ocene števila veljavnih vrst med raziskovalci razlikujejo, spodnji podatki prikazujejo višje ocene biotske :aznolikosti:<ref name=FB/> {{cladogram|title=Filogenetika družine Salmonidae<ref name="Crête-Lafrenière et al.">{{cite journal |first1=Alexis|last1=Crête-Lafrenière |first2=Laura K.|last2=Weir |first3=Louis|last3=Bernatchez |title=''Framing the Salmonidae Family Phylogenetic Portrait: A More Complete Picture from Increased Taxon Sampling'' | journal=[[PLOS ONE]] |year=2012 |volume=7 | issue=10 |article-number=e46662 |doi=10.1371/journal.pone.0046662|pmid=23071608 |pmc=3465342 |bibcode=2012PLoSO...746662C |doi-access=free }}</ref><ref name="Shedko et al.">{{cite journal |first1=S. V. |last1=Shedko |first2=I. L. |last2=Miroshnichenko |first3=G. A. |last3=Nemkova |title=''Phylogeny of salmonids (salmoniformes: Salmonidae) and its molecular dating: Analysis of mtDNA data'' | journal=[[Russian Journal of Genetics]] |year=2013 |volume=49 | issue=6 | pages=623–637 |doi=10.1134/S1022795413060112|pmid=24450195 |s2cid=17706105 }}</ref> |{{clade|style=font-size:90%;line-height:80%;width:400px |1={{Clade |label1=[[Coregoninae]] |1={{Clade |1=''[[Prosopium]]'' [[File:Prosopium cylindraceum (white background).jpeg|70 px]] |2={{Clade |1=''[[Stenodus]]'' <span style="{{MirrorH}}">[[File:Inconu (PSF).png|50 px]]</span> |2=''[[Coregonus]]'' [[File:Ichtyologie, ou, Histoire naturelle, générale et particulière des poissons (Pl. XXVII) (white background).jpg|70 px]] }} }} |2={{Clade |label1=[[Thymallinae]] |1=''[[Thymallus]]'' [[File:Arctic Grayling Thymallus arcticus arcticus (white background).jpg|70 px]] |label2=Salmoninae |2={{Clade |1={{Clade |1= ''[[Salmo]]'' [[File:Salmo salar flipped.jpg|70px]] |2=''[[Salvelinus]]''<br>(vkl. ''[[Salvethymus]]'') [[File:Denton Male Sunapee Trout (cropped).png|70 px]] }} |2={{Clade |1=''[[Oncorhynchus]]'' [[File:Lake Washington Ship Canal Fish Ladder pamphlet - male freshwater phase Coho.jpg|70 px]] |2={{Clade |1= ''[[Brachymystax]]'' |2={{Clade |1=''[[Parahucho]]'' <span style="{{MirrorH}}">[[File:Hucho perryi Brevoort.jpg|70 px]]</span> |2= ''[[Hucho]]'' <span style="{{MirrorH}}">[[File:Hucho hucho Dunai galóca.jpg|70 px]]</span> }} }} }} }} }} }} }} |}} Red '''Salmoniformes''' (lososi) * Družina: '''Salmonidae''' (lososi) ** †''[[Sivulliusalmo]]'' <small>Brinkman ''et al''., 2025</small> (1 vrsta, [[pozna kreda]])<ref name="Brinkman2025" /> ** Poddružina: [[Coregoninae]] (ozimice) *** ''[[Coregonus]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]</small> - ozimica (78 vrst) *** ''[[Prosopium]]'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]], 1878</small> - (6 vrst) *** ''[[Stenodus]]'' <small>[[John Richardson (naturalist)|Richardson]], 1836</small> - (2 vrsti) *** †''[[Beckius]]'' <small>David, 1946</small> (1 vrsta, [[oligocen]])<ref name=":3" /> *** †''[[Parastenodus]]'' <small>David, 1946</small> (1 vrsta, [[eocen]])<ref name=":3" /> ** Poddružina: [[Thymallinae]] (lipani) *** ''[[Thymallus]]'' <small>[[Johann Heinrich Friedrich Link|Linck]], 1790</small> - lipan (14 vrst) ** Poddružina: Salmoninae (lososi) *** [[Izumrtje|†]]''[[Eosalmo]]'' <small>Wilson, 1977</small> (1 vrsta, eocen) *** †''[[Paleolox]]'' <small>Kimmel, 1975</small> (1 vrsta, [[pozni miocen]])<ref>{{Cite journal |last1=Smith |first1=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1–87|hdl=2027.42/48614 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Stearley |first1=Ralph F. |last2=Smith |first2=Gerald R. |date=2016-10-14 |title=FISHES OF THE MIO-PLIOCENE WESTERN SNAKE RIVER PLAIN AND VICINITY |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/134040 |journal=Miscellaneous Publications Museum of Zoology, University of Michigan |language=en-US |volume=204 |issue=1 |hdl=2027.42/134040 |issn=0076-8405}}</ref> *** [[Pleme (biologija)|Pleme]]: Salmonini **** ''[[Salmo]]'' <small>Linnaeus, 1758</small> - postrvi (47 vrst) **** ''[[Salvelinus]]'' <small>Richardson, 1836</small> - zlatovčice (51 vrst) **** ''[[Salvethymus]]'' <small>[[Igor Aleksandrovich Chereshnev|Chereshnev]] & [[Mikhail Borisovich Skopets|Skopets]], 1990</small> - (1 vrsta) *** Pleme: Oncorhynchini **** ''[[Brachymystax]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1866</small> - (4 vrste) **** ''[[Hucho]]'' <small>Günther, 1866</small> - sulci (4 vrste) **** ''[[Oncorhynchus]]'' <small>[[George Suckley|Suckley]], 1861</small> - tihomorski lososi (12 vrst) **** ''[[Sakhalin taimen|Parahucho]]'' <small>Vladykov, 1963</small> - (1 vrsta) == Postrvi v Sloveniji == V [[Slovenija|slovenskih]] [[reka]]h živijo predvsem: * [[potočna postrv]] (''Salmo trutta fario''), ima značilne rdeče ali/in črne pike * [[soška postrv]] (''Salmo trutta marmoratus''), ima značilne črne lise; [[avtohtona živalska vrsta]] * [[jezerska postrv]] (''Salmo trutta lacustris'') * [[zlatovčica]] (trebuh zlate barve) ** [[jezerska zlatovčica]] ** [[potočna zlatovčica]] * [[sulec]] (''Hucho hucho'') Slovenske [[ribiška družina|ribiške družine]] večkrat na leto »''vložijo''« v reke mlade ribe, ki so vzgojene v [[ribogojnica]]h, saj [[športni ribolov]] zahteva svoj davek, ki je večji od naravnega ribjega razploda. Postrvi se med seboj lahko tudi [[križanje vrst|križajo]], in tako je dolgo veljalo, da je ''soška postrv'' [[gen]]sko skorajda izginila, dokler ribiči niso našli osamljenega [[tolmun]]a z avtohtono družino, ki je bila odmaknjena od ostalih voda. == Zanimivosti == * Postrv je navdahnila [[skladatelj]]a [[Franz Schubert|Franza Schuberta]], ki je skomponiral znameniti [[klavirski kvintet]] v A-[[dur]]u (imenovan '''Postrv''') [[opus|op]]. [[posth]]. 114 ([[opus|D]] 667), ([[nemščina|nemško]]: ''Das Forellenquintett'') * Zelo priljubljena jed je [[Postrv na tržaški način]]. * V Ameriki je priljubljen način priprave [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Dishwasher_salmon postrv iz pomivalnega stroja] (angl.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Salmonidae}} {{Wikislovar|postrv|Postrv}} * [http://www.josko.org/ribe/postrv.htm Postrv] * [http://www.o-4os.ce.edus.si/ales/postrv.htm Postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927213724/http://www.o-4os.ce.edus.si/ales/postrv.htm |date=2007-09-27 }} * [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_soska_postrv_1.html Soška postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010085336/http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_soska_postrv_1.html |date=2006-10-10 }} * [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_potocna_postrv_1.html Potočna postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010085621/http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_potocna_postrv_1.html |date=2006-10-10 }} * {{FishBase_family|family=Salmonidae|year=2004|month=October}} * {{ITIS |id=161931|taxon=Salmonidae|access-date=December 12, 2004}} * {{FishBase_order|order=Salmoniformes|year=2004|month=October}} {{Taxonbar|from=Q184238}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Postrvi|*]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] hgsmurw3pl1nlirm8zcsy39ldtprb7s 6741147 6741143 2026-08-23T08:46:13Z Pinky sl 2932 dp uvod 6741147 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Postrvi |fossil_range = {{Fossil range|zgornja kreda|recentno|ref=<ref name=FB>{{FishBase_family|family=Salmonidae|year=2008|month=December}}</ref>}} | image = Potocna postrv.JPG | display_parents = 2 | parent_authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859 | taxon = Salmonidae | authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glejte besedilo | type_species = ''[[Salmo salar]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] }} '''Postrvi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Salmonidae''') je [[Družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki spada med [[žarkoplavutarice]]. Je edina še živeča družina [[podred (biologija)|podreda]] '''Salmonoidei'''<ref name=":1322">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref>, ki jo sestavlja 11 živečih [[rod (biologija)|rodov]] in več kot 200 [[vrsta (biologija)|vrst]]. Družina vključuje [[losos]]e (atlantske in pacifiške vrste), [[postrv]]i (morske in celinskih vrste), [[Salvelinus|zlatovčice]], [[Thymallus|lipan]], [[Coregoninae|ozimice]], [[Hucho|sulce]] in [[lenok]]e. Vse so ribe hladnih voda srednjega-[[Trofična struktura ekosistema|trofičnega nivoja]], plenilske ribe, ki naseljujejo [[Subarktika|subarktične]] in hladne [[zmerno podnebje|zmerne]] vode [[Severna polobla|severne poloble]]. == Opis == Značilno za to družino je, da imajo drobne [[luske]], velik [[gobec]] z dobro razvitimi [[zobje|zobmi]] (ki se nahajajo tudi na [[Jezik (organ)|jezik]]u in na ustnem nebu) ter tako imenovano tolsto [[plavut]], ki leži med hrbtno in repno plavutjo. Odrasli samci večine vrst imajo ob [[drst]]itvi živo obarvano telo, spodnja [[čeljust]] pa je pogosto večja od zgornje in kavljasto zakrivljena nad njo. [[Ikre]] rib iz družine postrvi so relativno velike, saj njihov [[premer]] lahko doseže tudi 5 [[milimeter|mm]]. Meso te družine je pogosto rdeče ali oranžne barve zaradi prehrane, ki jo uživajo. Odrasle ribe iz družine postrvi so ribojede. Živijo v hitro tekočih vodotokih, kjer [[voda]] vsebuje veliko [[kisik]]a. Zaradi velike borbenosti so ribe iz te družine izjemno zanimive za športni [[ribolov]], zato jih na veliko vzgajajo v [[ribogojnica]]h. Avtohtono so v preteklosti postrvi naseljevale izključno [[severna polobla|severno poloblo]], danes pa so jih zanesli tudi v vodotoke [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] ter drugam v hitro tekoče gorske [[reka|reke]] ([[Južna Amerika]]). == Klasifikacija == Salmoniformes skupaj s sorodnimi redovi [[Esociformes]] (ščuke), [[Osmeriformes]] (snetci) in [[Argentiniformes]] sestavljajo [[Nadred (biologija)|nadred]] [[Protacanthopterygii]]. Edina živeča družina znotraj reda Salmoniformes je družina Salmonidae. Ta je razdeljena na tri [[poddružina (biologija)|poddružine]] in okoli 11 [[rod (biologija)|rodov]], ki vključujejo približno 243 [[vrsta (biologija)|vrst]]. Ker se ocene števila veljavnih vrst med raziskovalci razlikujejo, spodnji podatki prikazujejo višje ocene biotske :aznolikosti:<ref name=FB/> {{cladogram|title=Filogenetika družine Salmonidae<ref name="Crête-Lafrenière et al.">{{cite journal |first1=Alexis|last1=Crête-Lafrenière |first2=Laura K.|last2=Weir |first3=Louis|last3=Bernatchez |title=''Framing the Salmonidae Family Phylogenetic Portrait: A More Complete Picture from Increased Taxon Sampling'' | journal=[[PLOS ONE]] |year=2012 |volume=7 | issue=10 |article-number=e46662 |doi=10.1371/journal.pone.0046662|pmid=23071608 |pmc=3465342 |bibcode=2012PLoSO...746662C |doi-access=free }}</ref><ref name="Shedko et al.">{{cite journal |first1=S. V. |last1=Shedko |first2=I. L. |last2=Miroshnichenko |first3=G. A. |last3=Nemkova |title=''Phylogeny of salmonids (salmoniformes: Salmonidae) and its molecular dating: Analysis of mtDNA data'' | journal=[[Russian Journal of Genetics]] |year=2013 |volume=49 | issue=6 | pages=623–637 |doi=10.1134/S1022795413060112|pmid=24450195 |s2cid=17706105 }}</ref> |{{clade|style=font-size:90%;line-height:80%;width:400px |1={{Clade |label1=[[Coregoninae]] |1={{Clade |1=''[[Prosopium]]'' [[File:Prosopium cylindraceum (white background).jpeg|70 px]] |2={{Clade |1=''[[Stenodus]]'' <span style="{{MirrorH}}">[[File:Inconu (PSF).png|50 px]]</span> |2=''[[Coregonus]]'' [[File:Ichtyologie, ou, Histoire naturelle, générale et particulière des poissons (Pl. XXVII) (white background).jpg|70 px]] }} }} |2={{Clade |label1=[[Thymallinae]] |1=''[[Thymallus]]'' [[File:Arctic Grayling Thymallus arcticus arcticus (white background).jpg|70 px]] |label2=Salmoninae |2={{Clade |1={{Clade |1= ''[[Salmo]]'' [[File:Salmo salar flipped.jpg|70px]] |2=''[[Salvelinus]]''<br>(vkl. ''[[Salvethymus]]'') [[File:Denton Male Sunapee Trout (cropped).png|70 px]] }} |2={{Clade |1=''[[Oncorhynchus]]'' [[File:Lake Washington Ship Canal Fish Ladder pamphlet - male freshwater phase Coho.jpg|70 px]] |2={{Clade |1= ''[[Brachymystax]]'' |2={{Clade |1=''[[Parahucho]]'' <span style="{{MirrorH}}">[[File:Hucho perryi Brevoort.jpg|70 px]]</span> |2= ''[[Hucho]]'' <span style="{{MirrorH}}">[[File:Hucho hucho Dunai galóca.jpg|70 px]]</span> }} }} }} }} }} }} }} |}} Red '''Salmoniformes''' (lososi) * Družina: '''Salmonidae''' (lososi) ** †''[[Sivulliusalmo]]'' <small>Brinkman ''et al''., 2025</small> (1 vrsta, [[pozna kreda]])<ref name=Brinkman2025>{{Cite journal |last1=Brinkman |first1=Donald B. |last2=López |first2=J. Andrés |last3=Erickson |first3=Gregory M. |last4=Eberle |first4=Jaelyn J. |last5=Muñoz |first5=Xochitl |last6=Wilson |first6=Lauren N. |last7=Perry |first7=Zackary R. |last8=Murray |first8=Alison M. |last9=Van Loon |first9=Lisa |last10=Banerjee |first10=Neil R. |last11=Druckenmiller |first11=Patrick S. |date=2025 |title=Fishes from the Upper Cretaceous Prince Creek Formation, North Slope of Alaska, and their palaeobiogeographical significance |journal=Papers in Palaeontology |language=en |volume=11 |issue=3 |article-number=e70014 |doi=10.1002/spp2.70014 |bibcode=2025PPal...1170014B |issn=2056-2802|doi-access=free }}</ref> ** Poddružina: [[Coregoninae]] (ozimice) *** ''[[Coregonus]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]</small> - ozimica (78 vrst) *** ''[[Prosopium]]'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]], 1878</small> - (6 vrst) *** ''[[Stenodus]]'' <small>[[John Richardson (naturalist)|Richardson]], 1836</small> - (2 vrsti) *** †''[[Beckius]]'' <small>David, 1946</small> (1 vrsta, [[oligocen]])<ref name=":3">{{Cite journal |last=David |first=Lorre R. |date=1946 |title=Some Typical Upper Eogene Fish Scales from California |url=https://authors.library.caltech.edu/records/v03cm-86s21 |journal=Contributions to Paleontology |volume=IV}}</ref> *** †''[[Parastenodus]]'' <small>David, 1946</small> (1 vrsta, [[eocen]])<ref name=":3" /> ** Poddružina: [[Thymallinae]] (lipani) *** ''[[Thymallus]]'' <small>[[Johann Heinrich Friedrich Link|Linck]], 1790</small> - lipan (14 vrst) ** Poddružina: Salmoninae (lososi) *** [[Izumrtje|†]]''[[Eosalmo]]'' <small>Wilson, 1977</small> (1 vrsta, eocen) *** †''[[Paleolox]]'' <small>Kimmel, 1975</small> (1 vrsta, [[pozni miocen]])<ref>{{Cite journal |last1=Smith |first1=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1–87|hdl=2027.42/48614 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Stearley |first1=Ralph F. |last2=Smith |first2=Gerald R. |date=2016-10-14 |title=FISHES OF THE MIO-PLIOCENE WESTERN SNAKE RIVER PLAIN AND VICINITY |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/134040 |journal=Miscellaneous Publications Museum of Zoology, University of Michigan |language=en-US |volume=204 |issue=1 |hdl=2027.42/134040 |issn=0076-8405}}</ref> *** [[Pleme (biologija)|Pleme]]: Salmonini **** ''[[Salmo]]'' <small>Linnaeus, 1758</small> - postrvi (47 vrst) **** ''[[Salvelinus]]'' <small>Richardson, 1836</small> - zlatovčice (51 vrst) **** ''[[Salvethymus]]'' <small>[[Igor Aleksandrovich Chereshnev|Chereshnev]] & [[Mikhail Borisovich Skopets|Skopets]], 1990</small> - (1 vrsta) *** Pleme: Oncorhynchini **** ''[[Brachymystax]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1866</small> - (4 vrste) **** ''[[Hucho]]'' <small>Günther, 1866</small> - sulci (4 vrste) **** ''[[Oncorhynchus]]'' <small>[[George Suckley|Suckley]], 1861</small> - tihomorski lososi (12 vrst) **** ''[[Sakhalin taimen|Parahucho]]'' <small>Vladykov, 1963</small> - (1 vrsta) == Postrvi v Sloveniji == V [[Slovenija|slovenskih]] [[reka]]h živijo predvsem: * [[potočna postrv]] (''Salmo trutta fario''), ima značilne rdeče ali/in črne pike * [[soška postrv]] (''Salmo trutta marmoratus''), ima značilne črne lise; [[avtohtona živalska vrsta]] * [[jezerska postrv]] (''Salmo trutta lacustris'') * [[zlatovčica]] (trebuh zlate barve) ** [[jezerska zlatovčica]] ** [[potočna zlatovčica]] * [[sulec]] (''Hucho hucho'') Slovenske [[ribiška družina|ribiške družine]] večkrat na leto »''vložijo''« v reke mlade ribe, ki so vzgojene v [[ribogojnica]]h, saj [[športni ribolov]] zahteva svoj davek, ki je večji od naravnega ribjega razploda. Postrvi se med seboj lahko tudi [[križanje vrst|križajo]], in tako je dolgo veljalo, da je ''soška postrv'' [[gen]]sko skorajda izginila, dokler ribiči niso našli osamljenega [[tolmun]]a z avtohtono družino, ki je bila odmaknjena od ostalih voda. == Zanimivosti == * Postrv je navdahnila [[skladatelj]]a [[Franz Schubert|Franza Schuberta]], ki je skomponiral znameniti [[klavirski kvintet]] v A-[[dur]]u (imenovan '''Postrv''') [[opus|op]]. [[posth]]. 114 ([[opus|D]] 667), ([[nemščina|nemško]]: ''Das Forellenquintett'') * Zelo priljubljena jed je [[Postrv na tržaški način]]. * V Ameriki je priljubljen način priprave [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Dishwasher_salmon postrv iz pomivalnega stroja] (angl.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Salmonidae}} {{Wikislovar|postrv|Postrv}} * [http://www.josko.org/ribe/postrv.htm Postrv] * [http://www.o-4os.ce.edus.si/ales/postrv.htm Postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927213724/http://www.o-4os.ce.edus.si/ales/postrv.htm |date=2007-09-27 }} * [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_soska_postrv_1.html Soška postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010085336/http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_soska_postrv_1.html |date=2006-10-10 }} * [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_potocna_postrv_1.html Potočna postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010085621/http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_potocna_postrv_1.html |date=2006-10-10 }} * {{FishBase_family|family=Salmonidae|year=2004|month=October}} * {{ITIS |id=161931|taxon=Salmonidae|access-date=December 12, 2004}} * {{FishBase_order|order=Salmoniformes|year=2004|month=October}} {{Taxonbar|from=Q184238}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Postrvi|*]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] 9q6ibbj3j9raytf92dysigmkdsqgq7s 0 72050 6740989 6228458 2026-08-22T18:02:07Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6740989 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[dirigent]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} == B == *[[Bogdan Babić]] *[[Isidor Bajić]] *[[Krešimir Baranović]] (hrv.-srb.) *[[Stanislav Binički]] *[[Lazar Buta]] == C == * [[Daniela Candillari]] (''srbsko-slovensko-ameriška)'' * [[Gaetano Cilla]] (1906-1970) (italijansko-srbski) == Č == * [[Dragutin Čižek]] (1831–1913) (češ.rodu) == D == *[[Oskar Danon]] (1913–2009) == F == * [[Jovan Frajt]] (Jan Frait) (1882–1938) == H == * [[Stevan Hristić]] (1885–1958) == I == * [[Vojislav Ilić]] (1912-1999) == J == * [[Mladen Jagušt]] * [[Đura Jakšić]] (1924–1991) *[[Davorin Jenko]] (1835 - 1914) (slovensko-srbski) == K == * [[Franc Klinar]] (slov.-srb.) * [[Vladimir Kulenović]] == M == *[[Ilija Marinković]] *[[Josif Marinković]] *[[Dušan Miladinović]] *[[Jovan Milošević]] (1895 - 1959) (Črna gora) *[[Predrag Milošević]] (1904 - 1988) *[[Milan Milovuk]] (1825 - 1883) == L == * [[Josip Lorbek]] - Pepi (1933 - 2010) == N == *[[Jasmina Novokmet]] == P == *[[Branko Pajević]] *[[Aleksandar Pavlović]] (1929-2017) == S == *[[Mladen Sabljić]] *[[Vojislav Simić]] - Bubiša *[[Zvonimir Skerl]] *[[Kornelije Stanković]] *[[Bojan Suđić]] == Š == *[[Jovan Šajnović]] *[[Jožef Šlezinger]] *[[Angel Šurev]] == V == * [[Zlatan Vauda]] *[[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]] == Z == *[[Živojin Zdravković]] == Ž == * {{seznami narodov po poklicu|dirigentov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Dirigenti]] [[Kategorija:Srbski dirigenti|*]] kdfcod7babcxdc5b6xp48km5vuptqwc 0 73563 6741057 6731735 2026-08-22T21:00:38Z ~2026-44996-51 264415 /* V */ 6741057 wikitext text/x-wiki '''Seznam črnogorskih politikov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritan Abazović]] * [[Filip Adzić]] == B == * [[Aleksa Backović]]? *[[Filip Bajković]] *[[Ljubomir Bakić]] * [[Mitar Bakić]] * [[Mehmet Bardhi]] *[[Aleksa Bečić]] *[[Vatroslav Belan]] *[[Vojislav Biljanović]] *[[Predrag Bošković]] *[[Risto Bošković]] *[[Branka Bošnjak]] *[[Milun Božović]] *([[Radoman Božović]]) *[[Srđa Božović]] *[[Todor Božović]] * [[Vlado Božović]] *[[Bracan Bracanović]] *[[Ivan Brajović]] *[[Jokaš Brajović|Jokaš (Jakša?) Brajović]] *[[Radivoje Brajović|Radivoje (Rade) Brajović]] *[[Jovanka Brinić]] *[[Vojo Brinić]] * [[Savo Brkić|Savo Brković]] *[[Krsto Bulajić]] *[[Žarko Bulajić]] *[[Božidar Bulatović]]  * [[Momir Bulatović]] *[[Pavle Bulatović]] * [[Dragiša Burzan]] == C == * [[Nikollë Camaj]] * ([[Avro Cemović]]) *([[Marko Cemović]]) *[[Momčilo Cemović]] *([[Panto Cemović]]) *[[Novica Cerović]] *[[Komnen Cerović]] (pristaš Đilasa) *[[Savo Cerović]] *[[Stojan Cerović]] *[[Obrad Cicmil]] *[[Ivan Crnojević]] *[[Nazif Cungu]] == Č == *[[Đuro Čagorović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Dobroslav "Toro" Čulafić]] == Ć == * [[Jelena Ćetković]] * [[Jovan Ćetković]] * [[Vladimir Ćetković]] == D == *[[Radoje Dakić]] *[[Marko Daković]] *[[Lazar Damjanović]] *[[Goran Danilović]] *[[Peko Dapčević]] *[[Vlado Dapčević]] *[[Srđan Darmanović]] *[[Dobrilo Dedeić]] *[[Emin Dobardžić]] *[[Miloje Dobrašinović]] *[[Milo Dožić]] *[[Vuko Dragašević]] *[[Spaso Drakić]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milivoje Drecun]] *[[Sekula Drljević]] == Đ == * [[Aleksa Đilas]] * [[Milovan Đilas]] * [[Lazar Đođić]] * [[Leon Đokaj]] *[[Dragiša Đokanović]] *[[Jovan Đonović]] (1883-1967, ZDA) *[[Blažo Đukanović]] *[[Marko Đukanović]] * [[Milo Đukanović]] * [[Branko Đukić]] *[[Čedomir Đuranović]] *[[Veselin Đuranović]] *[[Vlajko (Vladan) Đuranović]] *([[Blažo Đuričić]]) *[[Nikola Đurković]] *[[Danijela Đurović]] * [[Dragan Đurović]] *[[Dušan Đurović]] *([[Milinko Đurović]]) *[[Mirčeta Đurović]] == G == * [[Gojko Garčević]] * [[Fatmir Gjeka]] (Đeka) *[[Nik Gjeloshaj]] (Đeljošaj) *[[Labud Gojnić]] *[[Maida Gorčević]] *[[Mihailo Grbić]] *[[Miomir Grbović]] *[[Vojin Guzina]]? == F == * [[Hamdija Fetahović]] *([[Krsto Filipović]]) == G == * [[Danilo Gatalo]]? * [[Nik Gjeloshaj]] == H == * [[Medmed Hodžić]] * [[Rafet Husović]] == I == *[[Dušan Ičević]] *[[Olivera Injac]] *[[Božina Ivanović]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Filip Ivanović]] *[[Mihailo Ivanović]] *[[Miroslav Ivanović]] *[[Dušan Ivović]] == J == * [[Nikola Janović]] *[[Josif Jauković]]? *[[Vojin Jauković]] *[[Vladimir Joković]] *[[Savo Joksimović]] * [[Arso Jovanović]] * [[Batrić Jovanović]] * [[Blažo Jovanović]] * [[Lidija Jovanović]] *[[Vlado Jovanović]] *[[Vukadin Jovanović]] *[[Mile Jovičević]] *([[Pavle Jovičević]]) *[[Georgije Jovičić]] *[[Drago Jovović]] *Radislav Jugović - Baka == K == *[[Jovo Kapičić]] *[[Novak Kilibarda]] *[[Milan Knežević (politik)]] *Miloš Komatina *[[Radomir Komatina]] *[[Petar Komnenić]] (1895-1957) Goli Otok "Petrova rupa" *[[Radoje Kontić]]  *[[Momo Koprivica]] *[[Branko Kostić]] *[[Jovan Kovačević]] *[[Nikola Kovačević]] (1890-1967) *[[Sava Kovačević]] *[[Vjera Kovačević]] *[[Mirko Krcić]] *[[Ranko Krivokapić]] *[[Zdravko Krivokapić]] *[[Omer Kurpejović]] *[[Dragan Kujović]] *(Baca Kurti Gjokaj) *[[Dragan Krapović]] *[[Labud Kusovac]] == L == *[[Vlado Lazarević]] *[[Branko Lazović]] *[[Danilo Lekić]] - Španac *[[Miodrag Lekić]] *[[Nikola Lekić]] *[[Risto Lekić]] *[[Božo Ljumović]] (1896-1986) *[[Blažo Ljutica]]? *[[Igor Lukšić]] == M == *[[Dragiša Maksimović]] *[[Jovan Mališić]] (ps. Martinović) *[[Andrija Mandić]] *[[Jovan Marinović (1908)]] *[[Duško Marković]] *[[Milorad Marković]] *[[Stoja Marković]] *[[Svetozar Marović]]  *[[Mitar Boškov Martinović]] *[[Marko Mašanović]] *[[Milo Matanović]] *[[Marko Matković]] *[[Đuro Medenica]]? *[[Spasoje Medenica]] *[[Danilo Mićunović]] *[[Veljko Mićunović]] *[[Vukašin Mićunović]] *[[Vukosava Mićunović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Marko Milačić]] *[[Arso Milatović]] *[[Jakov Milatović]] *[[Veljko Milatović]]  *[[Nikola Miljanić|Niko(la) Miljanić]] *[[Mita Miljković]] *([[Borislav Milošević]]) *([[Sima Milošević]]) *([[Slobodan Milošević]]) *[[Tarzan Milošević]] *[[Danica Milutinović]] *[[Đedo Milutinović Vukalica]] *[[Ivan Milutinović]] *[[Iko Mirković|Iko (Ilija) Mirković]] *[[Božo Mitrović]] *[[Marija Mitrović (političarka)]] *[[Stefan Mitrović]] *[[Vukica Mitrović|Vukica (Šunja) Mitrović]] *[[Vukašin Mrvaljević]] *[[Andrija Mugoša]] * [[Dušan Mugoša]] *[[Špiro Mugoša]] *[[Adolf Muk - Levi]] == N == * [[Radojica Nenezić]]? * [[Božo Nikolić]] (bokeljski Hrvat) *[[Vojin Nikolić]] *[[Fuad Nimani]] == O == * [[Marko Orlandić]] * [[Savo Orović]] == P == * [[Đorđije Pajković|Đorđije "Đoko/Đoka" Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Darko Pajović]] *[[Antonije Pantović]] *[[Radovan Pantović]] *[[Jefto Pavić]] (1897-1995) *[[Niko Pavić]] *[[Branko Pavičević]] (1922-2012) (zgodovinar, akademik-1. predsednik CANU) *[[Ivan "Ivo" Pavićević]] *Krsto Pavićević *[[Mišo Pavičević]] *[[Srđan Pavićević]] *[[Zoran Pažin]] *[[Milica Pejanović Đurišić]] *[[Andrija Pejović]] *[[Pavle Pekić]] *Branko Perović *[[Miladin Perović]] *([[Mileta Perović]])? *[[Olga Perović]] *[[Puniša Perović]] *[[Slavko Perović]] *[[Vesna Perović]] *[[Mile Peruničić]] *[[Dragiša Pešić]] *([[Milorad Pešić]]) *[[Branko Petričević]] *[[Božo Petrović-Njegoš]] *[[Danilo (I)I. Petrović Njegoš]] *[[Đorđije Petrović-Njegoš]] *[[Mirko Petrović-Njegoš]] *[[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikola I Petrović Njegoš]] *[[Pero Tomov Petrović-Njegoš]] *[[Petar Petrović Njegoš|Petar I Petrović Njegoš]] *[[Petar II Petrović Njegoš]] *[[Šako Petrović-Njegoš]] *[[Jovan Plamenac|Jovan (Simonov) Plamenac]] *[[Petar Plamenac]] *[[Krsto Popivoda]] *[[Andrija Popović]] *[[Evgenije Popović]] *[[Jovo Popović]] *[[Krsto Popović]] *([[Miladin Popović]]) *[[Risto Popović]] *([[Vladimir Popović]]) *[[Zdenka Popović]] == R == *([[Puniša Račić]]) *([[Blažo Radonjić]]) *[[Dragan Radonjić]] *[[Vuko Radonjić|Vuko(laj) Radonjić]] *([[Amfilohije Radović]]) *[[Andrija Radović]] *[[Joksim Radović]] *prota Jovan (Jovo) [[Radović]] *[[Miljan Radović]] *[[Miloš Radović]] *[[Radomir Radović]] *[[Vuko Radović]] (slikar) *[[Đorđe Radulović]] *[[Marko Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Darko Radunović]] *[[Ljiljana Raičević]] *[[Vlado Raičević]] *[[Vojo Rajčević]] *[[Žarko Rakčević]] *[[Rifat Rastoder]] * [[Miloš Rašović]] *[[Vladimir Rolović]] == S == *[[Nikola Samardžić]] *[[Duško Sekulić]] *[[Milutin Simović]] *[[Slobodan Simović]] *[[Milojko Spajić|Milojko "Mickey" Spajić]] *[[Aleksandar Stijović]] *[[Milivoje Stijović]] *[[Tamara Srzentić]] * [[Vojislav "Vojo" Srzentić]] *[[Aleksandar D. Stamatović]] *[[Drago Stojović]] *[[Vlado Strugar]] (1922-2019) == Š == *[[Danilo Šaranović]] *[[Dragoslav Šćekić]] *[[Vladimir Šćekić]] *[[Jefto Šćepanović]] *[[Savo Šekarić]] *[[Mijuško Šibalić]] *[[Nikola Škerović]] *[[Velizar Škerović]] *[[Luiđ Škrelja]] * [[Branislav Šoškić]] * [[Budislav Šoškić]] *[[Željko Šturanović]] == T == * [[Milutin Tanjević]] *[[Lazar Tomanović]]  *[[Petar Tomanović]] *[[Jovan Tomašević]] *[[Stana Tomašević]] * [[Svetozar Tomić]] == V == *[[Mirko Vešović]] *[[Mihailo Vicković]] *[[Miroslav Vicković]] *[[Alviz Visković]] *[[Miodrag Vlahović]] *[[Veljko Vlahović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Mirko Vranješ]] *[[Milo Vrbica]] *[[Drago Vučinić]] *[[Marija Vučinović]] *[[Marko Vujačić]] *[[Jovan Vujadinović]] *[[Filip Vujanović]] *[[Jovo Vujošević]] *[[Ljubomir Vujošević]] *[[Ivan Vujović]] *[[Vuko Vukadinović]] *[[Milan Vukasović]] *Dragan K. Vukčević *[[Ljubo Vukčević]] *[[Risto Vukčević]] *[[Svetozar Vukmanović]] - [[Tempo]] *Radomir Vukosavović *Pero Vukotić *[[Stevo Petrović Vukotić|Stevo (Petrović) Vukotić]] *[[Janko Stankov Vukotić|Janko (Stankov) Vukotić]] *[[Veselin Vukotić]] *[[Ivan Vuković]] *[[Janko Vukotić]] *([[Petar Vukotić]]) *[[Gavro Vuković]] *[[Ivan Vuković]] *[[Novica Vuković]] *[[Velisav Vuksanović]] *[[Draginja Vuksanović-Stanković]] == Z == * [[Veljko Zeković]] * [[Radovan Zogović]] * [[Milorad-Mićo Zorić]] * [[Mihailo Zvicer]] == Ž == *[[Gojko Žarković]] *[[Vidoje Žarković]] *[[Danijel Živković]] *[[Miodrag "Miko" Živković]] *[[Zoran Žižić]] ==Glej tudi== * [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]], * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]] in [[Seznam hrvaških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Politiki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki|*]] 8gm02ng6l7aj813ab9m05p37275bol1 0 73662 6740829 6740701 2026-08-22T12:36:27Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6740829 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] rsdfgdrh15ejy40rvzp6u5ayry1fb18 0 74637 6740847 5934234 2026-08-22T13:17:58Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6740847 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paavo J. Talvela |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1916–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1946) |branch= |serviceyears=1916–1946 |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paavo Talvela''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[19. februar]] [[1897]], † [[30. september]] [[1973]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Talvela/Paavo_Juho/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Talvela, Paavo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1897]] [[Kategorija:Umrli leta 1973]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Finski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] lsaxi3dtf5hl3ut128hpwwti19c3ocp 6740850 6740847 2026-08-22T13:21:23Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740850 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paavo J. Talvela |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1916–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1946) |branch= |serviceyears=1916–1946 |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paavo Talvela''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[19. februar]] [[1897]], † [[30. september]] [[1973]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Talvela/Paavo_Juho/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Talvela, Paavo}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Finski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci nemškega križa v zlatu]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] 4axq4d0f90669xx7j5c3ueu7lk2ybvi 0 88296 6741010 4761598 2026-08-22T18:58:33Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6741010 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Guadiana | native_name = {{native name list |tag1=es|name1=Río Guadiana |tag2=pt|name2=Rio Guadiana }} | native_name_lang = | other_name = | image = Guadiana river.jpg | image_size = 235 | image_caption = Reka Guadiana v okolici Serpe na Portugalskem | map = Guadiana.png | map_size = 280px | map_caption = Približno 83 odstotkov, 55.000 kvadratnih kilometrov, porečja reke Guadiana leži v Španiji; preostanek je na Portugalskem ([http://u.osmfr.org/m/391672/ (interaktivni zemljevid)]) | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = Državi | subdivision_name1 = [[Španija]] in [[Portugalska]] | subdivision_type2 = Regije | subdivision_name2 = [[Kastilija - Manča]], [[Estremadura]], [[Andaluzija]], [[Alentejo]] in [[Algarve]] | length = 818 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = 5 m | depth_avg = | depth_max = 17 m | discharge1_location= | discharge1_min = 20 m³/s | discharge1_avg = 78,8 m³/s | discharge1_max = 1500 m³/s | source1 = Ojos del Guadiana | source1_location = Villarrubia de los Ojos, Kastilija - Manča, Španija | source1_coordinates= {{coord|39|7|36|N|3|43|36|W|display=inline}} | source1_elevation = 608 m | mouth = Cádiški zaliv | mouth_location = Vila Real de Santo António, Algarve, Portugalska | mouth_coordinates = {{coord|37|10|12|N|7|23|37|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 67.733 km² | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Guadiana''' ({{IPA|es|ɡwaˈðjana|lang}}, {{IPA|pt-PT|ɡwɐˈðjɐnɐ|lang|label=Portuguese:}}) je mednarodna [[reka]], ki opredeljuje dolg odsek portugalsko-španske meje in ločuje [[Estremadura|Estremaduro]] in [[Andaluzija|Andaluzijo]] (Španija) od [[Alente]]ja in [[Algarve]]ja (Portugalska). Porečje reke se razteza od Manče in vzhodnega dela Estremadure do južnih provinc Algarve; reka in njeni pritoki tečejo od vzhoda proti zahodu, nato proti jugu skozi Portugalsko do obmejnih mest Vila Real de Santo António (Portugalska) in Ayamonte (Španija), kjer se izliva v Cádiški zaliv. Z dolžino toka 829 kilometrov je četrta najdaljša reka na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], njen hidrološki bazen pa se razteza na približno 68.000 kvadratnih kilometrih (večina tega leži v Španiji). V portugalščini je ime ''Guadiana'' nadomestilo ime ''Odiana'', ki je zdaj arhaična oblika. == Etimologija == [[File:SpainGuadianaBasin.png|thumb|left|Porečje Guadiane na Iberskem polotoku]] [[Ptolemaj]]eva ''Geografija'' je zabeležila keltibersko ime kot ''Anas'', kar pomeni močvirno območje ali zaliv. Rimljani so to ime prilagodili kot {{lang|la|Flūmen Anās}}, kar je bilo etimološko spremenjeno kot 'reka rac'. Po muslimanski osvojitvi Iberskega polotoka se je ime razširilo in se je imenovalo ''Wādī Āna'' ({{lang|ar|وادي آنة}}), kasneje pa se je preneslo na portugalske in španske naseljence kot ''Ouadiana'' in kasneje le še ''Odiana''. Od 16. stoletja se je ime počasi razvijalo in prevzelo obliko ''Guadiana'', kognitivno različico, ki se je razvila iz številnih andaluzijskih rečnih krajevnih imen, ki se začnejo na vadi z uporabo predpone ''guad-'', kot so hidronimi [[Guadalquivir]], Guadalete in Guadarrama. == Porečje == [[File:Rio guadiana.jpg|thumb|left|Jezero Alqueva ob reki Guadiani]] [[File:Alqueva dam.JPG|thumb|Jez Alqueva v južnem kraku Guadiane, je odgovoren za največji rezervoar v zahodni Evropi]] Guadiana teče od vzhoda proti zahodu skozi Španijo in proti jugu skozi Portugalsko, nato pa tvori špansko-portugalsko mejo; izliva se v Cádiški zaliv, del [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], med Vila Real de Santo António (Portugalska) in Ayamontejem (Španija). Dolga je 818 kilometrov, od tega je 578 kilometrov na španskem ozemlju, 140 kilometrov na Portugalskem, medtem ko si 100 kilometrov delita obe državi. Približno 82 odstotkov, 55.444 kvadratnih kilometrov, njenega porečja je v Španiji, približno 17 odstotkov, 11.560 kvadratnih kilometrov, pa na Portugalskem.{{sfn|Aldaya|Llamas|2009|p=6}} === Izviri === Natančen izvir reke v Kastilija - Manči je sporen, vendar se na splošno domneva, da izvira v Ojos del Guadiana, občinski del Villarrubia de los Ojos, provinca Ciudad Real, Kastilija - Manča, na približno 608 metrih nadmorske višine. Klasična teorija, ki jo je predstavil [[Plinij Starejši]], je bila, da reka izvira iz Lagunas de Ruidera in se deli na dva kraka: Zgornjo Guadiano ({{langx|es|Guadiana Viejo|links=no}}) in Guadiano, ločena s podzemnim tokom. Ta legenda se je razvila iz zmotnega prepričanja (ki je obstajalo do 19. stoletja), da se je reka sčasoma pojavila in izginila zaradi svojega podzemnega pritoka. Pravzaprav podzemni tok ne obstaja, sporno pa je tudi prepričanje, da je Lagunas de Ruidera izvir. Toponimsko in tradicionalno je bila Zgornja Guadiana,<ref>José Díaz-Pintado Carretón, 1997</ref> ki teče od Viverosa (Albacete) do Argamasille de Alba (Ciudad Real), opredeljena kot glavna veja Guadiane. Celo hidrogeološke značilnosti pa kažejo, da Zgornja Guadiana morda ni glavna reka v sistemu.<ref>A. Cabo Alonso, 1991</ref> Druga teorija o izvoru je predpostavila, da sta bili reki Cigüela in Zancara izvir Guadiane. Danes veljata za sestavni del izvirov reke in pomembnih pritokov, vendar ne nujno za njen točen izvor. Izvir Ciguele je v Altos de Cabreras (Cuenca) in pripada Sistema Ibérico, na nadmorski višini 1080 metrov. Njen tok je dolg 225 kilometrov, vanj pa pritekajo reke Jualón, Torrejón, Riánsares, Amarguillo in Záncara. Združitev rek Ciguela in Záncara omogoča obnavljanje voda v narodnem parku Tablas de Daimiel, mokrišču, ki ga je španska vlada leta 1973 razglasila za zaščiteno (je v občinah Villarrubia de los Ojos in Daimiel v provinci Ciudad Real). === Potek === Od svojega izvora/izvira teče od južne Iberske nižine v smeri vzhoda proti zahodu do bližine mesta Badajoz, kjer začne zavijati proti jugu in vodi do Cádiškega zaliva. Guadiana dvakrat označuje mejo med Španijo in Portugalsko, ko teče do oceana: najprej med rekama Caia in Ribeira de Cuncos, nato pa od reke Chança do njenega ustja. Reka se ne uporablja za popolno označevanje meje med državama; med sotesko Olivença in sotesko Táliga meja še vedno ostaja sporni del, ki ga pravno zahtevata obe državi, dejansko pa ga upravlja Španija (kot del španske avtonomne skupnosti Estremadura). Guadiana je večinoma plovna od Atlantskega oceana do Mértole, kar je 68 kilometrov. Severno od Mértole na Guadiani je najvišji slap na jugu Portugalske, imenovan Pulo do Lobo. Ekosistem ima sredozemske hidrološke značilnosti, vključno z velikimi nihanji v letnem in medletnem pretoku, velikimi poplavami in hudimi sušami. Ta variabilnost je posledica precejšnjih nihanj v zalogi deževnice, ki v povprečju znaša približno 400 do 600 milimetrov letno.<ref>Chicharro, et al., 2007, p.109</ref> Podnebje je polsušno s povprečno letno temperaturo od 14 do 16 °C.{{sfn|Aldaya|Llamas|2009|p=8}} === Pritoki === * levi: **Upper Guadiana **Azuer **Jabalón **Zújar **Matachel **Ardila **Chança River * desni **Cigüela / Záncara **Bullaque **Estena **Degebe **Ribeira do Vascão == Estuarij == [[File:ISS014-E-6809 - View of Spain.jpg|thumb|Pogled na ustje reke Guadiane, ki ga je posnela odprava ISS 14]] Reka se izliva v Cádiški zaliv med Ayamontejem in Vila Real de Santo António, dvema zelo turističnima regijama Algarve in obmorskega dela Andaluzije. Tam tvori [[estuarij]] s slanimi močvirji, ki ima največjo širino 550 metrov, globina pa se giblje od 5 do 17 metrov. Plima je poldnevna, od 0,8 do 3,5 metra; širjenje navzgor je omejeno s slapovi, ki so 76 kilometrov od ustja pri Moinho dos Canais. V spodnjem estuariju naravni rezervati pokrivajo skupno 2089 hektarjev; v Španiji Marismas de Isla Cristina in na Portugalskem Reserva Natural do Sapal de Castro Marim e Vila Real de Santo António (angleško: Castro Marim and Vila Real de Santo António Marsh Natural Reserve); dajejo regiji cenjen naravovarstveni značaj. == Človeški vpliv == V Španiji Guadiana prečka tri avtonomne skupnosti (Kastilija - Manča, Estremadura in Andaluzija, ki obsegajo province Ciudad Real, Badajoz in Huelva). Medtem na Portugalskem reka prečka pokrajini Alentejo in Algarve ter okrožja Portalegre, Évora, Beja in Faro. == Jezovi == V porečju je več kot 30 jezov. To so jezovi na sami reki Guadiana:<ref>[http://www.embalses.net/cuenca-6-guadiana.html Dams on the Guadiana Basin.]</ref> *Jez Alqueva, največji jez, ki je blizu Moure v okrožju Beja, je odgovoren za največji rezervoar v zahodni Evropi. (Več večjih je v Rusiji in Ukrajini.) Rezervoar Alqueva zavzema površino 250 kvadratnih kilometrov s kapaciteto 4150 kubičnih hektometrov. *Zajezitev García Sola *Zajezitev Cíjara *Zajezitev El Vicario *Zajezitev Orellana == Znamenitosti == [[Slika:Castillo y Ciudad de Medellin.jpg|thumb|Guadiana pri Medellínu]] Posebej vredno je staro mesto [[Mérida, Španija|Mérida]], ki leži na severnem bregu reke Guadiana in so ga ustanovili Rimljani; na seznam svetovne dediščine UNESCO je bilo dodano leta 1993.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/664 Unesco]</ref> Majhno mesto Medellín, ki leži na južnem bregu reke in ga obdaja grad (''castillo''), je rojstni kraj [[Hernán Cortés|Hernána Cortésa]] in [[Gonzalo de Sandoval|Gonzala de Sandovala]], osvajalcev [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]. == Legenda o treh glavnih rekah == Guadiana je najjužnejša od treh glavnih rek (skupaj s [[Tajo]]m in [[Duero]]m), ki tečejo iz Španije na Portugalsko. Po legendi so bili ti trije nekoč rečni duhovi, ki so želeli hiteti do Atlantskega oceana. Pred tem so skupaj legli spat na območju današnje Španije. Naslednji dan naj bi bila Guadiana prvi duh, ki se je prebudil, kar mu je omogočilo, da je izbral najlepšo in najbolj ravno pot. Reka Tajo je prispela kasneje, reka Duero pa se je prebudila zadnja – nato si je morala utreti pot skozi skalnat sever polotoka, kar pojasnjuje njen robusten značaj. == Sklici == {{sklici}} ;Viri * {{cite book|last=Díaz-Pintado Carretón|first=José|title=El polémico Guadiana: historia y leyenda del río Guadiana Alto|trans-title=The Guadiana Controversy: History and Legend of the Upper Guadiana River|year=1997|publisher=Argamasilla de Alba|editor=D.L. Soubriet|location=Ciudad Real, Spain|isbn=84-922069-9-3}} * {{cite web|last=Alonso|first=A. Cabo|title=Guadiana|year=1990|location=Madrid, Spain|publisher=Railp|url=http://www.canalsocial.net/GER/ficha_GER.asp?id=6595&cat=Geografia|access-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716114933/http://www.canalsocial.net/GER/ficha_GER.asp?id=6595&cat=Geografia|archive-date=16 July 2011|df=dmy-all}} * {{cite book|url=http://www.inweh.unu.edu/River/Water_Eco_Book/4_SectionII_Casestudies5-8.pdf|last1=Chícharo|first1=Luis|last2=Chícharo|first2=Alexandra|last3=Ben-Hamadou|first3=Radhouane|last4=Morais|first4=Pedro|contribution=The Guadiana Estuary|title=Water and Ecosystems: Managing Water in Diverse Ecosystems to Ensure Human Well-being|editor=Caroline King|location=Hamilton, Ontario|publisher=The United Nations University|pages=108–117|year=2007|access-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100612155451/http://www.inweh.unu.edu//River/Water_Eco_Book/4_SectionII_Casestudies5-8.pdf|archive-date=12 June 2010}} * {{cite book|url=http://www.huellahidrica.org/Reports/Aldaya_and_Llamas_2008.pdf|first=Maite M.|last=Aldaya|first2=M. Ramón|last2=Llamas|contribution=Water Footprint Analysis for the Guadiana River Basin|title=Papeles de água Virtual|volume=3|publisher=Fundación Marcelino Botín, Realigraf, S.A.|isbn=978-84-96655-23-2|location=Madrid, Spain|year=2008|access-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303172827/http://www.huellahidrica.org/Reports/Aldaya_and_Llamas_2008.pdf|archive-date=3 March 2016}} *{{cite book|url=http://assets.panda.org/downloads/wwiguadianaspain.pdf|contribution=Results overview for the Guadiana River Basin (Spain)|title=WWF Water and Wetland Index – Critical issues in water policy across Europe|year=2003|first=Cristóbal García|last=García|publisher=WWF (World Wildlife Fund) Spain|location=Madrid, Spain}} * {{cite book |url=http://www.rac.es/ficheros/doc/00585.pdf |contribution=Water footprint analysis (hydrologic and economic) of the Guadiana river |first=M.M. |last=Aldaya |first2=M.R. |last2=Llamas |title=Report to the U.N. World Water Development Report No. 3 to be presented during the 5th World Water Forum |location=Istanbul, Turkey |year=2009 |pages=1–77 |publisher=Real Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Guadiana River}} * [https://web.archive.org/web/20180818121618/http://www.guadianaonline.com/ Guadiana Online] * [https://web.archive.org/web/20050310014423/http://www.grid.unep.ch/product/publication/freshwater_europe/guadiana.php United Nations Environment Programme description] [[Kategorija:Reke na Portugalskem]] [[Kategorija:Reke v Španiji]] {{normativna kontrola}} 416owszip2nhempqgwtsnvn7vqnlg0g 0 92119 6740970 6712078 2026-08-22T16:50:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Župnija Bakovci | image = | caption = | headquarters = Partizanska ulica 28, Bakovci<br>9000 Murska Sobota | parish_church = [[Cerkev sv. Ane, Bakovci]] | dedication = [[Sveta Ana]] | established = [[1981]] | first_mentioned = | previous_name = [[Župnija Murska Sobota]] | deanery = [[dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | province = | shrine = | notable_people = Martin Poredoš (* 1931 † 2008), prvi bakovški župnik | neigboring_parishes = }} '''Župnija Bakovci''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Bakovci|Bakovcih]], ki spada [[Dekanija Murska Sobota|Dekanijo Murska Sobota]] in [[škofija Murska Sobota|Škofijo Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Kakor poročajo stari viri, je naselje Bakovci več kot 900 let pripadalo [[Župnija Murska Sobota|Župniji Murska Sobota]]. Potreba, da bi bila v Bakovcih vsaj kaplanija, je bila na cerkvene oblasti podana leta 1789, vendar se ni uresničila, morda tudi zato, ker je sami prebivalci Bakovcev niso dovolj podprli. Spomladi leta 1890 so verniki Velikih in Malih Bakovcev naslovili na takratnega [[Sombotel|sombotelskega]] škofa Kornela Hidasyja prošnjo, da bi v naselju Bakovci postavili kapelo, ker prvotne Adelffyjeve kapele že dolgo več ni bilo. Škof Hidasy je odločitev bakovskih vernikov podprl in leta 1891 je bila kapela dograjena in izročena svojemu namenu. Kapela je doživela nekaj sprememb v času Štefana Lejka, upokojenega dobrovniškega župnika, ki je bival v Bakovcih. Leta 1969 je kanonik Ivan Jerič (tudi on je bival v Bakovcih) dal kapelo povečati. Pozneje so dozidali še veroučno učilnico in majhno zakristijo. Med letoma 1976 in 1981 so bakovski verniki, pod vodstvom soboškega župnika Martina Poredoša, v naselju zgradili novo župnišče, 19. marca 1981 pa je ustanovljena nova župnija svete Ane v Bakovcih. Župnijski upravitelj nove župnije je bil ravno Martin Poredoš, ki je bil leta 1983 imenovan tudi za prvega župnika. Po idejnem načrtu ing. arh. Jožeta Kregarja iz Ljubljane je bila bakovska župnijska cerkev povečana, gradnja prizidka je bila zaključena leta 1982. Na Anino nedeljo, 28. julija 1985, je cerkev [[zakramentali|slovesno posvetil]] takratni mariborski škof ordinarij [[Franc Kramberger]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[Škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|Škofije Maribor]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105623491|150px}} | [[Cerkev sv. Ane, Bakovci|cerkev sv. Ane]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bakovci]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Bakovci]] [[Kategorija:Dekanija Murska Sobota]] [[Kategorija:Bakovci]] firjdopbyqigqefxkighoxk1chao1rq 0 93573 6741202 6578528 2026-08-23T11:16:03Z Ljuba24b 92351 /* Viri in opombe */ 6741202 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Soška postrv | image = Marble Trout-Adige River.jpg | image_width = 240px | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{IUCN2008|assessors=Crivelli A.J.|year=2006|id=19859|title=Salmo marmoratus|downloaded=6.3.2009}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Salmoniformes]] (lososi) | familia = [[Salmonidae]] (postrvi) | genus = ''[[Salmo]]'' | species = '''''S. marmoratus''''' | binomial = ''Salmo marmoratus'' | binomial_authority = [[Georges Cuvier|Cuvier]], 1829 }} '''Soška postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo marmoratus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]], ki živi v reki [[Soča|Soči]] in njenih pritokih, razširjena pa je tudi v [[Jadransko povodje|jadranskem povodju]]. Manjše se zadržujejo v srednje globoki vodi, večje pa v globokih tolmunih in so samotarke. Po nekaterih klasifikacijah soška postrv sodi med nabor [[Slovenska avtohtona pasma|slovenskih avtohtonih pasem]].<ref>{{Navedi splet|title=Pregled zgodovinskih virov o slovenski avtohtoni pasmi - štajerska kokoš : diplomsko delo, univerzitetni študij|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=123864|website=repozitorij.uni-lj.si|date=2010|accessdate=2021-09-30|first=Karolina|last=Lojen}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o živinoreji (ZŽiv)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-09-30}}</ref> == Opis == Del latinskega imena ''marmoratus'' se nanaša na značilen marmoriran vzorec na hrbtu in glavi.<ref name="Natura">''Natura 2000'', Triglavski narodni park v okviru projekta PALPIS, 2007</ref> Prepoznamo jo po podolgovatem valjastem telesu dolžine med 50 in 70 centimetri ter [[marmor]]astem vzorcu na sivobeli podlagi. Vzorec je lahko temno siv, rjav, olivno zelen, bakreno rdeč ali rumeno rjav. Med marmornim vzorcem je lahko več ali manj rdečih pik ali peg. Doseže lahko težo čez 20&nbsp;kg. Do sedaj najdaljša ujeta v Sloveniji je merila 121&nbsp;cm in je tehtala 25&nbsp;kg.<ref>Informativna tabla ob Soški poti</ref> Pri samcih je spodnja [[čeljust]] kavljasto zakrivljena. Postrvi so plenilke. Odrasle živali se hranijo z ribami in lovijo v mraku, mladice pa z rastlinjem, [[plankton]]om in [[žuželke|žuželkami]]. [[Drstenje|Drstijo]] se od novembra do januarja na prodnatem rečnem dnu. == Ohranjanje vrste == Bolj kot sam ribolov jih ogroža genetsko mešanje z vneseno [[Potočna postrv|potočno postrvjo]]. Zadnjih deset let si ribiči z vzgojo čistih populacij in izlovom potočne postrvi prizadevajo, da bi bile postrvi v Soči spet soške. Biologi jih vzgojijo v bazenih in jih nato izpustijo nazaj v Sočo ob njenem izviru<ref name="Natura"/>. V zgornjem porečju Soče poteka poseben program varovanja soške postrvi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Pohar J. [http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/avtohtone_pasme/eng/The%20Marble%20trout.html The Marble Trout] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060211130904/http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/avtohtone_pasme/eng/The%20Marble%20trout.html |date=2006-02-11 }} * [http://www.hervardi.com/soska_postrv.php Soška postrv] {{Slovenske pasme domačih živali}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Soča]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1829]] [[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]] f232pyy46srh57tldvj3j4m7dr3gdne 14 93812 6741153 5708011 2026-08-23T09:02:57Z Pinky sl 2932 6741153 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Salmonidae}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o družini postrvi in lososov ([[Salmonidae]]). [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Lososi]] 8srilr2n7shwxw563l0u9vxj29s281f 6741154 6741153 2026-08-23T09:03:04Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741154 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Salmonidae}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o družini postrvi in lososov ([[Salmonidae]]). [[Kategorija:Lososi]] 3wxcagkizumswu4bjemrfwisksr3wkc 0 95134 6740843 6731862 2026-08-22T12:52:21Z Mlakopet 198850 /* Solčavsko */ domačija Klemenča 6740843 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Krajinski park Logarska dolina | iucn_category = V | photo = LogarskaDolina.JPG | photo_caption = Logarska dolina | location = [[Slovenija]] | map = Slovenija | map_caption | relief = yes | nearest_city = | lat_d = 46 | lat_m = 23 | lat_s = 1.03 | lat_NS = N | long_d = 14 | long_m = 37 | long_s = 17.92 | long_EW = E | area = 24&nbsp;km² | established = 1987<ref>{{navedi splet |url=http://www.logarska-dolina.si/index.php?id=88 |title=Predstavitev Krajinskega parka Logarska dolina|accessdate=5. maj 2013}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.protectedplanet.net/sites/Logarska_Dolina_Landscape_Park|title=Podatki na ProtectedPlanet.net |publisher= World Database on Protected Areas (WDPA) |accessdate=5. maj 2013}}</ref> | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} [[File:Logarska dolina (Logar valley) 02.jpg|thumb|290px|Logarska dolina jeseni]] '''Logarska dolina''' je alpska [[ledeniška dolina]], ki leži v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] oz. [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]] in je poimensko deljena na spodnji del ''Log'' (mokri, [[ilovica|ilovnati]] travnati svet), srednji del ''Plest'' (večidel [[gozd]]nati svet) ter zgornji del ''Kot'' (gozdnati in gruščnati svet). Posamezne domačije v dolini štejejo skupaj 35 prebivalcev. Dolina je bila leta [[1987]] zavarovana kot [[krajinski park]], ki se razteza na 24 [[kvadratni kilometer|km²]]. Logarsko dolino obkrožajo vrhovi [[Strelovec]] (1763 m), [[Krofička]] (2083 m), [[Ojstrica]] (2350 m), [[Lučka baba]] (2244 m), [[Planjava]] (2394 m), [[Brana]] (2252 m), [[Turska gora]] (2251 m), [[Mrzla gora]] (2203 m). Zaključuje se v [[zatrep]]u pod krnico [[Okrešelj]], kjer v višini 1280 vre na dan ledeno mrzla [[Savinja]] (3&nbsp;°C) in brzi proti [[Slap Rinka|Slapu Rinka]]. Čeprav pri Logarski dolini ne gre ravno za ozko dolino, saj je njena najmanjša širina približno 500 m, je pojav [[inverzija|inverzije]] zaradi vpliva severnega [[anticiklon]]a zelo pogost. Pri razporeditvi temperatur na pobočjih pride do veljave razlika med prisojno in osojno lego, kar se pozimi kaže v različnih snežnih in lednih razmerah. Po dolini je speljana sprehajalna pešpot (2-3h), ki vodi mimo zanimivosti: izvira potoka [[Črna, Savinja|Črna]], lesene riže, bulastega [[jesen]]a, oglarske bajte, itd. == Dostop == Dostop z avtomobilom ni mogoč skozi vas [[Solčava]], ob vstopu pa vas pričakuje mitnica, kjer prispevate vstopnino. Prometna dostopnost se je izboljšala odkar sta [[Avstrija]] in [[Slovenija]] odprli mednarodni mejni prehod [[Pavličevo sedlo]]. Od tam je z gornje strani najkrajši dostop do [[Matkov kot|Matkovega kota]], ki je zavarovan kot [[naravni rezervat|gozdni rezervat]]. Pod Pavličevim sedlom se odcepi ''Panoramska cesta'', ki povezuje vasico [[Sv. Duh]] (slabo uro nad vasico je slavna [[Potočka zijalka]]) in samotno kmetijo v [[Podolševa|Podolševi]]. == Alpska ledeniška dolina == [[Slika:Burger LogarskaDolina.jpg|thumb|right|350px|[[Panorama|Panoramski]] pogled na Logarsko dolino z vrha [[Ojstrica|Ojstrice]]. V ozadju [[Matkov kot]].]] Logarska dolina je ena izmed najlepših ledeniških [[dolina|dolin]] v [[Evropa|Evropi]]. Dolina je [[tektonika|tektonskega]] nastanka, nastala je kot posledica [[tektonska prelomnica|tektonskih razpok]] [[matična kamnina|matične kamnine]] - različnih [[apnenec|apnencev]]. Zadnji močni oblikovalec doline je bil ledenik. Iz obdobja poledenitve imamo največ sledi iz najmlajše geološke dobe, [[pleistocen]]a. [[Led]], ki je začel polzeti po pobočju navzdol do dna zgornjega dela doline, se je zatem premikal po dolini navzdol in jo počasi zapolnjeval. Pri tem je brusil podlago ter s sabo odnašal kamenje z okoliških pobočij, kar je povzročilo predvsem širjenje doline. Kot sled je [[ledenik]] po vsaki otoplitvi za sabo pustil nanešen material. Za ledeniške nanose so značilne velike skale - ''balvani''. Vidite jih lahko po vsej dolini, veliko jih je na levi strani ceste, tik preden prispete do vhoda v dolino. [[Morena]] je nanešeno kamenje različnih velikosti, ki se od ostalih nanosov loči po nevezanosti in nesortiranosti. Najdemo jo nad ''kmetijo Logar'', od koder se vleče po pobočju do Jezere. Nanjo naletimo celo 200 m nad dolinskim dnom, kar nam kaže na najvišje stanje ledu, ko sta se združila ledenika iz [[Matkov kot|Matkovega kota]] in Logarske doline in ju je zaustavila Socka, ozka dolina proti [[Solčava|Solčavi]]. Ledenik se je zajezoval in s tem debelil. Za moreno, ki jo je umikajoči se ledenik pustil v spodnjem delu doline je nastalo [[jezero]]. Tu se je odlagala pasovita jezerska [[glina]], ki danes sestavlja večji del Loga. Ledenik je s takšnim delovanjem je izdolbel dolino v današnji podobi. Značilni so skalni pragovi in nad njimi [[krnica|krnice]], iz katerih se prelivajo potoki v [[slap]]ovih proti bolj uravnanemu dolinskemu dnu. Dolina je danes že precej izgubila na svoji prvobitnosti zaradi množičnega obiska motoriziranih obiskovalcev. == Solčavsko == [[Slika:Solcava (25314177117).jpg|sličica|Solčavska panoramska cesta, pogled proti Klemenči domačiji]] Med krajinske posebnosti Alp spada tudi [[Solčavsko]]. S to skupno besedo povezujemo dolinski svet [[Solčava|Solčave]], '''Logarske doline''', [[Matkov kot|Matkovega]] in [[Robanov kot|Robanovega kota]] ter gorske kmetije, celci, raztreseni visoko pod [[Olševa|Olševo]] in [[Raduha|Raduho]], nad Matkovim in Robanovim kotom. == Krajinski park Logarska dolina == Privlačnost Logarske doline odseva v prvobitnosti okolja ter v številnih naravnih zanimivostih, ki privabljajo ljubitelje narave. Svoj pečat so prostoru vtisnile tudi kmetije, ki so skozi stoletja ustvarjale kulturno krajino. Zaradi omenjenih vrednot, je bila Logarska dolina leta [[1987]] razglašena za krajinski park v času, ko so bile zaradi stihijskega razvoja turizma že močno ogrožene njene temeljne vrednote – ohranjanje izjemne kulturne krajine ter najpomembnejših naravnih in kulturnih. Domačini so leta [[1992]] pridobili koncesijo za upravljanje s krajinskim parkom, uredili komunalo in turistično infrastrukturo. V zadnjem času tako poteka trajnostni razvoj naravnega parka, ki ga usmerjajo domačini, v sodelovanju z vsemi pristojnimi organizacijami za [[Zavarovana območja Slovenije|zavarovana območja]]. To je posebnost - tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. == Gozd in krajina == Na ugodnih mestih so predniki izkrčili gozdove za kmetijske površine. V oddaljene predele je kmete naseljeval [[gornjegrajski benediktinski samostan]] v času od 12. do 14. stoletja. Leta [[1426]] sta v [[urbar]]ju omenjenga samostana že vpisani ''kmetija v Logu'' in ''kmetija v Plesti'' z določenimi davščinami. To pomeni, da sta bili kmetiji gospodarsko močni in zmožni oddajati davščine. Ljudje so takrat za izkrčevanje gozdov uporabljali le ročno orodje, pomagali so si z ognjem. Zato so površine za krčitev izbirali preudarno. Danes je proces obrnjen. Opuščene kmetije, strmi pašniki in travniki se hitro zaraščajo. == Znamenitosti v parku == === Naravne znamenitosti === V sami Logarski dolini je preko 40 naravnih vrednot, od slapov, skalnih stolpov, votlin, spodmolov, do ledeniških balvanov, dreves izjemnih dimenzij, flore in favne. * '''Naravni spomenik [[Črna, Savinja|Izvir Črne]]''' je drugi izvir Savinje. Voda privre na dan v obliki močnih izvirov izpod skal temnosivega apnenca. Na površje prihaja zaradi nepropustne gline, ki jo je za sabo pustilo ledeniško jezero. Del vode (izviri v Studencih) prihaja na svetlo v regulirani glavni strugi, ki je do tu pretežni del leta suha. V spodnjem delu Loga se pridruži še Jezera iz Matkovega kota. Pobočje pod izvirom je značilna ledeniška [[morena]]. Tu lahko uspeva [[smreka]] s svojimi plitvimi koreninami, ki se dobesedno prisesajo na razmetano skalovje in zasidrajo drevo. * '''Logarjeva lipa''' ima obseg 485&nbsp;cm in višino 25 m * '''[[Okrešelj]]''' je ena najlepših krnic v Sloveniji * '''Plesnikov brest''' ima obsegom 370&nbsp;cm in višino 25 metrov * '''[[Potočka zijalka]]''' je ena najpomembnejših arheoloških in paleontoloških jam v Sloveniji * '''[[Rastovški slap]]''' * '''Naravni spomenik [[Slap Palenk]]''' se zlasti po dežju spušča 78 m globoko v slapovih in slapiščih * '''Naravni spomenik [[Slap Rinka]]''' pada v ozkem pramenu čez ledeniški prag 90 m globoko * '''Naravni spomenik Golica v Krejdi''' je izjemen primer [[erozija|erodiranih]] [[sediment]]ov iz [[kvartar]]ja, zadnje geološke dobe, ki se je začela 3 milijone let nazaj. Kaže nam, da je dno doline v Kotu pokrito z drobnozrnatim gradivom, trdno zlepljenim z rdeče-rjavim lepilom, sestavljenim iz [[pesek|peska]] in [[siga|sige]]. S tem gradivom je bilo zapolnjeno dno kota, preden je led prekril dolino. === Kulturne znamenitosti === * '''Kašča''' oz. stara kašta, kot ji pravijo domačini, stoji ob glavni cesti nasproti Doma duhovnih vaj. Spada med značilne shrambne stavbe hribovitega sveta [[Zgornje Savinjska dolina|Zgornje Savinjske doline]]. Nastala je v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]]. Dolgo časa je bila zapuščena, danes pa služi potrebam turizma. * Današnji '''Dom duhovnih vaj''' je bolj poznan kot [[dom sester Logar]]. * '''Kapela Kristusa Kralja''' stoji pri vhodu v dolino, prvotne načrte sta izdelala [[Ivan Vurnik]] in [[Jože Plečnik]]. Te načrte je zidarski mojster Martin Golob predelal ter kapelo tudi postavil. Sezidana je bila v letih [[1930]] in [[1931]]. V zvoniku visi zvon iz finega [[bron]]a, težak 140&nbsp;kg. Vlit je bil leta [[1668]] v [[Celovec|Celovcu]], visel je v gradu nekdanjih [[celjski grofje|celjskih grofov]] v [[Grad Žovnek|Žovneku pri Braslovčah]]. V kapelo je bil slovesno nameščen leta [[1969]], tristo let po tem, ko je bil vlit. * '''[[Stalna razstava o Potočki zijalki]]''' je bila odprta leta [[1996]]. Nahaja se v prostorih gostišča in [[muzej]]a Firšt, povsem na začetku [[dolina|doline]]. [[Razstava]] je posvečena raziskovalcu prof. dr. [[Srečko Brodar|Srečku Brodarju]]. * '''Olcarska (gozdarska) bajta''' je opremljena z zbirko orodja in priprav, ki so jih nekoč uporabljali gozdni delavci. * '''Planšarija v Logarskem kotu''' je domačija, kjer se je ohranila tradicionalna zasnova in arhitektura kmetije, ki je bila nekoč značilna za vse velike posesti. [[Kašča|Kašči]], koča, [[hlev]] in [[žaga]] so dragocena kulturna dediščina. * '''Podbrežnikova kapela''' == Živalstvo in rastlinstvo == === Drevje === [[Gozd]] daje pečat krajini in življenju v dolini. Najpogostejša drevesna vrsta je [[bukev]] (''Fagus sylvatica''). Tudi [[smreka]] (''Picea abies'') je pogosta. V delu gozdov je naravna, v delu pa jo je pospeševal človek, ker se je smrekov les bolje prodajal. [[Jelka (drevo)|Jelko]] (''Abies alba'') najdemo na severnih pobočjih doline. Veliko je [[rdeči bor|rdečega bora]] (''Pinus sylvestris''), zlasti na prisojnih skalnatih strminah srednjega grebena. V dnu doline je pogost skupaj s smreko na mladih hudourniških vršajih, kjer so izrazito neugodni pogoji za rast dreves. Višje na pobočjih se bukvi pridruži [[navadni macesen|macesen]] (''Larix decidua''), ki raste do gozdne meje. Še višje se mu pridruži [[rušje]] (''Pinus mugo''), ki uspeva v grmasti obliki. Rušje lahko vidimo tudi v dnu doline, na mladih hudourniških vršajih (pred Domom planincev in pod severno steno Planjave). === Bukovje === [[Slika:Klump.ziedas1.jpg|thumb|150px|left|[[Lepi čeveljc]] je v Sloveniji zavarovana vrsta.]] Bukovje je značilen gozd Logarske doline. Pod bukvami uspevajo svetloljuba zelišča. Tukaj rastejo vse mlaje, najbolj opazna je [[deveterolistna mlaja]] (''Dentaria enneaphyllos''). Visokogorski bukov gozd daje zavetje redkegemu [[lepi čeveljc|lepemu čeveljcu]] (''Cypripedium calceolus''), naše največje [[orhideja|orhideje]]. === Alpske rastline === Največ je blazinic [[alpska velesa|alpske velese]] (''Dryas octopetala''), pomladi cveti zavarovani [[avrikelj]] (''Primula auricula''). Najdemo grmičke rdečega [[dlakavi sleč|dlakavega sleča]] (''Rhododendron hirsutum'') in [[alpski zvonček|alpskega zvončka]] (''Soldanella alpina''). Sredi prodov raste rumeni [[Kernerjev mak]] (''Papaver kerneri''), ki je [[endemit|endemične]] Kamniško Savinjskih Alp in Karavank. Tu najdem še vrste: [[julijska smiljka]] (''Cerastum julicum''), [[škrlatni luk]] (''Allium kermesinum''), [[kamniška ivanjščica]] (''Leucanthemum lithopolitanicum''). === Ptice === [[Slika:Audubon-peregrinus.jpg|thumb|200px|right|[[Sokol selec|Sokola selca]] ob plenu.]] Tukaj živi več vrst [[sinica|sinic]] (rod ''Parus'') - [[velika sinica]], [[menišček]], [[gorska sinica]], [[čopasta sinica]] in redkeje [[Plavček (ptica)|plavček]]. Pozimi, ko je hrane dosti, se združujejo v večje mešane jate. [[Mali krivokljun]] (''Loxia curvirostra'') večinoma opazimo v jatah. [[Črna žolna]] (''Dryocopos martius'') je največja izmed naših žoln. Vloga in prisotnost žolne je v gozdu pomembna, saj sama kleše dupla, ko pa jih opusti se v njih naseli še marsikatera žival. Od [[ujeda|ujed]] na širšem območju Logarske doline gnezdita dva para [[planinski orel|planinskih orlov]] (''Aquila chrysaetos''), dolina pa je tudi življenjski prostor [[sokol selec|sokola selca]] (''Falco peregrinus''). Tu živijo tudi druge ujede: [[kanja]], [[kragulj]] in [[skobec]]. === Divjad === [[Gams]]i poleti žive visoko v odmaknjenih planinah, pozimi pa se spustijo na strma prisojna območja. [[Kozorog]]i živijo v vrhovih [[Planjava|Planjave]], [[Lučka Baba|Lučke Babe]] in [[Brana|Brane]]. V dolini pa je glavna vrsta divjadi [[srna|srnjad]]. Zadnja leta pa se naseljuje tudi [[jelen]]jad. [[Planinski zajec|Planinski zajci]] prebivajo visoko v planinah, [[poljski zajec|poljski zajci]], ki so precej redki pa žive v dnu doline. Tu najdemo še [[gozdna kura|gozdne kure]], [[veliki petelin|velikega petelina]], [[ruševec|ruševca]] in [[belka|belko]]. Redka gosta gozdov v Logarski dolini sta tudi [[ris]] in [[rjavi medved]]. == Slapovi == Stalni slapovi: * [[Rinka]] * [[Palenk]] * [[Brložniški slapovi]] * [[Rastočko slapišče]] * [[Slapišče pod Icmanikovo pečjo]] Nestalni slapovi (pomlad/jesen): * [[Sušica]] * [[Slapišče pod Klemenčo planinino]] == Turistični objekti == [[Slika:3335 Logarska Dolina, Slovenia - panoramio.jpg|thumb|Koča ''Orlovo gnezdo'']] * [[Dom sester Logar]] * [[Dom Planincev]] * [[Koča pod Slapom Rinka]] * [[Koča Orlovo gnezdo]] *Koča pri krmarju == Glej tudi == *[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] *[[Solčava]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * (1997). ''Slovenija: Turistični vodnik''. * Ficko, P. (1993). ''Kamniške in Savinjske Alpe'', 4. izdaja. Ljubljana : Planinska zveza Slovenije. ISBN 961-6156-23-3 {{COBISS|ID=36056832}} * Mencinger, Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1991. * M. Sodja-Kladnik, L. Lipnik. (1995). ''Pot po Logarski dolini''. {{COBISS|ID=49690112}} * Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje, 1987. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Logar Valley (Slovenia)|Logarska dolina}} * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=logarska+dolina&tab=maps Zemljevid] * [http://www.solcava.si Občina Solčava] * [http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150620013820/http://www.zadruga-solcava.si/ |date=2015-06-20 }} * [http://www.burger.si/Solcava/LogarskaDolina.htm Logarska dolina - prostorske slike] * [http://www.logarska-dolina.si Krajinski park Logarska dolina] * [http://www.first-logarska.si/muzej.php Stalne razstave v gostišču in muzeju Firšt, Logarska dolina] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/10295743/175218023 Domačnost alpske hrane – veččutno doživljanje turizma v Logarski dolini v prepletu materialnih, estetskih in moralnih praks]. Glasovi svetov (6. maj 2026). ARS (RTV Slovenija). {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]] [[Kategorija:Krajinski parki Slovenije]] [[Kategorija:Logarska Dolina]] 8q5421icrktj5idqo1oseo6qk1zxaas 0 102419 6741047 5931915 2026-08-22T20:20:00Z ~2026-46050-63 264730 6741047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Korpus specijalnih snaga |image=Vj spec.png |caption= |country=[[Zvezna republika Jugoslavija]]<br>[[Srbija in Črna gora]] |allegiance=[[Vojska Jugoslavije]]<br>[[Vojska Srbije in Črne gore]] |type=[[Specialne sile|Specialna enota]] |branch=[[Kopenska vojska]] |dates=[[1992]]-[[1999]] |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure=[[1. armada (Vojska Srbije in Črne gore)|1. armada]] |size=[[korpus (vojaštvo)|Korpus]] |current_commander= |garrison=[[Pančevo]] |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} '''Korpus specijalnih snaga''' (dobesedno [[slovenščina|slovensko]] ''Korpus specialnih sil'') je bil [[korpus (vojaštvo)|korpus]], ki je združeval [[specialne sile]] [[kopenska vojska|kopenske vojske]] [[Vojska Jugoslavije|Vojske Jugoslavije]], nato pa [[Vojska Srbije in Črne gore|Vojske Srbije in Črne gore]]. == Organizacija == ; 1993 * [[Motorizirana gardna brigada]] * [[63. padalska brigada (Vojska Srbije)|63. padalska brigada]] * [[72. specialna brigada (Vojska Srbije)|72. specialna brigada]] ; 1999 * [[Motorizirana gardna brigada]] * [[63. padalska brigada (Vojska Srbije)|63. padalska brigada]] * [[72. specialna brigada (Vojska Srbije)|72. specialna brigada]] * [[Kobre (Vojska Srbije in Črne gore)|Kobre]] * [[Sokoli (Vojska Srbije in Črne gore)|Sokoli]] == Glej tudi == * [[seznam specialnih sil]] {{portal|Vojaštvo}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Specialne sile Srbije]] [[Kategorija:Korpusi Vojske Jugoslavije]] [[Kategorija:Korpusi Vojske Srbije in Črne gore]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1999]] 4twpgv3c9wzs7vqbh0660vhdhezlvwa 0 105385 6741171 6698251 2026-08-23T09:40:07Z ~2026-44996-51 264415 6741171 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Žirovnica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10098033_b4 | latd = 46 |latm = 24 |lats = 14.99 |latNS = N | longd = 14 |longm = 8 |longs = 16.74 |longEW = E |slika=Zirovnica 2009 06.jpg |najdisi=Žirovnica,+4274 |povrsina=0,53 |prebivalstvo=657 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=558 |posta=Žirovnica |postna=4274 |obcina=Žirovnica |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Žirovnica - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 9888 | občina = Žirovnica }} }} '''Žirovnica''' je [[gručasto naselje]] z okoli 660 prebivalci (2026) v [[občina Žirovnica|istoimenski občini]], ki ji je dalo ime, medtem ko je sedež občine na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]], nekaj več prebivalcev od Žirovnice pa imata zdaj naselji [[Moste, Žirovnica|Moste]] in [[Breg, Žirovnica|Breg]]. Umeščena je na najbolj severni del [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]], imenovan [[Dežela]]. Na tem mestu se [[kotlina]] steka v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavsko dolino]]. Osrednji del kraja se nahaja na rečnem in ledeniškem produ kotline, medtem ko se obronki kraja dvigajo po pobočju grebena Peči. Obstoj kraja je znan od leta 1253. Danes je to večinoma [[urbanizacija|urbanizirano]] naselje ob cesti in železnici, ki potujeta iz [[Ljubljana|Ljubljane]] na [[Jesenice]]. V kraju se od glavne ceste odcepi lokalna cesta za [[Begunje na Gorenjskem]]. Zaradi priseljevanja v sosednje vasi je kraj skoraj sklenjen s slednjimi, skupno ime za poselitveno območje pa je ''Kašarija''. Število prebivalcev se je po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] skokovito povečalo, od takrat pa zmerno upada. Leta 1797 se je v kraju rodil slovenski [[filologija|filolog]] [[Matija Čop]].<ref>{{navedi knjigo |last=Belec|first=Borut|authorlink=|year=1995|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|location=Ljubljana|id=36607233}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * == Zunanje povezave == * [http://www.zirovnica.com/ Portal Žirovnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040322175144/http://zirovnica.com/ |date=2004-03-22 }} * [http://www.zirovnica.si/ Občina Žirovnica] * [http://www.zirovnica.eu/ Zavod za turizem in kulturo, Žirovnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080423214904/http://www.zirovnica.eu/ |date=2008-04-23 }} * [http://www.os-zirovnica.org/ Osnovna šola Žirovnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070602033225/http://www.os-zirovnica.org/ |date=2007-06-02 }} {{Žirovnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Žirovnica]] [[Kategorija:Žirovnica|*]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{normativna kontrola}} 0f54oerguib3p05smmmwj79zgwu98aq 0 112000 6740844 6694832 2026-08-22T12:55:21Z Mlakopet 198850 fotografije 6740844 wikitext text/x-wiki :''Za Luče v Občini Grosuplje glej [[Luče, Grosuplje]]''. {{infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115078_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 23.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 37.05 |longEW = E |najdisi=Luče |slika=Luče Village and Savinja River Savinja and Šalek Valley Slovenia.JPG |nadmorska=521,9 |povrsina=0,41 |prebivalstvo=358 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3334 |posta=Luče |obcina=Luče |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Luče ob Savinji - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 25269 | občina = Luče }} }} '''Luče''' so gručasto predalpsko [[naselje]] v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež istoimenske [[občina Luče|občine]] in [[Župnija Luče ob Savinji|župnije]]. ==Opis== Naselje leži na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni [[dolina|dolini]] [[Savinja|Savinje]], ob sotočju s potokom [[Lučnica|Lučnico]], med visokogorskima [[Raduha|Raduho]] (2062 m) in Dleskovško planoto (1500 – 2000 mnm). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:Luče v gornji savinski dolini 1906.jpg|sličica|Luče leta 1906]] Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''Homo sapiens fosilis''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35.000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=104}}</ref> Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241, v [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 pa se omenjajo kot sedež enega od samostanskih uradov. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Po ukinitvi samostana leta 1473 je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno z Lučami, novoustanovljeni [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=104}}</ref> V Lučah je bila leta 1893 pod vodstvom učiteljice, pesnice in skladateljice, [[Eliza Frančiška Grizold|Elize Frančiške Grizold]] zgrajena štirirazredna dekliška šola. Učiteljice v njej so bile šolske sestre iz Gradca pod njenim vodstvom. V Lučah je 13. januarja 1944 [[Nemci|nemški okupator]] ustrelil 13 [[talec|talcev]]. Dne 13. julija 1944 je [[Šlandrova brigada]] prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.{{Navedi vir}} == Naravne znamenitosti v okolici == Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec. * slap [[Cuc]] * [[Snežna jama]] * [[Riharjeva jelka]] * [[Žvepleni izvir pri kmetiji Rihar]] * [[Erjavčeva jama]] == Kulturne znamenitosti v okolici == * [[Domačija Blaža Arniča]] * [[Kapela na Molički peči]] * [[Kapela na Špehovem vrhu]] * [[Žagarski mlin]] [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Luče|cerkev sv. Lovrenca]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik [[baročna umetnost|baročni oltar]] iz okoli 1740 in [[Tomaž Fantoni|Fantonijeve]] [[freska|freske]] iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju [[Blaž Arnič|Blažu Arniču]] [[Slika:Luče - pogled s severa.jpg|sredina|sličica|425x425_pik|Pogled proti Lučam]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Luče]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Luče}} [[Kategorija:Naselja Občine Luče]] 1f1mqdlcihbxmtx9oes71yahwgxfk8z 0 113381 6740816 5556320 2026-08-22T12:20:07Z Ljuba24b 92351 np 6740816 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Badajoz}} '''Badajoz''' je [[Španske province|španska provinca]] ob meji z [[Portugalska|Portugalsko]]. Meji tudi na druge province: [[Cáceres (provinca)|Cáceres]], [[Toledo (provinca)|Toledo]], [[Ciudad Real (provinca)|Ciudad Real]], [[Córdoba (provinca)|Córdoba]], [[Sevilla (provinca)|Sevilla]] in [[Huelva (provinca)|Huelva]]. Zajema površino 21.766 km². [[Glavno mesto]] je [[Badajoz]]. {{geo-stub}} [[Kategorija:Pokrajine Španije]] {{normativna kontrola}} mta6ycyj4z76jt0ojht4ugt2v69wjj0 0 115382 6741011 6703406 2026-08-22T19:05:46Z G-Cup 10746 6741011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba }} '''Jože Ciuha''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[ilustrator]], [[grafik]], [[pesnik]] * [[26. april]] [[1924]], [[Trbovlje]], † [[12. april]] [[2015]], [[Ljubljana]] <ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-slikar-joze-ciuha/362665 |title=Umrl je slikar Jože Ciuha |date=12.4.2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=12.4.2015}}</ref> == Življenje in delo == Ciuha je slikarstvo študiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]] pri [[profesor]]jih [[France Mihelič|Francetu Miheliču]] in [[Gojmir Anton Kos|Gojmirju Antonu Kosu]]. Diplomiral je leta 1950, študij pa je nadaljeval na specialki za zidno slikarstvo pri profesorju [[Slavko Pengov|Slavku Pengovu]] in ga končal leta 1952. Na [[Univerza|univerzi]] v [[Rangun]]u ([[Mjanmar]]) je v letih 1959−61 študiral [[Budizem|budistično]] [[kultura|kulturo]] in [[filozofija|filozofijo]]. V letih 1974−78 je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v [[Salzburg]]u, od začetka leta 1977 do 1978 pa kot izredni profesor poučeval na ALU v Ljubljani. Dvakrat je bil izvoljen tudi za predsednika Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Napisal je tri [[potopis]]ne knjige s potovanj po [[Azija|Aziji]], [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]: ''Potovanje v deseto deželo'' (1966) {{COBISS|ID=1957384}}, ''Okameneli smehljaj'' (1963) in ''Pogovori s tišino'' (1967) ter knjigi spominov ''Kronika sedmih pozab'' (2005) in ''Dolga pot'' (izšlo posmrtno, 2016). Ciuhovo likovno delo je bilo po tehnikah in programih različno, vendar notranje enotno. Slikal je na platno, pleksisteklo in na papir: v akvarelu, ukvarjal se je tudi z grafiko in z ilustracijo. Ustvaril je nekaj tapiserij. Navdih elementov [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinske]] [[umetnost]]i se v njegovih delih odraža v vzhodnjaških pismenkah, ritmičnem nizanju figur in delno v zlatem ozadju. Z vsebinskega vidika je njegova umetnost osebno obarvan in z ironijo prežet dialog s sodobnim svetom; človeške napake in slabosti je pogosto kritiziral skozi živalske podobe, neredko opice. Značilna je tudi groteskna interpretacija človeškega lika. Kot ilustrator se je odlikoval s smislom za bistveno, osredotočeno na črto, z ostro karakterizacijo in s humorjem. Jože Ciuha je bil izjemno samosvoj slovenski slikar, grafik in ilustrator ter pisatelj, ki je v zrelih letih živel med [[Pariz|Parizom]], otokom [[Šipan|Šipanom]] in [[Ljubljana|Ljubljano]]. Imel je več kot 800 samostojnih in skupnih razstav v galerijah in muzejih po vsem svetu. Njegova dela so tudi v zbirkah maroškega kralja in japonskega cesarja. Leta 1966 je za književno delo prejel [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]], za ustvarjalno delo na likovnem področju leta 1968 [[Nagrada Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]] za razstavljena slikarska dela v [[Mala galerija v Ljubljani|Mali galeriji v Ljubljani]] leta 1967, leta 1981 pa [[Jakopičeva nagrada|Jakopičevo nagrado]], najpomembnejše slovensko priznanje s področja likovno–vizualne umetnosti.<ref>{{navedi splet |url=http://zdslu.si/projekti-in-gradiva/nagrade/jakopiceva-nagrada/ |title=Jakopičeva nagrada |publisher=ZDSLU - Zveza društev Slovenskih Likovnih umetnikov |accessdate=7.10.2015 |archive-date=2015-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151105171321/http://www.zdslu.si/projekti-in-gradiva/nagrade/jakopiceva-nagrada/ |url-status=dead }}</ref> Predsednik RS Borut Pahor mu je posmrtno podelil srebrni red RS za zasluge, prejel pa je tudi naziv francoskega viteza in ruskega akademika. == Nagrade in priznanja == * [[Levstikova nagrada]] za ilustracijo (1954, 1965, 1966, 1967) * Nagrada mlado pokolenje za ilustracijo, Beograd (1955, 1960) * Prva nagrada na knjižnem sejmu, Beograd, 1964 (nagrajen tudi 1967) * [[Kajuhova nagrada]], 1965 * Nagrada za ilustracijo, Leipzig, Nemčija, 1965 * [[Levstikova nagrada]] za knjigo ''Potovanje v deseto deželo'', 1966 * Druga nagrada za slikarstvo na mednarodni razstavi Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, Slovenj Gradec, 1967 * [[Nagrada Prešernovega sklada]], 1968 (za razstavljena slikarska dela v [[Mala galerija|Mali galeriji]] v Ljubljani leta 1967) * Nagrada za slikarstvo na XXVII. Premio internazionale Michetti, Francavilla al mare (Italija, 1973) * Prva nagrada na razstavi Mostra Internazionale di Pittura Piccolo formato 1973, Chieti (Italija, 1973) * [[Župančičeva nagrada]], Ljubljana, 1975 * Tretja nagrada na Bienalu jugoslovanske umetnosti, New York, 1978 * Nagrada DSLU na XIII. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1979 * Nagrada za Slovenijo na natečaju tapiserij za Kulturni dom Ivana Cankarja, Ljubljana, 1979 * Častno priznanje za grafiko na Balkanskem bienalu, Bukarešta (Romunija), 1980 * Druga nagrada na VII. mednarodnem grafičnem bienalu, Krakov (Poljska), 1980 * [[Jakopičeva nagrada]], 1981 * Nagrada na XVI. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1985 * Nagrada na 4. bienalu jugoslovanskega akvarela, Karlovac, 1985 * Prva nagrada za slikarstvo na Mednarodnem mediteranskem bienalu, Aleksandrija (Egipt), 1987 * Grand prix na mednarodnem grafičnem bienalu, Seul (Koreja), 1990 * Nagrada Premio Internazionale di Grafica Do Forni, Benetke (Italija), 1993 * Prva nagrada za slikarstvo na bienalu Artes ‘94, Nova Gorica, 1994 * Vitez lepih umetnosti in literature Republike Francije, Pariz, 1997 * Avstrijski častni križ za znanost in umetnost 1. reda, Dunaj, 1999 * Častni tuji član Ruske akademije umetnosti, Moskva, 2004 * Grand prix za življenjsko delo, Mednarodna galerija za risbo Osten, Skopje (Makedonija), 2009 * Prva nagrada za mozaik: Fra Acque e Uve, Zoppola, Pordenone (Italija), 2010 * Nagrada za življenjsko delo: Premio Mosaico & Architettura, Pordenone (Italija), 2012 * [[častni meščan Ljubljane]] (2014) * [[Nagrada Hinka Smrekarja]] za življenjsko delo na področju ilustracije, 2014 * Srebrni red za zasluge RS (posmrtno, 2015) == Pomembnejša dela == * ''Pečalbarke'' (1958) * ''Profet 73'' (1973) * ''Svečanost'' (1974) * ''Profet na zlatem ozadju'' (1979-1980) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih grafikov]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga. == Zunanje povezave == * {{Slovenski grobovi|id=458/joze-ciuha}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175046653 Jože Ciuha: "Črko umevam kot temeljni simbol civilizacije 20. stoletja."]. Naši umetniki pred mikrofonom (18. maj 2024). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{painter-stub}} {{DEFAULTSORT:Ciuha, Jože}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Smrekarjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] b828p2cmquwxdqr12kf0xtycbmt8q4l 0 116507 6741055 6697747 2026-08-22T20:40:47Z Romanm 13 [[Orla vas]] 6741055 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Trnava}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Trnava |geopedia=#L410_T13_F10147115_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 17.88 |latNS = N | longd = 15 |longm = 3 |longs = 57.22 |longEW = E |najdisi=Trnava |nadmorska=280,6 |povrsina=2,19 |prebivalstvo=334 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3303 |posta=Gomilsko |obcina=Braslovče |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija}} '''Trnava''' je [[naselje]] v [[občina Braslovče|Občini Braslovče]]. Naselje je prvič omenjeno leta 1383. Ima 257 prebivalcev. Je tudi naselje priseljevanja, saj je zaradi bližine [[Avtocesta A1|avtoceste A1]] zelo dostopna. V Trnavi je tudi podružnična osnovna šola Trnava in v isti zgradbi je tudi vrtec. V naselju sta dve večji podjetji: Strugarstvo Rožič in Mizarstvo Rančigaj. Od leta 2014 je tudi tovarna toplotnih črpalk [[Kronoterm]], ki se je prestavila iz [[Orla vas|Orle vasi]]. Trnava je sicer kmečka vas, ampak kmetijstvo upada in zmanjšuje se število kmetij.Kmetije, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na veliko, so: Kmetija Rakun,Kmetija Stepišnik in Kmetija Žener.{{navedi vir}} V naselju so deloma raziskali sledove [[Latenska kultura|srednjelatenske]] nižinske naselbine iz mlajše [[železna doba|železne dobe]].<ref>{{RKD|10405}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Braslovče}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Braslovče]] kv2yx2vk3gg8y2qhtqhb26ergpgxiea 0 118018 6741182 6693888 2026-08-23T10:30:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nekaj slikovnega gradiva 6741182 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140706_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 54.4 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 14.36 |longEW = E |najdisi=Jezerca |slika=Jezerca1.jpg |povrsina=1,31 |prebivalstvo=36 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=529,2 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Jezerca''' so [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]]. Jezerca so majhna vas, ki leži med Magozdom in Drežniškimi Ravnami in so najmanjša vas na Drežniškem. V preteklosti so na tem območju bila jezera (od tu tudi ime), a so se izsušila in na tem ozemlju so nastali travniki. Vas ima svoje narečje (podobno drugim vasem Drežniškega). == Galerija == <gallery> Slika:Potok Kozjak_Jezerca.jpg|Most čez potok Kozjak pred vasjo Slika:Kapelica sv. Jožefa_Jezerca.jpg|Kapelica sv. Jožefa </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Magozd]] * [[Drežniške Ravne]] {{Kobarid}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] kpp4yqghc5gowws0j7gyb414arzpwt6 6741184 6741182 2026-08-23T10:31:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np 6741184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140706_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 54.4 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 14.36 |longEW = E |najdisi=Jezerca |slika=Jezerca1.jpg |povrsina=1,31 |prebivalstvo=36 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=529,2 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Jezerca''' so [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]]. Jezerca so majhna vas, ki leži med [[Magizd|Magozdom]] in [[Drežniške Ravne|Drežniškimi Ravnami]] in so najmanjša vas na Drežniškem. V preteklosti so na tem območju bila jezera (od tu tudi ime), a so se izsušila in na tem ozemlju so nastali travniki. Vas ima svoje narečje (podobno drugim vasem Drežniškega). == Galerija == <gallery> Slika:Potok Kozjak_Jezerca.jpg|Most čez potok Kozjak pred vasjo Slika:Kapelica sv. Jožefa_Jezerca.jpg|Kapelica sv. Jožefa </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Magozd]] * [[Drežniške Ravne]] {{Kobarid}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] m1zgdz9trxdlo1dorx8c9k44npn1d02 6741185 6741184 2026-08-23T10:32:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ups 6741185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140706_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 54.4 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 14.36 |longEW = E |najdisi=Jezerca |slika=Jezerca1.jpg |povrsina=1,31 |prebivalstvo=36 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=529,2 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Jezerca''' so [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]]. Jezerca so majhna vas, ki leži med [[Magozd|Magozdom]] in [[Drežniške Ravne|Drežniškimi Ravnami]] in so najmanjša vas na Drežniškem. V preteklosti so na tem območju bila jezera (od tu tudi ime), a so se izsušila in na tem ozemlju so nastali travniki. Vas ima svoje narečje (podobno drugim vasem Drežniškega). == Galerija == <gallery> Slika:Potok Kozjak_Jezerca.jpg|Most čez potok Kozjak pred vasjo Slika:Kapelica sv. Jožefa_Jezerca.jpg|Kapelica sv. Jožefa </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Magozd]] * [[Drežniške Ravne]] {{Kobarid}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] mg0abjz50jm4pns9clpysd1mkevmr3a 0 123451 6741173 6698243 2026-08-23T09:41:46Z ~2026-44996-51 264415 6741173 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Breznica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Breznica |geopedia=#L410_T13_F10097746_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 50.47 |latNS = N | longd = 14 |longm = 9 |longs = 12.84 |longEW = E |najdisi=Breznica+Žirovnica |slika=Breznica, Žirovnica.jpg |napis=Breznica, pogled proti Karavankam |nadmorska=566,3 |povrsina=0,64 |prebivalstvo=430 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4274 |posta=Žirovnica |obcina=Žirovnica |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Breznica''' je [[vas]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]], kjer je sedež [[občina Žirovnica|Občine Žirovnica]], a je z dobrimi 400 prebivalci šele sedmo največje naselje v njej po številu prebivalcev. Nahaja se ob vznožju [[Karavanke|karavanške]] gore [[Stol (gora)|Stol]]. Najbolj je znana kot rojstni kraj slovenskega čebelarja in slikarja [[Anton Janša|Antona Janše]], v njeni neposredni bližini pa so rojstni kraji več slovenskih literatov. V [[Doslovče|Doslovčah]] se je rodil [[Fran Saleški Finžgar]], na [[Rodine, Žirovnica|Rodinah]] [[Janez Jalen]], na [[Selo pri Žirovnici|Selu pri Žirovnici]] [[Jožef Žemlja]], v [[Smokuč]]u [[Tomo Zupan]], v Vrbi na Gorenjskem pa [[France Prešeren]]. V Prešernovi hiši v Vrbi se je rodil [[Anton Vovk]], ljubljanski škof. Na Breznici ima sedež [[Župnija Breznica]] z župnijsko [[Cerkev Žalostne Matere božje, Breznica|cerkvijo Žalostne Matere božje]]<ref>{{Navedi splet |url=http://zupnija-breznica.webs.com/ |title=Župnija Breznica |accessdate=2011-02-18 |archive-date=2012-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120110054145/http://zupnija-breznica.webs.com/ |url-status=dead }}</ref>. V njej je kot župnik med drugim deloval [[Lovro Pintar]], slovenski duhovnik, sadjar, politik in nabožni pisatelj. V cerkvi je tudi novoromanski veliki kamniti oltar iz leta 1878, katerega avtor je [[Janez Vurnik starejši]]. Slovenski kipar in podobar [[Jožef Pavlin]] je na Breznici postavil [[spomenik]] [[škof]]a [[Janez Zlatoust Pogačar|Pogačarja]]. Največja turistična zanimivost vasi je Janšev čebelnjak z izvirnimi poslikavami [[panjska končnica|panjskih končnic]]. Stoji na mestu, kamor naj bi ga Anton Janša postavil že leta 1877<ref>[http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:bj2eMYoH0UsJ:www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx%3FURN%3DURN:NBN:SI:DOC-EYCONJUW%26id%3Ddbeac828-3cae-43be-8507-7b087b3c7c8c%26type%3DPDF+janšev+čebelnjak&hl=sl&pid=bl&srcid=ADGEESg0oDbYL0x0kDdfhJk5T-6JG48O-e1uaKEzNSetUfAkgVf8IL112zEd8PLmoDM29nQzE5co4dudIWZ2MInaCzUReXormwV84qA3wkqinZ136WgyJ7yOweGKvoJ26822DmwQ5IyC&sig=AHIEtbST4UyKvg27hx_E45P1sN9LwGC7HQ 200 letnica rojstva Antona Janše]</ref>. Za obiskovalce je pot do njega speljana med stanovanjskimi hišami. Možno je tudi kupiti med in obiskati čebelarsko sobo. Večji del naselja se je razvil pod slemenom Rebra in se na zahodni strani stika z [[Zabreznica|Zabreznico]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Breznica, Žirovnica}} *[http://www.zirovnica.com/pridiga.html Breznica na Gorenjskem in Brezničanje - propoved ob odkritju Zlatoustovega spomenika na Breznici sredo 28.8.1912] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080421110718/http://www.zirovnica.com/pridiga.html |date=2008-04-21 }} *[http://www.gorenjskiglas.si/novice/razvedrilo_mularija/index.php?action=clanek&id=37046&from=arhiv Jubilej folkloristov z Breznice (Gorenjski glas, 2009)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{-}} {{Žirovnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Žirovnica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] ruie9pvylbxvrmlfx5bxt758beerrly 0 130127 6741117 6686151 2026-08-23T06:46:36Z Engelbert 76895 − 4 kategorije; + 5 kategorije; ± 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Väinö Valve''', [[Finci|finski]] [[general]] in [[politik]], *[[28. december]] [[1895]], [[Lappeenranta]], [[Finska]], † [[11. marec]] [[1995]], [[Helsinki]]. == Življenjepis == V letih 1915 in 1918 je prejel vojaško urjenje v [[Nemčija|Nemčiji]]. Med [[finska državljanska vojna|finsko državljansko vojno]] je bil poveljnik [[bataljon]]a. Leta 1924 je postal poveljnik [[Obalna artilerija|Obalne artilerije]]; na tem položaju je ostal do leta 1927. V tem času (1925–1926) je obiskoval tudi [[Vojni kolegij Finske]], nato pa ponovno od 1926 do 1929. Leta 1927 je postal poveljnik obalne obrambe, leta 1928 pa poveljnik pomorske obrambe. Med letoma 1933 in 1946 je bil [[vrhovni poveljnik Finske vojne mornarice]]. Valve je bil tudi [[minister za obrambo Finske]] med letoma 1944 in 1945. == Napredovanja == * [[poročnik]]: 11. februar 1918 * [[stotnik]]: 12. marec 1918 * [[major]]: 19. avgust 1919 * [[podpolkovnik]]: 6. december 1923 * [[polkovnik]]: 6. december 1925 * [[generalmajor]]: 16. maj 1933 * [[generalporočnik]]: 9. april 1941 * [[general]]: 4. junij 1992 == Odlikovanja == * [[križ svobode (Finska)|križ svobode IV. razreda z meči]]: 29. april 1918 * križ svobode III. razreda z meči: 13. maj 1918 * [[železni križ|pruski železni križ II. razreda]]: ? * spominska medalja državljanske vojne: 1. november 1918 * lovski križ: 1919 * spominska medalja za zavzetje Tamper: 1918 * [[red rdeče rože|red rdeče rože I. razreda (vitez)]]: 22. december 1922 * [[red mečev|švedski red mečev II. razreda (poveljnik)]]: 26. september 1925 * [[red Dannebroga|red Dannebroga II. razreda (poveljnik)]]: 26. september 1925 * red rdeče rože II. razreda (poveljnik)]]: 9. junij 1928 * [[red treh zvezd|latvijski red treh zvezd II. razreda (poveljnik)]]: 10. julij 1930 * [[red Polonia Restituta|poljski red Polonia Restituta (poveljnik)]]: 1931 * [[red orla (Estonija)|estonski red orla II. razreda (križ)]]: 1933 * [[red krone (Italija)|italijanski red krone]]: 1933 * [[red Vaasa|švedski red Vaasa I. razreda (poveljnik)]]: 15. februar 1935 * nemški častni križ svetovne vojne 1914-1918: 6. marec 1936 * križ Suojeluskunta: 11. maj 1938 * red rdeče rože I. razreda (poveljnik): 10. maj 1939 * križ svobode I. razreda s prsno zvezdo in hrastovim listom: 25. april 1940 * spominska medalja zimske vojne: 11. februar 1941 * priponka za pruski železni križ II. razreda: 3. oktober 1941 * železni križ I. razreda: 3. oktober 1941 * križ svobode I. razreda s prsno zvezdo, meči in hrastovim listom: 3. oktober 1941 * [[red orla (Nemčija)|veliki križ reda orla]]: 4. junij 1942 * [[nemški križ v zlatu]]: 14. marec 1944 * veliki križ križa svobode: 8. januar 1945 * medalja [[Pro Benedictate Humana]]: 25. julij 1947 * spominska medalja nadaljevalne vojne: 6. december 1957 * vojaška medalja: 6. december 1978 * lovska medalja Lützower: 4. junij 1994 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] * [[seznam finskih politikov]] * [[seznam nosilcev nemškega križa v zlatu]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Valve, Vaino}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Finski politiki]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Finske]] [[Kategorija:Vrhovni poveljniki Finske vojne mornarice]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] [[Kategorija:Nosilci reda Dannebroga]] [[Kategorija:Nosilci reda treh zvezd]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci reda križca orla]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci nemškega križa v zlatu]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] nilgvlo8olpjqkux1pvzfgvz915v1z3 6741118 6741117 2026-08-23T06:47:33Z Engelbert 76895 pp 6741118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Väinö Valve''', [[Finci|finski]] [[general]] in [[politik]], * [[28. december]] [[1895]], [[Lappeenranta]], [[Finska]], † [[11. marec]] [[1995]], [[Helsinki]]. == Življenjepis == V letih 1915 in 1918 je prejel vojaško urjenje v [[Nemčija|Nemčiji]]. Med [[finska državljanska vojna|finsko državljansko vojno]] je bil poveljnik [[bataljon]]a. Leta 1924 je postal poveljnik [[Obalna artilerija|Obalne artilerije]]; na tem položaju je ostal do leta 1927. V tem času (1925–1926) je obiskoval tudi [[Vojni kolegij Finske]], nato pa ponovno od 1926 do 1929. Leta 1927 je postal poveljnik obalne obrambe, leta 1928 pa poveljnik pomorske obrambe. Med letoma 1933 in 1946 je bil [[vrhovni poveljnik Finske vojne mornarice]]. Valve je bil tudi [[minister za obrambo Finske]] med letoma 1944 in 1945. == Napredovanja == * [[poročnik]]: 11. februar 1918 * [[stotnik]]: 12. marec 1918 * [[major]]: 19. avgust 1919 * [[podpolkovnik]]: 6. december 1923 * [[polkovnik]]: 6. december 1925 * [[generalmajor]]: 16. maj 1933 * [[generalporočnik]]: 9. april 1941 * [[general]]: 4. junij 1992 == Odlikovanja == * [[križ svobode (Finska)|križ svobode IV. razreda z meči]]: 29. april 1918 * križ svobode III. razreda z meči: 13. maj 1918 * [[železni križ|pruski železni križ II. razreda]]: ? * spominska medalja državljanske vojne: 1. november 1918 * lovski križ: 1919 * spominska medalja za zavzetje Tamper: 1918 * [[red rdeče rože|red rdeče rože I. razreda (vitez)]]: 22. december 1922 * [[red mečev|švedski red mečev II. razreda (poveljnik)]]: 26. september 1925 * [[red Dannebroga|red Dannebroga II. razreda (poveljnik)]]: 26. september 1925 * red rdeče rože II. razreda (poveljnik)]]: 9. junij 1928 * [[red treh zvezd|latvijski red treh zvezd II. razreda (poveljnik)]]: 10. julij 1930 * [[red Polonia Restituta|poljski red Polonia Restituta (poveljnik)]]: 1931 * [[red orla (Estonija)|estonski red orla II. razreda (križ)]]: 1933 * [[red krone (Italija)|italijanski red krone]]: 1933 * [[red Vaasa|švedski red Vaasa I. razreda (poveljnik)]]: 15. februar 1935 * nemški častni križ svetovne vojne 1914-1918: 6. marec 1936 * križ Suojeluskunta: 11. maj 1938 * red rdeče rože I. razreda (poveljnik): 10. maj 1939 * križ svobode I. razreda s prsno zvezdo in hrastovim listom: 25. april 1940 * spominska medalja zimske vojne: 11. februar 1941 * priponka za pruski železni križ II. razreda: 3. oktober 1941 * železni križ I. razreda: 3. oktober 1941 * križ svobode I. razreda s prsno zvezdo, meči in hrastovim listom: 3. oktober 1941 * [[red orla (Nemčija)|veliki križ reda orla]]: 4. junij 1942 * [[nemški križ v zlatu]]: 14. marec 1944 * veliki križ križa svobode: 8. januar 1945 * medalja [[Pro Benedictate Humana]]: 25. julij 1947 * spominska medalja nadaljevalne vojne: 6. december 1957 * vojaška medalja: 6. december 1978 * lovska medalja Lützower: 4. junij 1994 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] * [[seznam finskih politikov]] * [[seznam nosilcev nemškega križa v zlatu]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Valve, Vaino}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Finski politiki]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Finske]] [[Kategorija:Vrhovni poveljniki Finske vojne mornarice]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] [[Kategorija:Nosilci reda Dannebroga]] [[Kategorija:Nosilci reda treh zvezd]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci reda križca orla]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci nemškega križa v zlatu]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] 9z5zg7p696lr42uswhubydlbllsrobb 0 132164 6740877 5426359 2026-08-22T14:01:04Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740877 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Kvaternik''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], * [[16. december]] [[1933]], [[Šmarata]], † [[julij]] [[2018]]. ==Življenje in delo== Rodil se je na [[Notranjska|Notranjskem]], blizu [[Stari trg pri Ložu|Starega trga pri Ložu]], natančneje v Šmarati. Po končani ljubljanski nunski gimnaziji je doštudiral [[arhitektura|arhitekturo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V času študija, v gledališki sezoni 1959/1960, se je vključil v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče v Ljubljani]], kjer je bil inscenator in predsednik društva, ustvaril pa je tudi štiri vloge v 105-tih ponovitvah. Po poroki se je preselil v Savsko naselje v Ljubljani, čez nekaj let pa na Brezovico oz. v [[Dragomer]]. Bil je tudi župan [[občina Vrhnika|Vrhnike]] v času slovenske osamosvojitve, izvoljen na listi koalicije DEMOS (1990-94). Kot kandidat koalicije DEMOS je 1990 postal župan Vrhnike. Ukvarjal se je predvsem z načrtovanjem [[Cerkev (zgradba)|cerkva]] in [[kapela|kapel]]. == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Kvaternik, Franc}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Župani Občine Vrhnika]] [[Kategorija:Člani DEMOS]] hmtvdedcjsmj46bpr1kov72sx617k03 14 132609 6740954 3884756 2026-08-22T15:54:26Z Pinky sl 2932 np 6740954 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Perciformes}} {{članek ktgr}} '''[[Ostrižnjaki]]'''—[[ostriži|ostrižem]]-podobne ribe—so [[Žarkoplavutarice|ribe žarkoplavutarice]] iz [[red (biologija)|reda]] [[Perciformes]]. Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] vsebuje podkategorije, ki ustrezajo [[družina (biologija)|družinam]] v tem redu. [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] 5xf1xsi1p14shjvex8m4khx9ivpvl8n 0 135545 6740928 6501882 2026-08-22T15:15:24Z Yerpo 8417 infopolje 6740928 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Majorka | native_name = Mallorca | image = Palma von Castell de Bellver cropped.jpg | image_caption = [[Palma de Mallorca]], glavno mesto | image_size = | image_map = Mallorca, Spain - 23 December 2022 (52589667794).jpg | map_size = | map_caption = Satelitska slika Majorke in [[Cabrera, Baleari|Cabrere]] (ojačane naravne barve) | pushpin_map = Španija | nickname = | location = Sredozemsko morje | coordinates = {{Coord|39|37|N|2|59|E|type:isle_scale:2500000|display=title}} | archipelago = [[Baleari]] | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 3640,11 | highest_mount = [[Puig Major]] | elevation_m = 1436 | country = Španija | country_admin_divisions_title = [[avtonomne skupnosti Španije|Avtonomna skupnost]] | country_admin_divisions = [[Balearski otoki]] | country_admin_divisions_title_1 = [[Province Španije|Provinca]] | country_admin_divisions_1 = [[Balearski otoki]] | country1_leader_title = Vlada | country1_leader_name = Svêt Majorke | country2_leader_title = Predsednik | country2_leader_name = Llorenç Galmés Verger ([[Ljudska stranka Balearov|PP]]) | country_capital_and_largest_city = [[Palma de Mallorca]] | country_largest_city_population = 430.640 | population = 940.332<ref name="Estadística, Madrid 2023">Instituto Nacional de Estadística, Madrid, 2023.</ref> | population_as_of = 2023 | density_km2 = 258,33 | demonym = | ethnic_groups = | mapframe = yes | mapframe-zoom = 8 }} '''Majorka''' ([[katalonsko]] in {{jezik-es|Mallorca}}) je [[Španija|španski]] [[otok]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] s 3640 km² in okoli milijonom prebivalcev, ki skupaj z otoki [[Menorca]], [[Ibiza]] in drugimi spada med [[Balearski otoki|Balearske otoke]]. Od sredine šestdesetih let so lastniki tamkajšnjih zabavišč in lokalov v glavnem [[Nemci]] in [[Avstrijci]], zato je glavni vir dohodka za prebivalce otoka [[turizem]]. Na Majorko zahajajo znani obrazi nemškega govornega območja – nemški igralci, glasbeniki, televizijci, zvezdniki vseh področij. Majorka je izrazito zabavnjaška scena, zato v vsakem lokalu od 21.00 do 4.00 igra [[glasbena skupina|skupina]] ali [[elektronska plesna glasba]] – vseh sedem noči v tednu. Majorka ima tudi letališče z neposrednimi povezavami s [[Zürich]]om in drugimi večjimi evropskimi letališči. Ima veliko modernih hotelov, privlačne plaže – turistično pa je zanimiva tudi zaradi zgodovinskih in arhitekturnih znamenitosti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{zbirka-medvrstično|Mallorca|Majorka}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-geo-es}} [[Kategorija:Majorka| ]] [[Kategorija:Balearski otoki]] [[Kategorija:Turizem v Španiji]] t33dw46t01hawo1rkvvjb6b2eeex79a 0 148731 6741205 6694408 2026-08-23T11:17:37Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6741205 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 36 |lats = 42.97 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 56.41 |longEW = E |najdisi=Gradiška,+Zgornja+Kungota |geopedia=#L410_T13_F10148405_b4 |slika= |povrsina=2,98 |prebivalstvo=1289 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=278,2 |postna=2211 |posta=Pesnica pri Mariboru |obcina=Kungota |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Gradiška''' je [[naselje]] v [[občina Kungota|Občini Kungota]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Kungota}} {{škrbina-naselje-slo}} [[Kategorija:Gradiška| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Kungota]] l6qqaxsrucfu62iv8gjua4xndvg4pb1 0 163268 6741065 6692390 2026-08-22T21:34:42Z ~2026-44996-51 264415 6741065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, [[dramatičarka]] in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{Levstikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] 767fwb224rh0kdxexl39slovj1na34y 0 164312 6741138 6731284 2026-08-23T08:05:23Z Hladnikm 6240 /* Zgodovinski roman */ slog 6741138 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Mimi Malenšek | image = <!-- WD --> | imagesize = | pseudonym = Mimica Zagorska, Miška | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | awards = Župančičeva nagrada }} '''Mimi Malenšek''' (r. Konič), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica in [[prevajalka]], * [[8. februar]] [[1919]], [[Dobrla vas]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], † [[13. april]] [[2012]], [[Ljubljana]]. ==Življenje== Rodila se je v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjen vojak, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Tako je otroštvo preživela v Podbrezjah na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in matere nikoli ni spoznala, čeprav je slednja s hčerko poskušala navezati stike. Dogodek je Malenškova opisala takole: »Ko sem imela pet ali šest let, je prispelo pismo, jaz ga nisem videla, in v hiši povzročilo veliko razburjenje. Domači so mi zabičali, da ne smem oditi z nobeno tujo žensko, ki bi me vabila s seboj in mi ponujala bombone ali čokolado, tudi če bi mi rekla, da je moja mama, ne, ker me bo odpeljala in se ne bomo nikoli več videli. Vse tuje ženske so mi bile sumljive in sem se jih še dolgo izogibala.«<ref>Meta Kušar z Mimi Malenšek. Sodobnost 72 (9), 2008. 1191–1205</ref> Tudi sama ni nikdar pomislila na to, da bi z materjo navezala stike, saj je Podbrezje imela za svoj dom, otroštvo pa opisala kot zelo srečno. Živeli so na kmetiji, ki pa ni prinašala dovolj dohodka za preživetje, zato je oče delal na [[Jesenice|Jesenicah]] v železarni. Ko ji je bilo dvanajst let, se je oče drugič poročil, dobila je dva polbrata in polsestro. Oče jo je navdušil nad knjigami in jo naučil brati, še preden je šla v šolo. Spominja se, da je že zgodaj poznala [[France Prešeren|Prešernove]] pesmi, oče ji je bral ''Balade in romance'' ter ''Orglarčka'', kakor tudi [[Josip Stritar|Stritarjeve]], [[Simon Jenko|Jenkove]] pesmi in dela drugih slovenskih klasikov. Ljudsko šolo je obiskovala v domačih [[Podbrezje|Podbrezjah]], eno leto se je šolala na meščanski šoli v [[Tržič]]u. Njen sošolec je bil tudi [[Karel Mauser]]. Šolanje je nadaljevala na gimnaziji v [[Kranj]]u; nato pa ga prekinila zaradi bolezni starih staršev. Sama si je želela študirati zgodovino ali umetnostno zgodovino, a je zaradi pomanjkanja sredstev opravila zgolj trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki je izdajala tudi mesečnik ''Naša moč.'' Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva na Celovški cesti v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, njeno ilegalno ime je bilo Miška, z njim je podpisovala pesmi.<ref>[https://www.slov.si/iskalniki/diplomske/ Slovensko pesništvo upora: Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo na Tolminskem. Zbirka študijskih nalog s področja slavistike.]</ref> Njen tast je bil lastnik uspešne tovarne pohištva; po vojni pa so družino razlastninili, zato se je bila prisiljena ponovno soočiti z denarnimi skrbmi. Tako je zamenjala več služb, nekaj časa je bila zaposlena tudi pri [[Filmservis]]u, nato pa se je posvetila pisateljevanju in prevajanju. Po vstopu v [[Društvo slovenskih pisateljev]] leta 1947 je spoznala več pisateljev, med drugim se je spoprijateljila s [[Ferdo Kozak|Ferdom]] in [[Juš Kozak|Jušem Kozakom]], [[Bogomir Magajna|Bogomirjem Magajno]], [[Pavel Golia|Pavlom Golio]] ter [[France Bevk|Francetom Bevkom]]. Med ženskimi avtoricami je prijateljevala z [[Ilka Vašte|Ilko Vašte]] in [[Marija Kmet|Marijo Kmet]]. Med tujimi romani se je navduševala še zlasti nad Norvežani; posebej jo je privlačila proza [[Sigrid Undset]], enako jo je navdušil tudi roman ''Gösta Berling'' [[Selma Lagerlöf|Selme Lagerlöf]]. Brala je tudi druge klasike: [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoja]], [[Charles Dickens|Dickensa]], [[John Galsworthy|Galsworthyja]], tudi [[James Joyce|Joycea]] in [[William Faulkner|Faulknerja]], [[Franz Kafka|Kafko]], [[Heinrich Böll|Bölla]] in [[Boris Leonidovič Pasternak|Pasternaka]]. [[Anton Vodnik|Tone Vodnik]] ji je posojal knjige modernih pesnikov in tako tudi njo navdušil nad pesmimi [[Thomas Stearns Eliot|Eliota]], [[Ezra Pound|Pounda]] in [[Dylan Thomas|Dylana Thomasa]], katerega poezija ji je bila ves čas najbolj pri srcu. Dolgo časa je živela na [[Prule|Prulah]] v Ljubljani. Umrla je v Centru starejših v [[Trnovo, Ljubljana|Trnovem]], na njeno željo pa so jo pokopali v Podbrezjah. ==Delo== Velja za najbolj plodno [[Seznam slovenskih pisateljic|slovensko pisateljico]]. Večerniško povest ''Pesem polja'' je napisala pri šestnajstih letih. Pred izdajo v knjižni obliki leta 1937 je povest izhajala kot [[podlistek]] v časopisu ''Naša moč''. Prva dela je podpisovala s psevdonimom ''Mimica Zagorska,'' pa tudi z dekliškim priimkom ''Konič''. Po vojni je postala članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Za Filmservis je napisala [[scenarij]] za kratki [[dokumentarni film]] ''Tržič: biser med gorami'' (1966), pisala je tudi [[radijska igra|radijske igre]]. === Zgodovinski roman === V romanih se je posvečala različnim zgodovinskim temam: ''Bratstvo'' (1957) govori o usodi Karantancev po Samovi smrti, ''Črtomir in Bogomila'' (1959) o pokristjanjevanju, ''Marčni veter'' (1988) pa o [[marčna revolucija|marčni revoluciji]]. ''Noriška rapsodija'' (1968) govori o [[Noriško kraljestvo|Noriškem kraljestvu]], torej ozemlju, ki so ga na področju [[Slovenija|Slovenije]] in [[Avstrija|Avstrije]] ob koncu drugega stoletja pr.n.št. ustanovili [[Kelti]]. Navdih za zgodbo je dobila pri zgodovinarju [[Bogo Grafenauer|Bogu Grafenauerju.]] ''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) so postavljeni v konec 19. stoletja, čas industrializacije in propada obrtnikov; nadaljevanje predstavljajo ''Skobci nad dolino''(1985), v katerih obrtniška družina dokončno izgubi bitko pred večjim železarskim obratom. V 19. stoletje so postavljeni tudi ''Purgarji'' (1987); snov romana je ponovno vzpon industrije, ki ogroža malega obrtnika, in ''Sinovi predmestja'' (1938), ki opisujejo bedo tovarniških delavcev v 19. stoletju. Pri pisanju zgodovinskih romanov je v fabulo vnašala zgodovinsko resnične dogodke in veliko časa posvetila študiju zgodovinskega gradiva. V predgovoru ''Bratstva'' (1957) je tako zapisala, da je kot vir uporabila ''[[Kraljedvorski rokopis]]'' in skušala čim bolj avtentično opisati boje med [[Obri]] in [[Slovani]]; s podobnim odnosom do zgodovinskega gradiva je napisala tudi roman ''Črtomir in Bogomila ''(1959). Kritik [[Jože Šifrer]] v ''Bratstvu ''(1957) prepoznava očiten vpliv [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjevega]] romana ''Pod svobodnim soncem'', posebej močni panslovanski ideji.<ref>Jože Šifrer: ''Literarna mnenja.'' Ljubljana: Založba obzorja Maribor, 1968. 17.</ref> V [[generacijski roman|generacijskem romanu]] ''[[Minuta molka]]'' (1965) je predstavila razvoj generacije intelektualcev, ki doživlja vrsto prelomnih dogodkov od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], bojev za [[Koroška (pokrajina)|Koroško]] in [[Maribor]], gospodarske krize do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], torej [[okupacija|okupacije]], [[partizani|partizanstva]] in časa po osvoboditvi. Pisateljica je tako skušala zajeti široko časovno obdobje, prav zato pa je slika pretekle dobe v romanu predstavljena včasih presplošno ali tudi preveč subjektivno. A obenem je pokazala svojo domišljijo in spretno opisala življenjske zgodbe ljudi, ki so doživeli opisane dogodke.{{cn}} Ker Malenšek tudi v vojnih in biografskih romanih v ospredje načeloma postavlja predvsem zgodovino ter značilnosti obravnavanih obdobij, je smiselno tovrstna žanra vključiti v skupino zgodovinskih romanov. ==== Vojni roman ==== Med vojno se dogajajo povest v dveh delih ''Matjaž'' (1949) ter ''Prelom'' (1951), roman ''Kovinarji'' (1950), povest ''Senca na domačiji'' (1956) ter roman ''Daj mi roko, pomlad'' (1957). Našteta dela temeljijo na elementih [[ljudska povest|ljudske povesti]]. Zaključki zgodb so izpeljani po principu nagrajevanja dobrega in kaznovanja zla; ljubezenske zgodbe se ob nekaj zaprekah in nesporazumih nazadnje srečno končajo; zgodbe so napete, polne presenetljivih dogodkov, razpleti pa očiščujoči. Roman ''Daj mi roko, pomlad'' (1957) se ukvarja z moralno-etično problematiko partizanstva. V ospredju je junakova razpetost med človečnostjo in nujnostjo akcije. Tudi v romanu ''V življenje'' (1948) je glavni junak razpet med strahom pred smrtjo in spoznanjem o nujnosti odpora. Omenjena problematika se kasneje razvije in poglobi v romanu ''[[Temna stran meseca]]'' (1960). ''Temna stran meseca ''(1960) je poleg [[Miško Kranjec|Kranjčevega]] dela ''Za svetlimi obzorji'' in [[Karel Mauser|Mauserjevega]] ''Ljudje pod bičem'' eno redkih proznih del, ki izpričuje dogodke nasprotnega tabora [[NOB]]. Roman govori o dogajanju na [[Turjak]]u med drugo svetovno vojno, v središče pa je postavljen mlad intelektualec, ki je moralno razpet med osebno ljubeznijo in zvestobo Legiji. Roman je pisan na osnovi dokumentov in pričevanj ljudi, ki jim je zaupala. Delo je pomembno predvsem zato, ker kot eno prvih razkriva, da razmere med vojno niso bile tako enoplastne. Pisanje romana s tovrstnim sporočilom je bilo za tisti čas tvegano; avtorica sama pa je poudarila, da s pisanjem romana ni nameravala izzivati oblasti, pač pa predvsem predstaviti stvari take, kot so dejansko bile. Pri pisanju se je zgledovala po ruskem pisatelju [[Mihail Aleksandrovič Šolohov|Mihailu Aleksandroviču Šolohovu]] in njegovem romanu ''Tihi Don''. Do leta 1964 potem njenih izvirnih del založbe niso sprejemale v natis, zato se je posvetila prevajanju. Za vojno trilogijo ''Sonce je obstalo'' (1976) je leta 1977 prejela [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]]. Gre za epopejo, v kateri je popisala dogajanje druge svetovne vojne. Glavni junak kot partizan verjame v lepšo prihodnost, kar mu daje moči, da vztraja kljub preizkušnjam in težavam. [[Povest]] ''Jesen v Soteski'' (1983) prikazuje čas od prve do druge svetovne vojne, opisuje pa tudi povojna leta. Opisuje nesrečno usodo družine, ki zaradi nesreč, bolezni, tudi vojne, izgubi precej njenih članov, nazadnje pa propade zaradi razvoja industrije. ==== Biografski roman ==== Napisala je šest [[biografski roman|biografskih romanov]] o pomembnih slovenskih osebnostih: [[Primož Trubar|Trubarju]] (''Plamenica'', 1957), [[Tomaž Hren|Hrenu]] (''[[Inkvizitor]]'', 1964), [[Jakob Petelin Gallus|Gallusu]] (''Poslušaj, zemlja'', 1968), [[Dragotin Kette|Ketteju]] in [[Josip Murn|Murnu]] (''Pojoči labodi I''−''II'', 1970-71), čebelarju [[Anton Janša|Janši]] (''[[Zlati roj]]'', 1988) in [[France Prešeren|Prešernu]] (''Pesnikov nokturno'', 1992). Ponatis ''Plamenice'' je leta 2008 izšel brez popravkov, pri biografskem romanu'' Inkvizitor ''(1964) pa se je zataknilo že pri prvi (sicer v tem primeru edini) izdaji: uredniki so tako namesto naslova ''Thomas Chrön'', kot se je Hren podpisoval, izbrali naslov ''Inkvizitor'', ki je sicer bolj ustrezal tedanji družbeni ureditvi, a je povsem neprimeren za lik Tomaža Hrena, kakršnega je upodobila v romanu: namreč človeka, ki se je zaradi nesrečne mladosti prelevil v vase zaprtega, osamljenega človeka.<ref>[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-43-NasPogovor-1 Ksenja Hočevar: Knjige so zame nekaj svetega. Intervju z Mimi Malenšek. Družina, 16. 10. 2008.]</ref> Usodo dveh meščanskih družin je prikazala v ''Sonce vročega avgusta'' (1972) in ''Ujeti v času'' (1978). V slednjem je prikazala sodoben ljubljanski izobraženski svet in razvoj meščanske družbe. V delno [[avtobiografski roman|avtobiografskem romanu]] ''Kavatina za angela vremenarja I, II'' (1982) je upodobila življenje svoje generacije. Roman ''Pojoči labodi'' se od prejšnjih biografskih romanov razlikuje po tem, da avtorica daje prednost značaju obravnavane osebe pred zgodovinskimi dejstvi. Tako je v ospredju pripovedi predvsem Kettejev značaj, prikaz njegove osebne življenjske usode in obenem prikaz njegove tragičnosti. Njeni biografski romani so opisani kot poučno in zanimivo branje. Avtorica je v biografijah predvsem zaradi lastnega študija zgodovinskih virov uspela upodobiti značilnosti dob, v katerih so živeli naslovni junaki. Manj je bila uspešna pri [[karakterizacija|karakterizaciji]] naslovnih oseb; kritike ji tako pogosto očitajo neprepričljivo karakterizacijo, tudi pretirano poveličevanje obravnavanih oseb.{{cn}} ''Ko dozori jerebika ''(2009) je zadnje izdano delo, ki je izšlo ob njeni 90-letnici. Gre za zbirko enajstih kratkih zgodb. V njej opisuje spomine na lastno življenje ter se spominja očetove smrti, v zgodbah pa prevladujejo tudi opisi pokrajin, v katerih se dogajanje odvija, torej [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Istra|Istre]], [[Dunaj]]a in Ljubljane. Zbirko je najprej želela nasloviti ''Za smrt zorim'', a je soglašala z zamenjavo naslova, prevzetega iz [[črtica|črtice]], namenjene pokojnemu očetu.<ref>[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/61-17-VeraInKultura-2 Berta Golob: Mimi Malenšek 1919−2012. Družina, 22. 4. 2012.]</ref> Kar šest njenih romanov se po dolžini uvršča na seznam petnajstih najdaljših zgodovinskih pripovedi. Tako je roman ''Pojoči labodi'' (1970) s 346.300 na seznamu tretji, napisan za ''Krtovim kraljem'' (1987) [[Saša Vuga|Saše Vuga]] s 352.800 znaki ter najdaljšim [[Anton Slodnjak|Slodnjakovim]] romanom ''»Pogine naj −pes!«''(1946) s 514.100 znaki. Med najdaljše zgodovinske pripovedi sodijo še romani ''Poslušaj, zemlja: Variacije na temo ''(1968), ''Marčni veter: Freska iz »pomladi narodov«'' (1988), ''Inkvizitor ''(1964), ''Noriška rapsodija'' (1968) in ''Plamenica: Roman o Trubarju ''(1957).<ref>Miran Hladnik: Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.<span style="font-family: 'Times New Roman'; font-size: medium; line-height: normal;"> </span></ref> === Romani za otroke in mladino === Med mladinska dela sodijo indijanska zgodovinska kronika ''Tecumseh'' (1959), ''Podlesnice'' (1967), pripoved o avtoričinem otroštvu, ''Lučka na daljnem severu'' (1975), ki se odvija na [[Grenlandija|Grenlandiji]], ter ''Počitnice v Bayangi'' (1986), ki opišejo kraje [[Centralna Afrika|Centralne Afrike]]''. ''Za roman ''Tecumseh'' je dobila navdih pri duhovniku iz [[Podbrezje|Podbrezja]], [[Franc Pirc|Francu Pircu]], ki je bil misijonar med [[Indijanci]]; v njegov spomin so poimenovali tudi mesto v [[Minnesota|Minnesoti]]. === Radijska igra === [[Radijska igra]] ''Slepe miši'' (1961) je posvečena problematiki mladih, ki v družini ne najdejo razumevanja. Šestnajstletni Sašo skuša narediti samomor, ker v svoji bogati družini ni imel pravega razumevanja in podpore. Mati Eli, njen ljubimec in Sašov oče začnejo prelagati krivdo drug na drugega, ponesrečeni mladostnik pa obleži v bolnišnici. Igri  lahko očitamo shematičnost, saj odnose in like v igri prikazuje preveč enoznačno in so značaji likov premalo psihološko utemeljeni.  === Prevodi === Leta 1963 je prevedla roman ''Kresni ples'' [[Frans Eemil Sillanpää|Fransa Eemila Sillanpää]], prvega finskega pisatelja, ki je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]]. [[Werner Bergengruen]] je najbolj znan po romanu ''Der Großtyrann und das Gericht,'' ki je postavljen v čas [[renesansa|renesanse]], a obenem jasno razkriva tudi politično situacijo [[Tretji rajh|Nemčije]] tik pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. V slovenščino je leta 1964 Malenšek prevedla njegov roman ''Smrt v Revalu. Nenavadne zgodbe iz starega mesta. ''Leta 1969 je izšel prevod romana'' Junak si bil, Jan Wandelaar ''[[Jan de Hartog|Jana de Hartoga]], prav tako nasprotnika [[nacizem|nacizma]]. [[Willi Bredel|Willija Bredla]], začetnika nemškega [[socialni realizem|socialnega realizma]], je Malenšek prevedla leta 1964. Gre za roman v treh delih ''Sorodniki in znanci'' s podnaslovi ''Očetje'', ''Sinovi ''in ''Vnuki''. Nemškega pisatelja, dramatika in pesnika [[Arnold Kieger|Arnolda Kiegerja]], sicer najbolj poznanega po propagandi nacizma v [[film]]u ''Ohm Krüger'' iz leta 1941, je Malenšek prvič prevedla v slovenščino leta 1966. Ponoven prevod romana ''Jukunda.'' ''Ljubljena in preganjana ''je izdala leta 1980''. '' Leta 1967 je prevedla ''Odvetnika za ločitve'', 1971 ''Hišo sprave'', 1986 pa ''Mlado ljubezen''. [[Karl May]] je bil v 19. stoletju eden izmed najuspešnejših avtorjev [[trivialna literatura|trivialne literature]] v Nemčiji. Njegovi [[pustolovski roman]]i in [[mladinska novela|mladinske novele]] so dosegali zelo visoke naklade in bili obenem prevedeni v več kot trideset jezikov. Malenšek je prevedla tri romane: ''Na tujih stezah ''(1972), ''Old Surehand ''(1983) in ''Grad Rodriganda'' (1986). Po en roman je prevedla nemškemu pisatelju [[Franzu Xaver Fleischhacker|Franzu Xaverju Fleischhackerju]]: ''Roman iz zadnjih dni c.-kr. vojne mornarice ''(1968), Francozu [[Maxence van der Meersch|Maxencu van der Meerschu]]: ''Telo in duša'' (1969) ter Leta 1969 je v slovenščini izšel prevod romana ''Telo in duša'' belgijskega duhovnika, kasneje kardinala [[Joseph Cardijn|Josepha Cardijna]] v dveh delih: ''V sponah jaza'' in ''Ljubezen osvobaja. ''Prevedla je tudi romana ''Zlati čeveljci ''(1972) [[Vicki Baum]] ter ''Premišljevanje o Christi T.'' (1974) [[Christa Wolf|Christe Wolf]]. [[Maria Louisa Fischer|Marie Louise Fischer]] in [[Utta Schneider]] sta zelo plodni in obenem tudi priljubljeni nemški pisateljici; obe sta se podpisovali tudi s [[psevdonim]]i. V slovenščini je leta 1983 je po zaslugi Mimi Malenšek izšel prevod romana Utte Schneider ''Stella Termogen ali leta preizkušnje'', leta 1983 pa ''Ljubezen ob Bodenskem jezeru''. Leta 1986 prevedeni roman ''Divja plima'' je podpisan z avtoričinim psevdonimom, [[Utta Danelle]]. Roman Marie Louise Fischer ''Beli hodniki'' je Malenšek prevedla leta 1980. == Priznanja == * [[Župančičeva nagrada]] (1977) * [[Častni znak svobode Republike Slovenije]] za ustvarjalni prispevek k slovenski [[književnost]]i in [[kultura|kulturi]] (2002) == Bibliografija == === Romani === * ''Pesem polja'', 1937 {{COBISS|ID = 91500288}} * ''Mlin nad Savo'', 1937 − zgodovinski roman {{COBISS|ID = 2637427}} * ''V starodavnih časih: Povest iz zgodovine gorenjskega železarstva'', 1937 − zgodovinski roman {{COBISS|id = 2637427}} * ''Pod Triglavom'', 1937 − zgodovinski roman {{COBISS|ID = 1466483}} * ''Sinovi predmestja'', 1938 – zgodovinski roman {{COBISS|ID = 147059}} * ''Moč grunta'', 1938 − kmečka povest {{COBISS|id = 40175617}} * ''Marija Taborska: Zgodovinska povest iz turških časov'', 1939 − zgodovinski roman {{COBISS|id = 1466483}} * ''V življenje: povest bojev in trpljenja slovenskega naroda'', 1948 – vojni roman {{COBISS|ID = 37093121}} * ''Matjaž'', 1949 – vojni roman {{COBISS|id = 193135}} * ''Požgana Radovna in druge zgodbe'', 1950 – vojni roman {{COBISS|id = 4196099}} * ''Kovinarji'', 1950 – vojni roman {{COBISS|id = 18902535}} * ''Prelom, ''1951 – vojni roman {{COBISS|id = 37078529}} * ''Noč pred koncem'', 1952 {{COBISS|id = 37239808}} * ''Tragedija brez mrtvih'', 1954 − družinski roman {{COBISS|id = 1052465}} * ''Senca na domačiji'', 1956 – vojni roman {{COBISS|ID = 48641}} * ''Daj mi roko, pomlad'' 1957 – vojni roman {{COBISS|id = 7356217}} * ''Plamenica. Roman o Primožu Trubarju'', 1957 − biografski roman {{COBISS|ID = 30304769}} * ''Bratstvo'', 1957 − zgodovinski roman {{COBISS|id = 31506945}} * ''Črtomir in Bogomila'', 1959 − zgodovinski roman {{COBISS|ID = 7289657}} * ''[[Temna stran meseca]],'' 1960 − vojni roman {{COBISS|ID = 6839865}} * ''[[Inkvizitor]]'', 1964 − biografski roman {{COBISS|id = 3547137}} * ''[[Minuta molka]], ''1965 − vojni roman {{COBISS|ID = 1962504}} * ''Poslušaj, zemlja: Variacije na temo'', 1968 − biografski roman {{COBISS|ID = 655646}} * ''Noriška rapsodija]'', 1968 − zgodovinski roman {{COBISS|ID = 1962248}} * ''Balada o starem mlinu'', 1969 − generacijski roman {{COBISS|id = 1965064}} * ''Pojoči labodi I−II'', 1970−71 − biografski roman {{COBISS|ID = 656158}} * ''Kdo bo tebe ljubil'', 1970 {{COBISS|id = 1962760}} * ''Sonce vročega avgusta'', 1972 − družinski roman {{COBISS|ID = 772638}} * ''Sonce je obstalo'', 1976 − vojni roman {{COBISS|ID = 865822}} * ''Ujeti v času'', 1978 − družinski roman {{COBISS|id = 11565831}} * ''Vigenjci'', 1978 − generacijski roman {{COBISS|id = 1456136}} * ''Kavatina za angela vremenarja I, II'', 1982 – biografski roman {{COBISS|id = 19968519}} * ''Jesen v soteski'', 1983 – vojni roman {{COBISS|id = 820766}} * ''Skobci nad dolino'', 1985 – zgodovinski roman {{COBISS|id = 1960712}} * ''Purgarji'', 1987 – zgodovinski roman {{COBISS|id = 89399}} * ''[[Zlati roj]]'', 1988 − biografski roman {{COBISS|id = 23514625}} * ''Marčni veter: Freska iz »pomladi narodov«'', 1988 − zgodovinski roman {{COBISS|id = 22717697}} * ''Pesnikov nokturno'', 1992 − biografski roman {{COBISS|id = 28997888}} === Kratka proza === * ''Senca, ''1952 − družinska povest {{COBISS|id = 37239808}} * ''Ko dozori jerebika'', 2009 – zbirka kratkih zgodb {{COBISS|id = 243361792}} === Pripovedna dela za mladino === * ''Tecumseh'', 1959 − indijanska kronika {{COBISS|id = 7131449}} * ''Podlesnice'', 1967 − mladinske črtice {{COBISS|id = 1959944}} * ''Lučka na daljnem severu'', 1975 − roman za otroke {{COBISS|id = 648759}} * ''Počitnice v Bayangi'', 1986 − roman za otroke {{COBISS|id = 403486}} === Prevodi === * [[Frans Eemil Sillanpää]]: ''[[Kresni ples]]'', 1963 − roman {{COBISS|id = 1056307}} * [[Willi Bredel]]: ''[[Sorodniki in znanci]]'', 1964 − roman {{COBISS|id = 1580296}} * [[Werner Bergengruen]]: ''[[Smrt v Revalu. Nenavadne zgodbe iz starega mesta]]'', 1964 − roman {{COBISS|id = 1537800}} * [[Arnold Krieger]]: ''[[Jukunda. Ljubljena in preganjana]]'', 1966 − roman {{COBISS|id = 304956}} * Arnold Krieger: ''[[Odvetnik za ločitve]]'', 1967 − roman {{COBISS|id = 819486}} * [[Karl May]]: ''[[Grad Rodriganda]]'', 1968 − pustolovski roman {{COBISS|id = 5345281}} * [[Franz Xaver Fleischhacker]]: ''[[Upor v Kotoru. Roman iz zadnjih dni c.kr. vojne mornarice]]'', 1968 − roman {{COBISS|id = 797214}} * [[Joseph Cardijn]]: ''[[Telo in duša I−II]], ''1969 − roman {{COBISS|id = 29053441}} * [[Jan De Hartog]]: ''[[Junak si bil, Jan Wandelaar]]'', 1969 − roman {{COBISS|id = 860958}} * Karl May: ''[[Na tujih stezah]], ''1969 − pustolovski roman {{COBISS|id = 5348865}} * Arnold Krieger: ''[[Hiša sprave]]'', 1971 − roman {{COBISS|id = 820510}} * [[Vicki Baum]]: ''[[Zlati čeveljci]]'', 1972 − roman {{COBISS|id = 2572545}} * Karl May: ''[[Na tujih stezah]]'', 1972 − roman {{COBISS|id = 15123260}} * [[Christa Wolf:]] ''[[Premišljevanje o Christi T.|Premišljevanje o Christi T]], ''1974 − roman {{COBISS|id = 2575617}} * [[Maxence Van der Meeresch]]: ''[[Telo in duša]]'', 1979 − roman {{COBISS|id = 12590087}} * [[Marie Louise Fischer]]: ''[[Beli hodniki. Roman iz zdravniškega življenja. I−III.|Beli hodniki. Roman iz zdravniškega življenja. I−IV]], ''1980 − roman iz zdravniškega življenja {{COBISS|id = 5012737}} * Arnold Krieger: ''[[Jukunda, ljubljena in preganjana]]'', 1980 − roman {{COBISS|id = 16415495}} * Karl May: ''[[Old Surehand]], ''1983 − pustolovski roman {{COBISS|id = 373278}} * [[Utta Schneider]]: ''[[Stella Termogen ali leta preizkušnje]], ''1983 − roman {{COBISS|id = 13721345}} * [[Utta Danella]]: ''[[Divja plima]], ''1986'' ''− roman {{COBISS|id = 4687673}} * Arnold Krieger: ''[[Mlada ljubezen]]'', 1986 − roman {{COBISS|id = 11095815}} * Utta Schneider: ''[[Ljubezen ob Bodenskem jezeru]]'', 1988 − roman {{COBISS|id = 3758080}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri in literatura == * Boris Paternu idr.: ''Slovenska književnost 1945−1965.'' Ljubljana: 1967: Slovenska matica, 1967. {{COBISS|id = 751876}} * Jože Šifrer: ''Literarna mnenja.'' Maribor: Obzorja, 1968. {{COBISS|id = 29530369}} * Jože Šifrer: ''Pisatelji in knjige''. Maribor: Obzorja, 1988. {{COBISS|id = 6492416}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki, rojeni od leta 1900 do 1919''. Ljubljana: Karantanija, 2006. {{COBISS|ID=229438976}} * Helga Glušič: ''Sto slovenskih pripovednikov''. Ljubljana: Prešernova družba, 1996. {{COBISS|ID=63410432}} * Miran Hladnik: ''Slovenski'' z''godovinski roman''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. {{COBISS|id = 245948160}} * Branko Hofman: ''Iskani in najdeni svet''. Ljubljana: Prešernova družba, 1988. {{COBISS|ID=6639872}} * Franc Drolc: Slovenska radijska igra 1949−1961. ''Diplomsko delo''. Ljubljana: FF UL, 1962. {{COBISS|id = 310}} * Martina Štunf: Biografsko-zgodovinski roman Mimi Malenškove. ''Diplomsko delo''. Ljubljana: FF UL, 1981. * Bernarda Dobovšek: Biografski roman Mimi Malenšek. ''Diplomsko delo''. Ljubljana: FF UL, 1998. * Meta Kušar z Mimi Malenšek. ''Sodobnost'' 72 (9), 2008. 1191–1205 {{COBISS|id = 3273474}} * Ksenja Hočevar: Knjige so zame nekaj svetega. Intervju z Mimi Malenšek.'' Družina'', 16. 10. 2008. {{COBISS|id = 14816045}} * Berta Golob: Mimi Malenšek 1919−2012. ''Družina'', 22. 4. 2012 {{COBISS|id = 14816045}} * Alenka Puhar: ''V vročem soncu vonj pelina: ob 100. obletnici rojstva Mimi Malenšek (1919-2012)'', 2019. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pisateljic]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam dobitnikov Župančičeve nagrade]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * Mimi Malenšek {{Dlib|Ime = Mimi Malenšek}} * [http://www.geopedia.si/#T105_F11689:107_x444988.5_y127586.5_s17_b4 Mimi Malenšek − domačija na Geopedia.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_F11689:107_x444988.5_y127586.5_s17_b4 |date=2017-07-29 }} * [http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:125_x444736.5_y129132.5_s17_b4 Mimi Malenšek − kip na Geopedia.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:125_x444736.5_y129132.5_s17_b4 |date=2017-07-29 }} * [http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:128_x445680_y129227.5_s15_b4 Mimi Malenšek − nagrobnik na Geopedia.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:128_x445680_y129227.5_s15_b4 |date=2017-07-29 }} * [http://tvslo.si/predvajaj/gospa-pisateljica-portret-mimi-malensek/ava2.48244938/ Dokumentarni portret o Mimi Malenšek] * [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=mimi+malen%B9ek+ Diplomske naloge na temo Mimi Malenšek] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019101201/http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=mimi+malen%B9ek+ |date=2013-10-19 }} * [https://www.youtube.com/watch?v=doHznRyjCAs Tržič: biser med gorami, 1966. Kratki dokumentarni film.] * {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Malenšek, Mimi}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Mimi Malenšek| ]] jrdewudvdmrkzoa4pyk9ltjsc2j0nyb 0 164427 6740881 6580583 2026-08-22T14:03:08Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Boris Sovič|birth_date=|birth_place=|alma_mater=Univerza v Mariboru|children=Simon, Nives in Irena|citizenship=|education=Magister elektrotehnike|image_size=180px|parents=Zofija Pak in Janez (Ivan) Sovič|party=Socialni demokrati|residence=Maribor|spouse(s)=Ana Sovič}} '''Boris Sovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], [[poslovnež]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[30. oktober]] [[1956]], [[Maribor]] == Življenjepis == Boris Sovič je bil rojen 30. oktobra 1956 v [[Maribor]]u. Oče Janez (Ivan) [[Sovič]] je bil rojen v [[Mislinja|Mislinji]] pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], mama Zofija (rojena [[Pak (priimek)|Pak]]) pa v [[Lastomerci]]h pri [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]. [[Osnovna šola Bojana Ilicha|Osnovno šolo Bojana Ilicha]] v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=OSPI|url=https://www.osbi.si/index.php?option=com_content&task=view&id=143&Itemid=1|website=www.osbi.si|accessdate=2021-12-04}}</ref> je končal leta 1971, leta 1975 pa [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Tehniško elektro, strojno in tekstilno šolo v Mariboru]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.s-sers.mb.edus.si/web/vpis.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2008-04-17 |archive-date=2007-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071013030633/http://www.s-sers.mb.edus.si/web/vpis.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 1980 je diplomiral na [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko|Visoki tehniški šoli]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] na smeri [[elektrotehnika]], [[energetika]]<ref>http://netko.informatika.uni-mb.si/mcNet/upload/attachments/abakus/abakus-nov06_web.pdf{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Naslov njegove diplomske naloge je bil ''Računalniško projektiranje razsvetljave poljubne oblike polja vrednotenja''. Leta 1981 je končal šolo za rezervne vojaške [[častnik]]e tehniške službe [[kopenska vojska|kopenske vojske]] v [[Zagreb]]u. Po odsluženem vojaškem roku v [[Ljubljana|Ljubljani]] je bil razporejen v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]] v Mariboru. Ima vojaški čin [[stotnik|stotnika]]. Leta 2009 je končal magistrski študij na [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko|Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]<ref>http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=0090401005421166{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Naslov njegove magistrske naloge je bil ''Optimizacija oskrbe z obnovljivimi viri energije''<ref>http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=10456{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. == Družina == S soprogo Ano imata tri otroke, sina Simona ter hčerki Nives in Ireno. Stalno prebivališče imajo v Mariboru. == Poslovno delovanje == === Projektiranje === Poklicno pot je leta 1980 začel v Elektrokovini v Mariboru, kjer se je zaposlil kot samostojni projektant in komercialno tehnični svetovalec na področju električne [[razsvetljava|razsvetljave]]. === Vodenje gospodarske družbe === Leta 1986 je bil imenovan za člana poslovodnega odbora SOZD Elektrokovina in direktorja področja elektro opreme in elektronike. Dolžnost je opravljal do konca avgusta 1990. Nadzorni svet ga je leta 2012 imenoval za predsednika uprave delniške družbe [[Elektro Maribor]], podjetja za distribucijo električne energije, d.d.<ref>http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/03/na_celo_elektra_maribor_prihaja_boris_sovic.aspx</ref> Novembra 2021 so Soviča zaradi poslovnih razlogov odstavili iz položaja predsednika uprave podjetja.<ref>{{Navedi splet|title=Razrešili predsednika uprave Elektro Maribor Borisa Soviča|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/napovedana-odstavitev-sovica-iz-elektra-maribor-se-uresnicuje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-14}}</ref> === Organ nadzora === Bil je član in predsednik nadzornih svetov v družbah Elektro Slovenija (ELES) in EGS Razvoj in inženiring, ter predsednik Nadzornega sveta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Funkcijo nadzora in skupščine opravlja v družbah Energija plus in OVEN Elektro Maribor. Od leta 2015 do leta 2019 je bil član Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gzs.si/o_gzs/vsebina/Organizacija-GZS/Skup%C5%A1%C4%8Dina-GZS|title=Skupščina GZS|accessdate=2017-07-29|website=www.gzs.si|language=sl-SI|archive-date=2017-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170730013303/https://www.gzs.si/o_gzs/vsebina/Organizacija-GZS/Skup%C5%A1%C4%8Dina-GZS|url-status=dead}}</ref>. Leta 2017 je za dve leti prevzel vodenje gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije Slovenije<ref>{{Navedi novice|url=http://www.giz-dee.si/Novice/ArticleID/16/Vodenje-gospodarskega-interesnega-zdru%C5%BEenja-distribucije-elektri%C4%8Dne-energijeprevzema-predsednik-uprave-Elektra-Maribor-mag-Boris-Sovi%C4%8D|title=Vodenje gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije prevzema predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič|newspaper=GIZ Distribucije električne energije|accessdate=2017-07-29|language=sl-SI}}</ref>. == Družbeno delovanje == === Lokalna samouprava in državna uprava === Na prvih demokratičnih volitvah leta je bil 1990 izvoljen za delegata družbenopolitičnega zbora Skupščine občine [[Maribor]] in imenovan za poklicnega podpredsednika skupščine. Vodil je priprave na [[plebiscit o samostojnosti Slovenije]] leta 1990 v Mariboru in bil aktiven udeleženec [[pekrski dogodki|pekrskih dogodkov]] in [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitvene vojne]]. Leta 1993 ga je [[Vlada Republike Slovenije]] imenovala za prvega [[Državni sekretar Republike Slovenije|državnega sekretarja]] za [[energetika|energetiko]] v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Vodil je izdelavo Strategije učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo<ref>http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=46&cl=R&mandate=-1&o=790&unid=SA|561764AC4BB1BCBCC125672E0025A42E&showdoc=1</ref>. Vodil je slovensko pogajalsko skupino (1992-1994) in v imenu Republike Slovenije podpisal Pogodbo o energetski listini (1994)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1997-02-0050?sop=1997-02-0050|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|accessdate=2017-07-29|website=www.uradni-list.si}}</ref>. Na vokalnih volitvah je bil leta 1998 prvič<ref>http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6250{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in leta 2002 drugič<ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6263 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-03-30 |archive-date=2007-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070214043647/http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6263 |url-status=dead }}</ref> izvoljen za [[župan]]a [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Izvoljen je bil za predsednika [[Skupnost občin Slovenije|Skupnosti občin Slovenije]]. Na lokalnih volitvah je bil leta 2022 izvoljen za člana sveta Mestne četrti [[Koroška vrata]] in imenovan za podpredsednika sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/2023-04-20-Glasilo-Mestne-cetrti-Koroska-vrata-Letnik-III-1.pdf|title=Glasilo Mestne četrti Koroška vrata, april 2023|accessdate=2023-06-15|archive-date=2023-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20230615204100/https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/2023-04-20-Glasilo-Mestne-cetrti-Koroska-vrata-Letnik-III-1.pdf|url-status=dead}}</ref> === Državni zbor === Leta 1996 je bil izvoljen v [[seznam članov 2. državnega zbora Republike Slovenije|drugi]] [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Bil je predsednik [[Odbor za znanost in tehnologijo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za znanost in tehnologijo]] ter član [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za mednarodne odnose]], [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za gospodarstvo]] in [[Komisija za evropske zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za evropske zadeve]].<ref>Janez Pezelj (ur.): ''Državni zbor Republike Slovenije v 2. mandatnem obdobju'' (ISSN 1318-8577)</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi SD. === Evropska unija === Imenovan je bil za člana [[Odbor regij|Odbora regij]] [[Evropska unija|Evropske unije]]<ref>{{Navedi splet|title=Press corner|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|website=European Commission - European Commission|accessdate=2021-12-04|language=en}}</ref>. Bil je prvi vodja slovenske delegacije v Odboru regij in podpredsednik [[Odbor regij|Odbora regij]] [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Diplomatska dejavnost == Na predlog [[Vlada Republike Slovenije|Vlade]] ga je [[Predsednik Republike Slovenije]] leta 2007 imenoval<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/80910|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-12-04}}</ref> za izrednega in opolnomočenega [[veleposlanik]]a [[Slovenija|Republike Slovenije]] v [[Izrael|Državi Izrael]]. Mandat je zaključil konec septembra 2011. Oktobra 2011 je bil imenovan za poslovodečega Direktorata za [[gospodarska diplomacija|gospodarsko diplomacijo]] [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Dolžnost je opravljal do marca 2012. == Politično delovanje == Na [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Tehniški elektro, strojni in tekstilni šoli v Mariboru]] je bil izvoljen za predsednika Dijaške skupnosti. V času študija na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] je bil leta 1976 izvoljen za predsednika študentske organizacije<ref>{{Navedi splet |url=http://www.soum.si/vse_o_soum/zgodovina/ |title=arhivska kopija |accessdate=2008-03-30 |archive-date=2008-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080218104511/http://www.soum.si/vse_o_soum/zgodovina/ |url-status=dead }}</ref>, leta 1977 pa je postal prorektor študent Univerze v Mariboru. Kot član [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] in njenih predhodnic je bil sekretar konference ZKS na Univerzi v Mariboru, predsednik mestne in območne organizacije Združene liste socialnih demokratov in Socialnih demokratov v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI MARIBOR|url=http://www.sd-maribor.si/?id=&destination=77&p=3&novica=159|website=www.sd-maribor.si|accessdate=2021-12-04|archive-date=2017-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729225602/http://www.sd-maribor.si/?id=&destination=77&p=3&novica=159|url-status=dead}}</ref> ter predsednik konference ZLSD Slovenije. Bil je član predsedstva združenja socialnih demokratov držav alpskega loka in podpredsednik skupine socialistov v [[Odbor regij|Odboru regij]] [[Evropska unija|Evropske unije]] v Bruslju. == Društvene dejavnosti == Bil je predsednik Jugoslovanskega društva za razsvetljavo in član izvršnega odbora CiE (Commission Internationale de l'Eclairage)(1989-1991). Boris Sovič je član [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj borcev za vrednote NOB]], [[veteransko društvo Sever|Veteranskega društva Sever]], [[Zveza veteranov vojne za Slovenijo|Zveze veteranov vojne za Slovenijo]] in [[Zveza slovenskih častnikov|Zveze slovenskih častnikov]]. Je soustanovitelj Evropske hiše v Mariboru<ref>{{Navedi splet |url=http://www.evropskahisa-maribor.si/content/view/20/34/ |title=arhivska kopija |accessdate=2008-03-30 |archive-date=2007-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071214031120/http://www.evropskahisa-maribor.si/content/view/20/34/ |url-status=dead }}</ref>. Od leta 2016 je predsednik Sekcije za energetiko [[Slovensko združenje za kakovost in odličnost|Slovenskega združenja za kakovost in odličnost]].[https://szko.si/sekcija-za-energetiko/] == Priznanja == Je častni član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Maribor, dobitnik zlate plakete Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, dobitnik plakete [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Maribora, častni občan<ref>http://www.danas.co.yu/20040907/hronika5.html</ref> občine [[Kraljevo]] ([[Srbija]]) in edini študent, dobitnik zlate plakete [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=517 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-03-30 |archive-date=2005-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050107142552/http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=517 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{Počisti|razdelek}}{{sklici}} {{start box}} {{succession box | prej = prvi zasedel položaj | naziv = Državni sekretar za energetiko Republike Slovenije | leta= [[1993]] &ndash; [[1996]] | potem = [[Alojz Kovše]]}} {{succession box | prej = [[Jože Jagodnik]] | naziv = Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije | leta= [[1996]] &ndash; [[1998]] | potem = [[Majda Potrata]]}} {{succession box | prej = dr. [[Alojz Križman]] | naziv = Župan Mestne občine Maribor | leta= [[1998]] &ndash; [[2006]] | potem = [[Franc Kangler]]}} {{succession box | prej = [[prvi zasedel položaj]] | naziv = Podpredsednik Odbora regij EU iz Slovenije | leta = [[2004]] &ndash; [[2006]] | potem = [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]]}} {{succession box | prej = [[Iztok Jarc]]| naziv = Veleposlanik Republike Slovenije v Državi Izrael | leta = [[2007]] &ndash; [[2011]] | potem = [[Alenka Suhadolnik]]}} {{succession box | prej = [[Vladimir Gasparič]]| naziv = Generalni direktor Direktorata za gospodarsko diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve | leta = [[2011]] &ndash; [[2012]] | potem = dr. [[Stanislav Raščan]]}} {{succession box | prej = [[Andrej Kosmačin]]| naziv = Predsednik uprave Elektro Maribor | leta = [[2012]] &ndash; [[danes]] | potem = trenutno zaseda položaj}} {{end box}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sovič, Boris}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Visoke tehniške šole v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Maribor (2002-2006)]] [[Kategorija:Župani Maribora]] [[Kategorija:Župani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Izraelu]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Maribor (2006-2010)]] 82hzbvrbqhtcmlz93z60gtonqvx5miz 0 172011 6741112 6677400 2026-08-23T06:18:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka |name = Drina |name_other = Дрина |image = NP DRINA 4.jpg |image_size = 260px |image_caption = |map = Drina.png |map_size = 260px |subdivision_type1 = Država |subdivision_name1 = {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Srbija}} |subdivision_type2 = Mesta |subdivision_name2 = [[Foča]], [[Goražde]], [[Višegrad]], [[Bajina Bašta]], [[Zvornik]], [[Loznica]] |source1_location = sotočje [[Tara (reka)|Tare]] in [[Piva|Pive]], Šćepan Polje |source1_coordinates= {{koord novi|43.3484|N|18.8396|E|display=inline,title}} |source1_elevation = |mouth_location = [[Sava]], Sremska Rača |mouth_coordinates = {{koord novi|44.8903|N|19.3540|E|display=inline}} |mouth_elevation = |length = 346 km |progression = [[Sava]]–[[Donava]]–[[Črno morje]] |basin_size = 20.320 km²<ref name="isrbc"/> |tributaries_left = |tributaries_right = }} '''Drina''' je 346 km dolga [[reka]] in desni, največji pritok [[Sava|Save]].<ref name="isrbc"/><ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=16256|title=Drina|accessdate=20. 4. 2020|website=enciklopedija.hr|language=hr|archive-date=2020-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924042415/https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=16256|url-status=dead}}</ref> Nastane po združitvi [[Piva|Pive]] in [[Tara (reka)|Tare]] na meji med [[Črna gora|Črno goro]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], teče skozi vzhodno Bosno in Hercegovino in v spodnjem delu toka tvori [[državna meja|državno mejo]] med BiH in [[Srbija|Srbijo]]. == Tok == Drina se začenja s sotočjem rek [[Tara (reka)|Tare]] in [[Piva|Pive]], ki tečeta skozi [[Črna gora|Črno goro]] in se združita na meji z Bosno in Hercegovino, v bližini mejnega prehoda Šćepan Polje–Hum. Od sotočja se Drina nadaljuje v Bosno in Hercegovino. V zgornjem toku Drina večinoma teče skozi več kilometrov dolge [[Soteska|soteske]]. Tod se ji priključi največ pritokov, med njimi Sutjeska, ki priteka iz [[Narodni park Sutjeska|istoimenskega narodnega parka]], Ćehotina v [[Foča|Foči]], Kolina in Prača v bližini [[Goražde|Goražda]] ter [[Lim]] pri Međeđi jugozahodno od [[Višegrad]]a. [[Hidroelektrarna]] Višegrad je na Drini ustvarila [[Akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] [[Višegrajsko jezero]], dolgo okoli 40 kilometrov. V [[Višegrad|Višegradu]] se v Drino izlije [[Rzav]]. Od tega mesta reka nadaljuje pot med planinama [[Tara (planota)|Tara]] in [[Zvijezda (gora)|Zvijezda]], kjer je njen kanjon tudi najgloblji (do 1000 metrov). Del kanjona je na bosansko-hercegovski strani zavarovan kot [[Narodni park Drina]] in na srbski pripada [[Narodni park Tara|Narodnemu parku Tara]]. Pri naselju [[Perućac]] Drino zajezuje hidroelektrarna [[Bajina Bašta]], ki je v kanjonu ustvarila okoli 50 kilometrov dolgo [[jezero Perućac]] (Perućačko jezero). Pred [[Zvornik]]om je zgrajena tretja hidroelektrarna na Drini, ki tvori 25 kilometrov dolgo [[Zvorniško jezero]]. Od Zvornika do izliva je Drina ravninska reka, ki [[Meander|meandrira]] in s spreminjanjem toka ustvarja [[Rečna mrtvica|mrtvice]]. Izliv Drine v [[Sava|Savo]] leži med vasema [[Bosanska Rača]] in [[Crna Bara, Bogatić|Crna Bara]], okoli 30 kilometrov dolvodno od tromeje Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške. <gallery mode="packed" heights="115"> Slika:Поглед на спој река Тара и Пива и настанак реке Дрине, PNP003 - Национални Парк Кањон Таре и Љубишња.jpg|Sotočje Tare in Pive Slika:Drina Ustiprača 1.jpg|Drina pri Ustiprači Slika:BajinaBastaLake.jpg|Konec jezera Perućac in HE Bajina Bašta Slika:Панорама Зворника.jpg|Drina v [[Zvornik]]u </gallery> == Hidrologija == Drina ima snežno-dežni [[rečni režim]] z glavnim viškom vodostaja v aprilu in drugim v decembru. Večji del reke in njen celoten zgornji tok je obkrožen z visokimi gorami [[Dinarsko gorovje|Dinaridov]], zato močne padavine in taljenje snega lahko močno povišajo vodostaj.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Jugoslavije|publisher=Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1986|location=Zagreb|page=}}</ref> Najpomembnejši pritok Drine je [[Lim]], katerega ustje je potopljeno v Višegrajskem jezeru. Porečje Drine obsega Črno goro, Bosno in Hercegovino, Srbijo in majhen del Albanije. Površina porečja je 20.320 km², od česar prispeva [[Tara (reka)|Tara]] 2006 km², [[Piva (reka)|Piva]] 1784 km² in Lim 5968 km².<ref name="isrbc">{{Navedi knjigo|title=Sava River Basin Analysis Report|publisher=International Sava River Basin Commission|year=2009|location=Zagreb|page=36–38|language=en|url=http://www.savacommission.org/dms/docs/dokumenti/documents_publications/publications/other_publications/sava_river_basin_analysis_report_high_res.pdf|access-date=2020-04-20|archive-date=2010-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20100717153813/http://www.savacommission.org/dms/docs/dokumenti/documents_publications/publications/other_publications/sava_river_basin_analysis_report_high_res.pdf|url-status=dead}}</ref> Drina je najvodnatejši pritok Save s povprečnim pretokom 395 m³/s ob izlivu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Drina|last=Blagojević|first=Miloš|publisher=Zavod za udžbenike i nastavna sredstva|year=2005|location=Beograd|page=205}}</ref> Zaradi visoke vsebnosti [[Apnenec|apnenca]] je voda Drine značilno zelene barve, po kateri nosi tudi ljudsko ime »Zelenika« ali »Zelenka«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.opanak.rs/kako-je-drina-dobila-ime/|title=“На Зеленки ћуприја”, “Исправљати криве Зеленике”… Легендарна прича о томе како је Дрина у 15. веку добила друго име|website=opanak.rs|language=sr|accessdate=20. 4. 2020|date=23. 10. 2017|archive-date=2020-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20200919192750/https://www.opanak.rs/kako-je-drina-dobila-ime/|url-status=dead}}</ref> == Elektrarne == [[Slika:Mali Zvornik 016.jpg|thumb|280px|Hidroelektrarna Zvornik]] Na Drini so zgrajene tri [[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]]: * '''HE Višegrad''', ki leži 2,5 km gorvodno od [[Višegrad]]a, obratuje od leta 1989 z nazivno močjo 315 MW. Z njo upravlja podjetje ''Hidroelektrane na Drini'' v sklopu holdinga [[Elektroprivreda Republike Srpske]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.henadrini.com/osnovne-informacije/|title=Osnovne informacije|accessdate=20. 4. 2020|publisher=HE na Drini|language=sr|website=www.henadrini.com|archive-date=2020-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200325224246/https://www.henadrini.com/osnovne-informacije/|url-status=dead}}</ref> * '''HE Bajina Bašta''' v [[Perućac|Perućcu]] je s 460 metrov dolgim in 90 metrov visokim jezom največji objekt na Drini. Zgrajena je bila do leta 1966 in ima skupno moč 420 MW. Elektrarna je v lasti podjetja ''Drinsko-Limske hidroelektrane'', ki je del [[Elektroprivreda Srbije|Elektroprivrede Srbije]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eps.rs/lat/dlhe/Stranice/HE-Bajina-Basta.aspx|title=HE Bajina Bašta|accessdate=20. 4. 2020|website=www.eps.rs|publisher=Elektroprivreda Srbije|language=sr}}</ref> * '''HE Zvornik''', najstarejša od drinskih hidroelektrarn, je pričela obratovati leta 1955. Njena moč, prvotno 96 MW, po posodobitvi znaša 126 MW. Tudi z njo upravlja podjetje ''Drinsko-Limske hidroelektrane'' Elektroprivrede Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eps.rs/lat/dlhe/Stranice/HE-Zvornik.aspx|title=HE Zvornik|accessdate=20. 4. 2020|website=www.eps.rs|publisher=Elektroprivreda Srbije|language=sr}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Posle revitalizacije HE „Zvornik“ dostigla apsolutni rekord u proizvodnji električne energije|date=9. 3. 2020|url=https://www.indeks.rs/posle-revitalizacije-he-zvornik-dostigla-apsolutni-rekord-u-proizvodnji-elektricne-energije/|work=indeks.rs|language=sr|accessdate=2020-04-20|archive-date=2020-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200930015827/https://www.indeks.rs/posle-revitalizacije-he-zvornik-dostigla-apsolutni-rekord-u-proizvodnji-elektricne-energije/|url-status=dead}}</ref> Zaradi velikega hidroenergetskega potenciala reke obstajajo načrti za izgradnjo več novih hidroelektrarn.<ref>{{Navedi novice|title=Planiranih 13 HE na Drini i pritokama|date=29. 6. 2007|url=https://www.poslovni.hr/lifestyle/planiranih-13-he-na-drini-i-pritokama-46932|language=hr|work=Poslovni dnevnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.henadrini.com/hidropotencijal-sliva-drine/|title=Hidropotencijal sliva Drine|accessdate=20. 4. 2020|publisher=HE na Drini|language=sr|website=www.henadrini.com|archive-date=2020-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200325224416/https://www.henadrini.com/hidropotencijal-sliva-drine/|url-status=dead}}</ref> Najbliže začetku gradnje so hidroelektrarne Buk Bijela, Foča in Paunci v zgornjem toku Drine, ki pa se soočajo z nasprotovanjem dela javnosti zaradi negativnega vpliva na okolje in na svetovno znani kanjon reke [[Tara (reka)|Tare]].<ref>{{Navedi novice|title=Ko bi opet Taru da pretvara u baru?|date=4. 6. 2019|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/29981075.html|language=sh|work=Radio Slobodna Evropa}}</ref> == Kultura == [[Slika:Mehmed Paša Sokolović Bridge, Višegrad.JPG|thumb|280px|Most Mehmed Paše Sokolovića]] Drina je v starem veku razmejevala [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodno]] in [[Vzhodno Rimsko cesarstvo]], skozi stoletja pa je predstavljala stičišče različnih kultur. [[Ivo Andrić]], ki je otroštvo preživel v Višegradu, je večstoletni utrip mesta opisal v zgodovinskem romanu ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'', katerega glavni motiv je višegrajski [[most Mehmed Paše Sokolovića]]. Leta 1914 je bila Drina prizorišče več spopadov med [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrsko]] in [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|srbsko]] vojsko v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], med njimi [[Bitka na Ceru|bitke na Ceru]] in [[Bitka na Drini|bitke na Drini]]. V čast prve je [[Stanislav Binički]] zložil znano koračnico ''[[Marš na Drino]]''. V [[Srbohrvaščina|srbohrvaškem jeziku]] se je prijela [[stalna besedna zveza]] »ispravljati krivu Drinu« (ravnati krivo Drino), ki se nanaša na meandrirajoč spodnji tok reke in pomeni reševati nesmiselne težave ali brezupne situacije.<ref>{{Navedi splet|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=fF9jURA%3D|title=Drina|accessdate=20. 4. 2020|website=hjp.znanje.hr|language=hr|publisher=Hrvatski jezični portal}}</ref> == Sklici == {{Kategorija v Zbirki|Drina River}} {{sklici}} {{Hidrografija Bosne in Hercegovine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Reke v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Reke v Srbiji]] 789bk2p5xtyhhyecoqwutwkarpl3ff6 0 173586 6740975 6734475 2026-08-22T17:25:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740975 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name = Barack Obama | order = 44. [[predsednik Združenih držav Amerike]] | term_start = 20. januar 2009 | term_end = 20. januar 2017 | vicepresident = [[Joe Biden]] | predecessor = [[George W. Bush]] | successor=[[Donald Trump]] | order2=senator ZDA iz [[Illinois]]a | term_start2 = 3. januar 2005 | term_end2 = 16. november 2008 | predecessor2 = [[Peter Fitzgerald]] | successor2 = [[Roland Burris]] | order3= državni senator Illinoisa | term_start3 = 8. januar 1997 | term_end3 = 4. november 2004 | predecessor3 = [[Alice Palmer (političarka)|Alice Palmer]] | successor3 = [[Kwame Raoul]] | birth_date = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|USA}} [[Američani|Američan]] | party = [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska stranka]] | spouse = [[Michelle a]] <small>(p. 1992)</small> | children = Malia Ann <small>(roj. 1998)</small><br />Sasha <small>(roj. 2001)</small> | residence = [[Chicago|Chicago, Illinois]] (zasebno)<br />[[Bela hiša]], [[Washington, D.C.|Washington, D.C]] (službeno) | alma_mater = [[Occidental College]]<br />[[Univerza Columbia|Columbia University]] ([[B.A.]])<br />[[Harvard Law School]] ([[Juris Doctor|J.D.]]) | awards = {{Ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za mir]] | religion = [[Krščanstvo|Kristjan]] | footnotes = |caption=Uradni portret, 2012}} '''Barack Hussein Obama II.''' ([[angleščina|angleško]] {{Avdio-IPA|En-us-Barack-Hussein-Obama.ogg|bəˈrɑːk huːˈseɪn oʊˈbɑːmə}}), [[Američani|ameriški]] [[pravnik]], [[politik]] in nekdanji [[predsednik Združenih držav Amerike]], * [[4. avgust]] [[1961]], [[Honolulu, Havaji|Honolulu]], [[Havaji]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Obama, potomec Kenijca in Američanke evropskih korenin, je pričel z javnim delovanjem kot organizator v revnejših skupnostih mesta [[Chicago]]. Diplomiral je iz [[pravo|prava]] na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]] in nekaj časa delal na področju [[državljansko pravo|državljanskega prava]] v odvetniški firmi, med 1992 in 2004 pa je tudi poučeval [[ustavno pravo]] na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]]. Politično kariero je pričel kot predstavnik 13. okrožja v senatu zvezne države [[Illinois]]. Po neuspešni kandidaturi za poslanca predstavniškega doma [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriškega kongresa]] je bil izvoljen za predstavnika Illinoisa v ameriškem senatu, leta 2007 pa se je odločil potegovati za položaj predsednika države kot kandidat [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]]. Na volitvah 4. novembra 2008 je premagal [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanca]] [[John McCain|Johna McCaina]] in zaprisegel kot 44. predsednik ZDA, mandat pa je nastopil 20. januarja 2009. Je prvi [[Afroameričani|Afroameričan]] na tem položaju v zgodovini države. Devet mesecev po izvolitvi je prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]].<ref name="Nobelova nagrada">{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/svet/obama-letosnji-nobelovec-za-mir/214181|title=Obama letošnji nobelovec za mir|work=[[MMC RTV-SLO]] |date=9.10.2009 |accessdate=9.10.2009}}</ref> 6. novembra 2012 je bil po porazu [[Mitt Romney|Mitta Romneyja]] izvoljen še v drugi predsedniški mandat. Obdobje njegovega predsednikovanja so zaznamovali ukrepi za ublažitev posledic [[Gospodarska kriza 2008|svetovne gospodarske krize]] v ZDA, pa tudi zunanjepolitične odločitve, kot so [[Iraška vojna|umik oboroženih sil iz Iraka]], povečanje vojaške prisotnosti v [[Invazija na Afganistan 2001|Afganistanu]] in posredovanje v [[Libija|Libiji]]. Barack Obama je tudi avtor knjig ''Sanje mojega očeta'' (izvirno ''Dreams from my Father'') in ''Pogum za upanje'' (izvirno ''The Audacity of Hope''). [[Slika:Obama.jpg|sličica|Obama]] == Družina, otroštvo, mladost == Obamov oče, Barack Hussein Obama st. (1936-1982) je prišel iz Nyang'oma Kogelo, mesteca na vzhodnem bregu [[Jezero Ukerewe|Viktorijinega jezera]], v [[Kenija|Keniji]] in je bil pripadnik ljudstva [[Luo]] (etnična skupina na zahodu te države)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gencircles.com/users/kristinhopper/3/data/13052 |title=GenCircles: ''Barack Hussein Obama , Sr. (attended East-West Center in Hawaii)'' |accessdate=2013-05-25 |archive-date=2014-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140626012023/http://www.gencircles.com/users/kristinhopper/3/data/13052 |url-status=dead }}</ref>. Obamova mati, Stanley Ann Dunham (1942-1995) je bila iz mesta [[Wichita, Kansas|Wichita]] in je imela [[Irska|irske]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]]<ref>[http://professional.bu.edu/pdfs/bu-cpe-genealogy_quick_self_test.pdf ''Ancestry of Stanley Ann Dunham''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110523230237/http://professional.bu.edu/pdfs/bu-cpe-genealogy_quick_self_test.pdf |date=2011-05-23 }} (Center for Professional Education, Boston University; PDF; 28&nbsp;kB)</ref> in [[Nemčija|nemške]] prednike.<ref>[http://www.usatoday.com/news/washington/2009-06-04-obama-roots_N.htm USA Today: Researchers: Obama has German roots]</ref> Obamova starša sta se spoznala kot študenta na Univerzi Havajev v Manoi (University of Hawaii at Manoa), na tečaju [[Ruščina|ruščine]]. Na Havajih sta se leta 1961 tudi poročila, po drugih državah v ZDA so bile poroke med belci in črnci še prepovedane. [[Slika:BarackObamaCertificationOfLiveBirthHawaii.jpg|thumb|left|120px|Rojstni list]] Leta 1964 sta se ločila. Oče, ki je bil štipendist kenijske vlade, je nadaljeval študij ekonomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], nato se je vrnil v domovino, kjer je delal na ministrstvu za gospodarstvo. Obama ga je videl samo še enkrat, za božične praznike 1971, ko se je družina za en mesec ponovno združila. Obamov oče je imel več žena, tako ima Barack po očetovi strani tri starejše in tri mlajše polbrate ter polsestro Aumo Obama.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,567286,00.html |title=Wie Auma Obama mit Deutschland haderte|first1=Florian |last1=Gathmann |first2=Gregor Peter |last2=Schmitz |first3=Jochen |last3=Schönmann |journal=[[Spiegel Online]]|date= 24. julij 2008 |accessdate=2012-02-08 |language=de}}</ref> Oče je imel težave z depresijami in alkoholom. Obamova mati je bila [[kulturna antropologija|kulturna antropologinja]], intelektualka z življenjsko filozofijo »ne gradi zidov okrog sebe« in je od sina veliko pričakovala. Leta 1965 se je poročila z [[Indonezija|Indonezijcem]] Soetoro,<ref>[https://www.timesonline.co.uk/article/0,,2089-2569704,00.html The Sunday Times, 28. Januar 2007: ''Secrets of Obama family unlocked''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080210031848/http://www.timesonline.co.uk/article/0,,2089-2569704,00.html |date=2008-02-10 }} – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> ki je na Havajih študiral geografijo. Družina se je 1967. leta preselila v [[Džakarta|Džakarto]] v Indoneziji. Tam je Obama najprej obiskoval katoliško osnovno šolo, nato državno, multireligiozno šolo. Rodila se je polsestra Maya,<ref>[http://viz.cwrl.utexas.edu/files/obama_tree4_428353a.jpg University of Texas: ''The Obama Family Tree''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100622132102/http://viz.cwrl.utexas.edu/files/obama_tree4_428353a.jpg |date=2010-06-22 }} – ''Letzter Abruf 15. Februar 2011''</ref> vendar je tudi ta mešana družina kmalu razpadla. Obamova mati je bila pogumna in ambiciozna, izmenjaje je živela med Indonezijo in Havaji, dokler ni doktorirala. V Indoneziji se je angažirala kot svetovalka Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) na področju kreditiranja razvoja vasi. Pozneje se je zaposlila pri najstarejši indonezijski banki, da bi sodelovala pri največjem trajnem finančnem programu za revnejše sloje na svetu. Obama se je poleti 1971 vrnil k starim staršem, Madelyn (1922-2008) in Stanleyju Dunhamu (1918-1992) na Havaje. Nudila sta mu oporo in ga vzgajala. Ded je šolo razumel kot vnukovo življenjsko varščino. Poslala sta ga v renomirano privatno šolo Punahou School, ki so jo bili ustanovili [[misijonar]]ji, leta 1979 jo je uspešno zaključil. Tam se je izkazal tudi kot odličen košarkar, videl se je že v vlogi profesionalnega igralca.<ref>David Remnick: ''Barack Obama - Leben und Aufstieg.'' Berlin Verlag GmbH, Berlin 2010, S. 143</ref> == Študij in poklic == Izobraževanje je nadaljeval dve leti na Occidental Collegeu v [[Los Angeles]]u, nato pa je dve leti študiral politične vede - mednarodne odnose, na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]] v New Yorku, članici [[Ivy League]]. Leta 1985 se je preselil v [[Chicago]], kjer se je začelo triletno obdobje organizatorskega dela med ljudmi.<ref>[http://www.law.uchicago.edu/faculty/obama/cv.html University of Chicago Law School: ''Barack Obama: Curriculum Vitae''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20010509024017/http://www.law.uchicago.edu/faculty/obama/cv.html |date=2001-05-09 }} – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> Tu se je priučil političnih spretnosti, uporabljal je nekatere metode [[Saul Alinski|Saula Alinskega]], ki ga imajo za očeta komunalnega organiziranja. Sodeloval je s cerkvenimi skupnostmi in delal pri chicaških projektih za izboljšanje življenja v revnejših delih mesta. Na ulicah chicaškega predela South Side je Obama končno našel svoje mesto v črni Ameriki. Poleti 1988 je prvič potoval v Evropo in obiskal sorodnike v [[Kenija|Keniji]]. Sledil je triletni študij na pravni fakulteti [[univerza Harvard|harvardske univerze]], ki ga je v roku in z odliko končal. Tam je bil tudi izvoljen kot prvi temnopolti glavni urednik prestižne pravne revije Harvard Law Review. O boju za svojo identiteto, ki je označil njegova deška leta, piše Obama v knjigi ''Sanje mojega očeta''. Leta 1992 se je za stalno vrnil v Chicago in se prvič politično angažiral. Ob volitvah [[Bill Clinton|Billa Clintona]] za [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]] je pripravil uspešno kampanjo za registracijo volivcev in mobiliziral skoraj 150.000 Afroameričanov,<ref>[http://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/January-1993/Vote-of-Confidence/ Gretchen Reynolds: ''Vote of Confidence'' (Chicago Magazine, Januar 1993)] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> kar je pripomoglo k izvolitvi Carol M. Braun, demokratinje in prve Afroameričanke v ameriškem senatu. Od leta 1993 je delal v majhni odvetniški družbi Miner, Barnhill in Galland, ki je bila specializirana za primere v zvezi z državljanskimi pravicami. Do leta 2004 je tudi poučeval na pravni šoli [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2008/07/30/us/politics/30law.html?pagewanted=all|title=As a Professor, Obama Enthralled Students and Puzzled Faculty|accessdate=2011-04-25|last=Kantor|first=Jodi|date=2008-07-30|work=New York edition|publisher=[[The New York Times]]|pages=A1|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110502082620/http://www.nytimes.com/2008/07/30/us/politics/30law.html?pagewanted=all|archivedate=2011-05-02|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Obama_family_portrait_in_the_Green_Room.jpg|thumb|right|220px|Uradna fotografija družine Obama]] Bodočo ženo Michelle Robinson je spoznal leta 1988, oba sta obiskovala harvardsko univerzo. Michelle je kasneje dobila zaposlitev v prestižni chicaški odvetniški družbi Sidley & Austin, kamor je na delovno prakso poleti 1989 prišel Barack Obama. Michelle je bila njegova nadrejena. Ob koncu poletja sta postala par in se zaročila leta 1991. Poročila sta se 3. oktobra 1992, imata dve hčeri: Malio Ann, roj. 1998 in Natasho (»Sasho«), roj. 2001. Michelle Obama je bila do konca 2008 zaposlena v javni upravi mesta Chicago.<ref>{{navedi splet|url= https://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/estrada/299645|title= Če Baracku Obami uspe veliki met|accessdate= |date= 19.2.2008|format= |first= Maroje|last= Mihovilović|publisher= Dnevnik|archive-date= 2015-03-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20150330123105/https://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/estrada/299645|url-status= dead}}</ref> == Politična kariera == === Poslanec iz Chicaga === Leta 1996 se je zares podal v [[politika|politiko]]. Začel je zbirati podpise za kandidaturo za [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratskega]] poslanca v [[senat Illinoisa]] in uspel. Izvoljen je bil v 13. [[Okrožje Združenih držav Amerike|okrožju]] južnega dela mesta Chicago, ki vključuje pomembno upravno enoto z univerzo in muzeji [[Hyde Park]], in to kot predstavnik mešanega, ne pretežno črnskega okrožja. To je tudi del mesta Chicago z dolgo zgodovino voljenja reformističnih politikov. V senatu je prevzel predsedovanje komiteju za javno zdravstvo in družbene storitve. Sodeloval je pri pisanju zakonske iniciative za pomoč revnim delavskim družinam in delal na predlogu zakona za pomoč ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Zagovarjal je predlog, da mora zdravstveno zavarovanje prevzeti stroške pregledov preventivnih mamografij. Pomagal je organizacijam, ki so si prizadevale za pravice gejev in lezbijk ter povečal sredstva za preventivo in zdravljenje aidsa. Eden njegovih največjih dosežkov je, da je [[Illinois]] postal prva zvezna država, kjer mora policija zaslišanja zaradi umorov snemati na video, kar je pomembno predvsem za črnsko skupnost. Poostrili so tudi nadzor nad nošenjem orožja. Za te in podobne predloge je Obami uspelo skleniti koalicijo s svojimi političnimi nasprotniki.<ref>{{navedi novice| first=Peter |last=Slevin |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/02/08/AR2007020802262.html |title=Obama Forged Political Mettle In Illinois Capitol |work=[[The Washington Post]] |date=9. februar 2007}}</ref> Demokrat Obama je bil leta 1998 in leta 2002 ponovno izvoljen v [[senat Združenih držav Amerike|senat]]. Vmes je leta 2000 v boju za mesto v predstavniški dom [[Kongres Združenih držav Amerike|kongresa]] doživel poraz, saj ga je premagal demokratski protikandidat, nekdanji črni panter Bobby L. Rush.<ref>{{navedi novice| first=Edward |last=McClelland |url=http://www.salon.com/news/feature/2007/02/12/obama_natural/ |title=How Obama Learned to Be a Natural |work=[[Salon.com]] |date=12. februar 2007}}</ref> === Senator iz Illinoisa === [[Slika:BarackObamaportrait.jpg|thumb|180px|Senator Barack Obama]] Leta 2004 se je v senatu nepričakovano sprostil sedež. Tokrat je bil Obama dovolj previden, da je pridobil blagoslov kongresnika [[Jesse Jackson|Jesseja Jacksona]] ml., ki naj bi razmišljal o kandidaturi, a si je nato premislil. Vse se je stekalo na njegov mlin. Obamov politični strateg in voditelj volilne kampanje za zvezni senat je postal David Axlerod. Na konvenciji [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratske stranke]] 27. julija 2004 v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], kjer so potrdili [[John F. Kerry|Johna Kerryja]] za predsedniškega kandidata, je bil Obama izbran za glavnega govornika in je s svojo mladostno energijo ter živahno [[Retorika|retoriko]] navdušil vse navzoče. Opisal je svojo družinsko zgodbo, ki je utemeljila njegovo vero v ameriške sanje in se na koncu zavzel za ameriško enotnost:<ref>[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A19751-2004Jul27.html Washington Post, 27. Juli 2004: ''Transcript: Illinois Senate Candidate Barack Obama''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> {{navedek|Ni liberalne Amerike in konservativne Amerike – so [[Združene države Amerike]]. Ni črne Amerike in bele Amerike in latinske Amerike in azijske Amerike: so Združene države Amerike. Kritiki bi našo deželo radi razrezali in razkosali v rdeče države in modre države: rdeče so republikanske, modre pa demokratske. A tudi zanje imam novice. Častimo vsemogočnega Boga v modrih državah, v rdečih pa ne maramo, da nam zvezni agenti brskajo po naših knjižnicah. Vodimo malo bejzbolsko ligo (Little League je ameriška neprofitna organizacija, ki omogoča otrokom igranje bejzbola) v modrih državah in imamo gejevske prijatelje v rdečih državah. So domoljubi, ki nasprotujejo vojni v Iraku, in so domoljubi, ki jo podpirajo. Eno ljudstvo smo in vsi slovesno obljubljamo zvestobo zvezdam in trakovom, vsi branimo Združene države Amerike.}} Govor ga je naredil slavnega po vsej državi in mu prinesel veliko simpatij. Odslej je bil obravnavan kot nova zvezda demokratov in morebitni kandidat za [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]]. Potem sta dva njegova najresnejša tekmeca - Jack Ryan in Alan Keyes - »uničila« sama sebe. Na volitvah je zmagal s 70 odstotki glasov. Ko je 4. januarja 2005 zaprisegel kot ameriški senator, je bil Barack Obama že politična zvezda. Postal je član več senatnih odborov, se pridružil [[Republikanska stranka (ZDA)|republikancu]] [[John McCain|Johnu McCainu]] pri ustvarjanju reforme priseljenske politike, z republikanskima senatorjema [[Richard Lugar|Richardom Lugarjem]] in [[Tom Coburn|Tomom Coburnom]] pa se je povezal pri zakonu o omejevanju dostopa do orožja. [[Lobiranje|Lobiral]] je proti onesnaževanju voda z [[jedrski odpadek|jedrskimi odpadki]], za pomoč [[Demokratična republika Kongo|Kongu]], za razkritje prispevkov za kampanje, za zmanjševanje izpustov [[Toplogredni plin|toplogrednih plinov]], za postopno zmanjševanje števila vojakov v [[Irak]]u in za zmanjševanje nevarnosti [[Jedrski terorizem|jedrskega terorizma]]. Njegov pomembnejši dosežek je bila pobuda za [[Etika|etično]] reformo politike. Postal je tudi član zunanjepolitičnega senatnega odbora, v okviru katerega je obiskal [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], [[Bližnji vzhod]], [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in [[Afrika|Afriko]]. V zveznem senatu [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresa ZDA]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] je bil peti temnopolti senator v zgodovini ZDA. Družina se ni preselila, zato je Obama redno vsak teden potoval med [[Washington, D.C.|Washingtonom]] in [[Chicago]]m.<ref name="MonografijaObama">{{navedi knjigo |editor-last1=Keller |editor-first1=Bill |editor-last2=Abramson |editor-first2=Jill |year=2009 |title=Obama : zgodovinska pot |publisher=Založba Sanje |pages=237 |isbn=978-961-92533-5-9 |cobiss=247270144}}</ref> === Predsedniški kandidat === Obama je kandidiral za predsednika v času, ko se je še vedno izgubljal po hodnikih Kapitola v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], saj je bil senator komaj dve leti. Uradna razglasitev kandidature za predsednika je bila 10. februarja 2007, v [[Springfield, Illinois|Springfieldu]], [[Illinois]]. Dan je bil izredno mrzel. Obama se je zavil v plašč in šal in pod govorniški oder, da občinstvo, 18.000 ljudi, ni videlo, so mu postavili grelec. Nagovoril je vse generacije ter svojo kampanjo predstavil ne toliko kot kandidaturo, pač pa kot gibanje.<ref>[https://archive.today/20120713090647/projects.washingtonpost.com/2008-presidential-candidates/issues/candidates/barack-obama/%23top-priorities Washington Post (2008): Fragen an den Präsidentschaftskandidaten Barack Obama] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> [[Slika:Flickr_Obama_Springfield_01.jpg|thumb|220px|Uradna razglasitev kandidature za predsednika, Springfield, 10.2.2007]] Stal je pred kapitolom v Springfieldu, kjer je svojo politično kariero začel [[Abraham Lincoln]], in se spomnil Lincolnovih slavnih besed, ko je pozval k ukinitvi suženjstva: »Hiša, ki bo znotraj razdeljena, ne more stati.« Po Obamovem mnenju je bila država zdaj razdeljena zaradi spridenega ozračja v Washingtonu, vlade, okužene s cinizmom, priložnostne korupcije in majhnostjo politike. Obljubil je skorajšnji konec vojne v [[Irak]]u, univerzalno zdravstveno zavarovanje in povečanje energijske neodvisnosti. Že po treh mesecih so mu dodelili varovanje [[Tajna služba ZDA|tajne službe]], saj je prejel nekaj rasno motiviranih groženj.<ref name="MonografijaObama"/> ==== Strankarske preliminarne volitve ==== Začeli so se dolgi meseci kampanje. Po začetnem viharnem zanimanju in navdušenju, ki sta sledili razglasitvi, so kmalu zabredli v finančne težave. Da bi pritegnili nove sponzorje, predvsem male darovalce, so uporabili internet in skozi celo kampanjo podirali rekorde v zbiranju denarja. V kampanji, v kateri so večinoma delali mladi med dvajsetim in tridesetim letom, so uporabili [[Facebook]], [[YouTube|Youtube]], [[Twitter]] in vse možnosti, ki jih ponuja internet, da bi ustvarili čim večjo skupino prostovoljcev za delo na terenu in neposredno nagovarjanje volivcev - tudi od vrat do vrat. In res so zgradili mrežo prostovoljcev po vsej državi. Mladi v ZDA se še nikdar niso tako zanimali za politični proces in njihova – navadno porazna udeležba ob takih dogodkih – še nikdar ni bila tako visoka.<ref name="Predsedniške volitve ZDA 2008">{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/sajovic-kaja.pdf|title= Predsedniške volitve ZDA 2008|accessdate= |date= 2008 |first=Kaja |last=Sajovic|publisher=FDV}}</ref> Po mnenju nekaterih analitikov je internet spremenil volitve 2008 na enak način, kot je na boj med [[John F. Kennedy|Johnom F. Kennedyjem]] in [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]] leta 1960 odločilno vplivala televizija. Na prvih strankarskih preliminarnih volitvah za izbor predsedniškega kandidata Demokratske stranke v zvezni državi [[Iowa]], kjer je večinsko belo prebivalstvo (95 odstotkov), je Obama zmagal. Ta zmaga je bila zelo pomembna, dala je odgovor na vprašanje, ali je lahko nominiran temnopolti kandidat. Glavna protikandidatka je bila senatorka [[New York (zvezna država)|New Yorka]] [[Hillary Clinton]], soproga bivšega predsednika ZDA [[Bill Clinton|Billa Clintona]] (1994-2002), izkušena in vešča političnega parketa. Sledile so volitve v zelo pomembnem [[New Hampshire]]u, kjer je slavila Hillary. V ZDA je 50 zveznih držav. Ostali kandidati - Christopher Dodd, Joe Biden, Bill Richardson in Dennis Kucinich so kmalu izpadli iz boja, le tretji kandidat [[John Edwards]] je odstopil šele 30. januarja 2008. ==== Dolga bridka bitka Obame in Clintonove ==== [[Slika:Democraticprimary2008.gif|thumb|250px|left|Kartogram volilnih izidov po zveznih državah - vijolična b. Obama, zelena b. Clinton, oranžna Edwards]] Po »super torku« (''Super Tuesday''), 5. februarju 2008 je Obama zmagal v trinajstih, Clintonova pa v devetih državah, vendar je bilo število delegatov v korist Clintonove. Na preliminarnih volitvah 9. februarja v [[Washington (zvezna država)|Washingtonu]], [[Louisiani]] in [[Nebraski]] ter 10. februarja v državi [[Maine]]u, je zmagal Obama v vseh štirih zveznih državah. V taboru Clintonove niso načrtovali boja dlje od 5. februarja, prišlo je do medsebojnih trenj in kljub mreži bogatih donatorjev je zmanjkovalo denarja. Hillary Clinton je zaradi poraza zamenjala vodjo kampanje, sicer svojo prijateljico, Patti Solis Doyle, ki je veliko podpore uživala med volivci z [[Latinska Amerika|latinskoameriškimi]] koreninami.<ref name="Predsedniške volitve ZDA 2008"/> Nasprotno pa je Obamova ekipa, ki sta jo vodila in usmerjala Axelrod in Plouffe, oblikovala »prostor za 5. februar in naprej«, v okviru katerega so denar in organizacijo izjemno pazljivo odmerili večini držav, v katerih so potekale preliminarne volitve in strankarska zborovanja. Tudi internetno zbiranje sredstev se je uspešno nadaljevalo. Volivci v tem, kako nekdo vodi kampanjo, vidijo tudi povezavo s kasnejšim vodenjem države in Obama se je odrezal bolje.<ref name="Vzroki neuspeha Hillary Clinton">{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/mikec-spela.pdf|title= Predsedniške volitve ZDA 2008|accessdate= |date= 2010 |first=Špela |last=Mikec}}</ref> Na preliminarnih volitvah 12. februarja je Obama zmagal v treh državah in prevzel vodstvo. V [[Virginija|Virginiji]] 64 odstotkov, v [[Maryland]]u 60 odstotkov, v [[Zvezno okrožje Kolumbija|Zveznem okrožju Kolumbija]] celo 75 odstotkov glasov. Po zmagi na svojih rodnih [[Havaji]]h s 76 odstotki in v [[Wisconsin]]u z 58 odstotki glasov, je dosegel zmago v desetih državah. Na preliminarnih volitvah 4. marca, potekale so v štirih državah, je Hillary Clinton v [[Teksas]]u, [[Ohio|Ohiu]] in [[Rhode Island]]u porazila Obamo. Edino v [[Vermont]]u je zmagal Obama z 59 odstotki glasov; v Teksasu je osvoji 48 ter v Ohiu 44 odstotkov glasov in tako osvojil dodatne delegate za strankarsko konvencijo. S tem mu je uspelo zadržati vodilno mesto v tesnem boju. 8. marca je zmagal Obama v številčno najmanjši državi [[Wyoming]] z 61 odstotki glasov in osvojil dodatnih 7 delegatov. Glede domačih tem sta se oba kandidata zavzemala za domala enako usmeritev vlade, prizadevala pa sta si pokazati razlike v njuni zunanji politiki. Obama je uporabil vse svoje govorniške in pripovedniške spretnosti. V marcu je za škandal poskrbel Obamov pastor, častiti Jeremiah Wright.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/o291959 |title=Obama zašel v težave |accessdate= |date=29.4.2008 |work=Delo |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305015555/http://www.delo.si/clanek/o291959 |url-status=dead }}</ref> Mediji so izbrskali posnetke njegovih protiameriških pridig, tudi o [[Rasizem|rasistični]] Ameriki. Obama je sporne pridige obsodil, problem pa delno rešil s prelomnim govorom o rasi v Ameriki, ki so ga mnogi takoj primerjali s tistim JFK-jevim o katolicizmu. Kot politik mešane rase je moral Obama za dosego svojih političnih ciljev hoditi po tanki liniji, da je bil privlačen za belce in da je hkrati še vedno zadovoljeval pričakovanja temnopoltih. Po številu izbranih delegatov je vodil Obama s 1.328 pred Clintonovo, ki je osvojila 1.190 delegatov. Ko so se vključili še superdelegati, ki niso vezani volji ljudstva, je Obama vodil s 1.527, Clintonovo pa je podpiralo 1.428 vseh delegatov. Za zmago je bilo potrebno pridobiti podporo 2.025 delegatov. Z nadaljevanjem izenačene bitke se je izostrila retorika v obeh taborih. 7. marca se je razpravljalo okoli izjave Obamove svetovalke Samanthe Power, da je Clintonova »pošast«, zaradi česar je morala odstopiti. Že naslednji dan je bila na sporedu [[Iraška vojna|vojna v Iraku]]. Iz štaba Clintonove so novinarji dobili e-mail »Obamov plan za Irak« s komentarjem, da on sploh nima plana za umik, čeprav je to njegova osrednja točka kampanje. Obamovo osebje je odgovorilo in protikandidatki pripisalo cinizem, nezaupanje ter pripravljenost na vse, da dobi nominacijo. Bivši predsednik Clinton je v začetku marca na zborovanju v [[Misisipi]]ju izjavil, da bi bila njegova soproga in Obama, če bi kandidirala skupaj kot kandidata za predsednico in podpredsednika [[Bela hiša|Bele hiše]] »nezaustavljiva moč«. Po njegovem mnenju bi Obama osvojil urbana območja in premožnejše volivce, Hillary pa tradicionalno ruralna območja. Obama je odgovoril, da ne razume, kako lahko nekdo, ki je na drugem mestu, ponuja podpredsedniško mesto nekomu, ki je na prvem mestu. Tabor Clintonove se je v nadaljevanju poslužil umazane kampanje, napadov na osebni ravni, čemur se je Obama skušal izogibati.<ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/43644/zenska-na-robu-zivcnega-zloma|title= Ženska na robu živčnega zloma |accessdate= |date=30.5.2008|format= |first=Marcel |last=Štefančič, jr. |authorlink=Marcel Štefančič |work=Mladina}}</ref> [[Slika:Barack_Obama_and_Ted_Kennedy_in_Hartford%2C_February_4%2C_2008.jpg|thumb|220px|Barack Obama in Ted Kennedy, Hartford, 4.2.2008]] Anketa tednika ''[[Newsweek]]'' je 8. marca pokazala rezultate na nacionalni ravni, da Obama in Clintonova tečeta »mrtvi tek« s 45 odstotkov glasov za Obamo in 44 odstotkov za Clintonovo. Obama je vodil med mladimi, temnopoltimi, visoko izobraženimi. Clintonova je imela večino med starejšimi belci z nižjo izobrazbo.<ref>{{navedi novice |url=http://www.24ur.com/novice/svet/clintonova-in-obama-se-naprej-izenacena.html |title=Clintonova in Obama še naprej izenačena|accessdate= |date=6.2.2008 |work=[[24ur.com]]}}</ref> V začetku aprila je odstopil Mark Penn, glavni strateg negativne kampanje Hillary Clinton in krivec za njen propad.<ref name="Predsedniške volitve ZDA 2008"/> Kasneje se je izvedelo, da ga je zagovarjal Bill Clinton. Delitev med demokrati je šla na mlin republikanskemu predsedniškemu kandidatu Johnu MacCainu, saj so mnogi demokratski volivci izjavljali, da bodo dali glas njemu, če ne bo izbran njihov demokratski favorit. Zaradi tesne bitke s Clintonovo je postal Obama trdoživ in še boljši kandidat. Na svojo stran si je pridobil kar nekaj uglednih demokratov, med drugimi [[Edward Moore Kennedy|Teda Kennedyja]], ki je menil, da je Obama primernejši kandidat od Clintonove za združitev stranke in države.<ref name="Vzroki neuspeha Hillary Clinton"/> Obamo je tudi javno podprl razočarani republikanec, nekdanji državni sekretar [[Collin L. Powell]]. V začetku maja je postajalo jasno, da bo Obama demokratski kandidat za predsednika. Po zmagah na državnih konvencijah in volitvah v zveznih državah in samo treh porazih od začetka maja, si je Barack Obama s podporo skoraj 400 superdelegatov zagotovil kandidaturo za predsednika z 2.117 delegati. Počakati so morali samo še na demokratsko strankarsko konvencijo v [[Denver, Kolorado|Denverju]], kjer se je njegova kandidatura potrdila. Hillary in Bill Clinton sta Obamo na konvenciji dostojanstveno podprla.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/svet/demokrati-praznujejo-zgodovinsko-noc/91696 |title=Demokrati praznujejo zgodovinsko noč|accessdate= |date=28.8.2008 |work=MMC RTV SLO}}</ref> ==== Tekma za Belo hišo ==== [[Slika:Biden_Obama_3b.jpg|thumb|220px|Joe Biden in Barack Obama, Springfield, avgust 2008]] Obamov protikandidat je bil izkušeni [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanski]] senator iz [[Arizona|Arizone]], [[John McCain]]. Za svojo kampanjo je najel številne člane Busheve politične ekipe.<ref>{{navedi novice |url=http://voices.washingtonpost.com/thefix/inner-circle/mccains-inner-circle-revisited.html |title=McCain's Inner Circle -- Revisited |first=Chris |last=Cillizza |work=The Fix |publisher=The Washington post |date=14.2.2008 |accessdate=24.6.2008 |archive-date=2012-07-17 |archive-url=https://archive.today/20120717103149/http://voices.washingtonpost.com/thefix/inner-circle/mccains-inner-circle-revisited.html |url-status=dead }}</ref> Po tem, ko je bil izbran za predstavnika demokratov na volitvah 2008, je moral Obama izbrati še podpredsednika, ki bo z njim na čelu države. Dne 23. avgusta 2008 je Obama objavil, da je podpredsedniški kandidat [[Joe Biden]], njegov konkurent na preliminarnih volitvah, dolgoletni senator iz [[Delaware]]a in eden od najizkušenejših ameriških politikov. Po izbiri podpredsednika je Obama nadaljeval kampanjo s sloganom »Yes We Can« s potovanji v mnoge zvezne države in v govorih izpostavljal svoj program. Konec julija je odšel na odmevno turnejo po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in [[Evropa|Evropi]], z namenom, da se predstavi v predsedniški luči. Med potovanjem se je izkazalo, da je Obama politična rock zvezda.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/svet/obama-po-uspesni-turneji-na-oceh-rojakov/90735|title= Obama po uspešni turneji na očeh rojakov|accessdate= |date= 28.7.2008 |first=Ksenja |last=Tratnik|work=MMC RTV-SLO}}</ref> McCainova ekipa je začela z napadalnimi oglasi, od katerih se je Obamov tabor ogradil. Obama je sodeloval v treh predsedniških debatah, v katerih je, po mišljenju mnogih kritikov, porazil svojega republikanskega protikandidata, Johna McCaina. Medtem ko je Barack Obama izžareval mladost in spremembe, je republikanski nominiranec John McCain, ki je med kampanjo dopolnil 72 let, stavil na svojo imenitno biografijo. [[Slika:ElectoralCollege2008.svg|thumb|250px|left]] Volitve so bile 4. novembra 2008 in Obama je svojo kampanjo prekinil šele popoldne tega dne. Zgodaj zjutraj je odšel na volišče, popoldne pa je - že tradicionalno na dan vsakih volitev - odigral košarkarko tekmo z bližnjimi sodelavci in prijatelji. Koncem dneva se je umaknil domov v predmestje Chicaga in s svojo družino čakal na rezultate volitev. Po zaprtju vseh volišč in objavi rezultatov, je Barack Obama osvojil glasove v 29, McCain v 21 zveznih državah in tako zbral 365 elektorskih glasov nasproti McCainovih 173.<ref>{{navedi splet|url=http://www.realclearpolitics.com/epolls/2008/president/us/general_election_mccain_vs_obama-225.html|title=General Election: McCain vs. Obama|accessdate=February 20, 2009|publisher=Real Clear Politics|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090217083055/http://www.realclearpolitics.com//epolls//2008//president//us//general_election_mccain_vs_obama-225.html|archivedate=2009-02-17|url-status=live}}</ref> Obama je prestopil prag, ki je bil 270 elektorskih glasov in postal je 44. [[predsednik Združenih držav Amerike]]. === Predsednik ZDA - prvi mandat === ==== Svečana prisega ==== [[Slika:US_President_Barack_Obama_taking_his_Oath_of_Office_-_2009Jan20.jpg|thumb|220px|Slovesna prisega predsednika ZDA Baracka Obame, 20.01.2009]] 20. januarja 2009 je Obama zaprisegel na zahodni strani Kapitola, kjer so sužnji svojčas žgali opeke, žagali les in polagali kamne za njegove temelje. Na travniku National Mall, nekdanji suženjski tržnici, se je zbrala skoraj dvomilijonska množica, ki se je raztezala vse do spomenika [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]], predsedniku, ki je odpravil [[suženjstvo]]. Nad celotno – najbolj pričakovano inavguracijo od [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] naprej – je bilo čutiti Lincolnovo navzočnost. In prav dan poprej so se Američani poklonili državnemu prazniku ob rojstvu [[Martin Luther King mlajši|dr. Martina Luthra Kinga ml.]], velikega borca za državljanske pravice, čigar navzočnost je bilo čutiti tudi med volitvami in inavguracijo. Ko je Obama prisegel, da bo branil ustavo, je njegova roka počivala na žametni [[Sveto pismo|Bibliji]], ki jo je leta 1861 uporabil Lincoln. Predsednik vrhovnega sodišča John G. Roberts ml. in Barack Obama, dva ustavna strokovnjaka, ki sta bila odlična govornika, sta imela kar nekaj težav, da sta se prebila skozi prisego. Prisega je bila tako velik zgodovinski dogodek, da je Obamov nastopni govor postal večji kot njegove besede in bolj prežet s pomenom kot karkoli, kar je povedal. Resnoben, realistični ton nastopnega govora je presenetil tiste, ki so pričakovali bolj vzvišeno retoriko iz njegove kampanje. Med vrsticami je ostro kritiziral [[George W. Bush|G. W. Busha]]. Izpostavil je naraščajoče število zaplenjenih domov, zaprta podjetja, izgubljene službe, drago zdravstveno varstvo, upadanje kakovosti šol, energetsko odvisnost in grožnjo podnebnih sprememb. Resna drža in resnobna retorika Baracka Obame sta sporočali, da ni nikakršno božanstvo in da razplet zgodbe ne bo preprost. Med tem, ko sta bila Obama in Bush s soprogama na poti na slovesno prisego, je 93 članov osebja [[Bela hiša|Bele hiše]] v petih urah pospravilo imetje družine Bush in skrbno zložilo v predale osebne predmete Obamovih. Ob prihodu vsake nove administracije je bila opravljena hitra menjava, ne da bi v hišo na naslovu Avenija Pensilvanija vstopil en sam selivec.<ref name="MonografijaObama"/> ==== Prve odločitve ==== Obama je zelo hitro sestavil svojo sanjsko ekipo izobraženih in izkušenih sodelavcev. Dejal je, da bi bili Američani zaskrbljeni, če bi v najbolj kritičnih časih za gospodarstvo imenoval ljudi brez izkušenj. Ni bilo nujno, da so se kandidati v vsem strinjali z njim. Bil je pragmatik in sestavil pisan kabinet, v katerem so bili tako levičarji kot bolj sredinski politiki. In kar nekaj kadra je bilo tudi iz Clintonove administracije. Državna sekretarka, ki je odgovorna za ameriško zunanjo politiko, je postala [[Hillary Clinton|Hillary Rodham Clinton]]. V tej vladi je bilo vendarle manj kadrovanja po osebnih poznanstvih in politikov z dobrimi zvezami, kakršni so končali visoko v Bushevi vladi.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/novice/svet/prvi-temnopolti-predsednik-zda-obama-od-sprememb-v-pragmatizem.html|title= Prvi temnopolti predsednik ZDA Obama od sprememb v pragmatizem|accessdate= |date= 25.12.2008|format= |publisher= Delo,povzeto po STA|archive-date= 2017-02-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20170211160625/http://www.delo.si/novice/svet/prvi-temnopolti-predsednik-zda-obama-od-sprememb-v-pragmatizem.html|url-status= dead}}</ref> [[Slika:Obama_cabinet_meeting_2009-11.jpg|thumb|220px|Obamov kabinet v letu 2009]] 21. januarja je šef Obamovega kabineta Rahm Emanuel naročil vladnim agencijam in ministrstvom, naj zamrznejo vse uredbe, ki jih je v zadnjih dneh sprejela administracija nekdanjega predsednika Georgea Busha in še niso v veljavi. Nova administracija jih je namreč pred začetkom izvajanja želela ponovno preučiti. Gre sicer za običajen korak ob menjavi administracij v [[Bela hiša|Beli hiši]]. Obama je tudi začel uresničevati svoje obljube glede taborišča [[Guantanamo]] na [[Kuba|Kubi]], saj naj bi tamkajšnji vojaški tožilci na njegovo prošnjo za 120 dni ustavili vse primere pred vojaškimi komisijami.<ref name="24ur.com o koncu sojenj v Guantanamu">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/novice/svet/obama-takoj-zavihal-rokave.html |title=Konec sojenj v Guantanamu |accessdate= |date=21. januar 2009 |format= |publisher=24ur.com,povzeto po STA }}</ref> V naslednjih dneh je nadaljeval z izpolnjevanjem nekaterih predvolilnih obljub. Novi ameriški predsednik se je v prvem tednu sestal z ekipo vrhunskih gospodarskih in finančnih strokovnjakov, s katerimi so poskušali oblikovati strategijo, ki bi omogočila obvladovanje napetih finančnih razmer in oživitev gospodarstva, ki se je znašlo v največji krizi po veliki depresiji v 30-ih letih dvajsetega stoletja. Slednje se je Obama želel lotiti s stimulacijskim paketom, vrednim okoli 825 milijard dolarjev, ki sta ga morala potrditi tudi oba domova ameriškega kongresa. Kot je dejal ob zaprisegi, si bi s pogumnimi in hitrimi dejanji prizadeval ne le ustvariti nova delovna mesta, temveč postaviti nove temelje za gospodarsko rast.<ref name="24ur.com o koncu sojenj v Guantanamu"/> ==== Zunanja politika ==== ===== Irak ===== V nasprotju s tedanjim večinskim mnenjem je Obama na protivojnem zborovanju 2. oktobra 2002 javno zavrnil iraško vojno. »Zavedam se, da bo invazija na [[Irak]] brez jasnega vzroka in brez močne mednarodne podpore samo spodbudila ogenj na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], podprla najslabše namesto najboljše impulze v [[Arabski svet|arabskem svetu]], okrepila novačenje [[Al Kaida|Al Kaide]]. Nisem proti vsem vojnam. Sem proti neumnim vojnam.« Leta 2007 je predstavil načrt umika. Dne 27. februarja 2009 je napovedal konec bojnih misij ZDA v Iraku, okupiranem od leta 2003 in umik večine tamkajšnjih ameriških vojaških enot v 18 mesecih. Te so zapustile Irak kot je bilo načrtovano do 19. avgusta 2010. Od konca leta 2011 naj bi ostalo v državi le nekaj enot za zaščito [[Veleposlaništvo|veleposlaništva]] in usposabljanje iraške vojske.<ref>[http://www.whitehouse.gov/the_press_office/Remarks-of-President-Barack-Obama-Responsibly-Ending-the-War-in-Iraq/ Whitehouse.gov: ''Remarks of President Barack Obama – As Prepared for Delivery: Responsibly Ending the War in Iraq''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130529143021/http://www.whitehouse.gov/the_press_office/Remarks-of-President-Barack-Obama-Responsibly-Ending-the-War-in-Iraq/ |date=2013-05-29 }} (Camp Lejeune, North Carolina, 27. Februar 2009) – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> ===== Izrael in Palestina ===== Po Obamovem ultimatu, da se v času enega leta najde trajna rešitev za izraelsko-palestinski spor, sta se na neposrednih pogajanjih prvič sešla [[Benjamin Netanjahu]] in [[Mahmud Abas]]. Srečanje je bilo 2. septembra 2010 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]].<ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2010/sep/02/middle-east-peace-talks-israel Chris McGreal (The Guardian, 3. September 2010): ''Middle East peace 'in a year' ''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> Tri tedne kasneje je Obama sklical [[Generalna skupščina OZN|Generalno skupščino ZN]], da te dogovore podprejo in priznajo, da sta varnost [[Izrael]]a in resnična sprava dosegljiva le z neodvisno [[Država Palestina|Palestino]] in samo z miroljubnimi sredstvi.<ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2010/sep/23/barack-obama-middle-east-peace The Guardian, 23. September 2010: ''Barack Obama calls on UN to support Middle East peace talks''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> ===== Afganistan in Pakistan ===== Medtem, ko je [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] v preteklosti že uporabljala brezpilotna letala, jih je za vojaške raketne napade začel uporabljati ameriški predsednik George Bush ml. S pakistanskim kolegom, avtoritarnim generalom [[Pervez Mušaraf|Pervezom Mušarafom]], je sklenil dogovor o vojaških napadih na severozahodu in zahodu [[Pakistan]]a, ki so ju sicer nadzorovali [[talibani|talibanski]] uporniki in pripadniki [[Al Kaida|Al Kaide]]. Pod Obamo se je število napadov z brezpilotnimi letali povečalo skoraj za šestkrat v primerjavi z obdobjem Bushevega drugega mandata.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/clanek/137499|title= Letala, ki znajo ubijati sama|accessdate= |date= 23.1.2011|format= |first= Damijan|last= Slabe|publisher= Delo|archive-date= 2011-01-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20110127184323/http://www.delo.si/clanek/137499|url-status= dead}}</ref> Tudi v [[Afganistan]]u so se po nareku Obame močno povečali raketni napadi, ki so terjali številne civilne žrtve. Afganistan so ZDA napadle 7. oktobra 2001. Samo za neposredne stroške operacije Trajna svoboda, so ameriški davkoplačevalci odšteli 420 milijard dolarjev, trenutno pa gre iz proračuna zanjo okoli dve milijardi dolarjev na teden. V najdaljši vojni v ameriški zgodovini je doslej padlo več kot 2500 zavezniških vojakov, od teh več kot 1600 Američanov, tisoče mrtvih civilistov pa v zadnjih desetletjih ni nihče uradno prešteval. Trenutno je v Afganistanu okoli 100.000 ameriških vojakov, med 40.000 do 50.000 vojakov [[NATO|NATA]] in še kakih 100.000 zasebnih pogodbenikov. Februarja 2009 je Barack Obama ukazal napotitev 17.000 dodatnih vojakov v Afganistan, 1. decembra 2009 pa se je število vojakov v Afganistanu povečalo na 33.000. Novi vojaki so se tja napotili v prvi polovici leta 2010, umik ameriških sil pa je bil načrtovan za konec leta 2011. 22. junija 2011 je v težko pričakovanem govoru o delnem umiku ameriške vojske iz Afganistana, Barack Obama dejal: »Amerika, nastopil je čas, da se osredotočimo na gradnjo države tukaj doma!« Ljudstvu je tako sporočil - umik 10.000 vojakov do konca leta 2011, ostalih 23.000, ki jih je kot del okrepitev poslal v Afganistan, pa se naj bi vrnilo do začetka jeseni 2012. Nekateri so bili mnenja, da je to prehiter umik in s tem zaletavi konec dokaj uspešne ofenzive.<ref>{{navedi splet |url= http://m.delo.si/clanek/159354/ |title= Umik iz Afganistana|accessdate= |date= 23.6.2011|format= |first=Boris |last=Čibej |work=Delo}}</ref> [[Slika:Obama_and_Biden_await_updates_on_bin_Laden.jpg|thumb|left|220px|Predsednik Obama in najožji sodelavci spremljajo vojaško [[Operacija Neptunovo kopje|operacijo Neptunovo kopje]]]] [[Slika:President_Obama_on_Death_of_Osama_bin_Laden.ogv|thumb|Televizijski prenos nagovora državljanom ob smrti [[Osama bin Laden|Osame bin Ladna]], 1. maj 2011 ob 23.35]] Pripadniki posebnih enot ameriške vojske so 1. maja 2011 po ukazu predsednika ZDA Baracka Obame vdrli v hišo v pakistanskem [[Abbottabad]]u, 55&nbsp;km od [[Islamabad]]a in ubili ameriškega sovražnika številka ena, [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladna]].<ref name="rip">[http://www.spiegel.de/politik/ausland/terror-us-spezialkraefte-toeten-osama-bin-laden-a-760021.html US-Spezialkräfte töten Osama Bin Laden] in: [[Spiegel Online]] vom 2. Mai 2011</ref> Kmalu zatem so njegovo truplo odvrgli v [[Indijski ocean]] in tako preprečili, da bi njegovo zadnje počivališče postalo svetišče za nove skrajneže. Novica o bin Ladnovi likvidaciji je v ZDA sprožila veselje, uspešnost dela predsednika pa je bila za kratek čas ocenjena 9-11 odstotkov višje kot prej. Navdušenje se je sicer kmalu poleglo, uspešna operacija pa je odmevala le še v okviru druge predvolilne kampanje predsednika Obame. ===== Arabska pomlad ===== Obama se je zadržano odzval na proteste v [[Arabski svet|arabskem svetu]] in se oglasil v podporo demokraciji dežele šele po revoluciji v [[Tunizija|Tuniziji]].<ref>{{Navedi splet|first=Jackson|last=Diehl|url=http://voices.washingtonpost.com/postpartisan/2011/01/obama_to_mubarak_dont_change.html|title=Obama to Mubarak: Forget Tunisia|publisher=Washington Post|date=2011-01-20|accessdate=2011-05-28|language=en|archive-date=2011-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110507000707/http://voices.washingtonpost.com/postpartisan/2011/01/obama_to_mubarak_dont_change.html|url-status=dead}}</ref> V začetku februarja 2011 je Obama preko posebnega odposlanca ZDA pozval egiptovskega predsednika [[Hosni Mubarak|Hosnija Mubaraka]] k odstopu.<ref>{{Navedi splet|url=http://theweek.com/article/index/211670/egyptian-uprising-is-obama-trying-to-force-mubarak-out|title=Egyptian uprising: Is Obama trying to force Mubarak out?|publisher=The Week|date=2011-02-02|accessdate=2011-05-28|language=en}}</ref> Dne 11. februarja je pohvalil revolucijo v [[Egipt]]u - zaradi nenasilja in zadržanosti egiptovske vojske - vendar je opozoril, da so pred Egipčani »težki dnevi«.<ref>{{Navedi splet|url=http://articles.cnn.com/2011-02-11/us/egypt.us.reaction_1_egyptian-people-egyptian-president-hosni-mubarak-egyptian-revolution?_s=PM:US|title=Obama praises Egyptian revolution|publisher=CNN|date=2011-02-11|accessdate=2011-05-28|language=en}}</ref> Dne 23. februarja 2011 je pozval Obama libijskega voditelja [[Omar Moamer el Gadafi|Moamerja el Gadafija]] naj ustavi nasilje nad svojim ljudstvom v [[Državljanska vojna|državljanski vojni]] v [[Libija|Libiji]]. Libijcem pa je obljubil pomoč, pri tem ni izključil niti vojaškega posredovanja.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.handelsblatt.com/politik/international/obama-wir-halten-uns-alle-optionen-offen/3876616.html |title=Handelsblatt, 23. Februar 2011: ''Obama: „Wir halten uns alle Optionen offen!“'' |accessdate=2013-05-30 |archive-date=2011-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110227133216/http://www.handelsblatt.com/politik/international/obama-wir-halten-uns-alle-optionen-offen/3876616.html |url-status=dead }}</ref> 26. februarja je razglasil, da je Gadafi legitimnost izgubil in da mora odstopiti.<ref>[http://www.nytimes.com/2011/02/27/world/africa/27nations.html?_r=1&hp Security Council Calls for War Crimes Inquiry in Libya]</ref> Posvaril ga je z ameriško [[vojaška intervencija|vojaško intervencijo]].<ref>[http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9A04E4D81E3FF93BA35750C0A9679D8B63&ref=davidesanger Discord Grows On the Politics Of Intervention]</ref> 17. marca je ukazal ameriškim pilotom, naj začnejo z zračnimi napadi na libijsko vojsko. Odločitev je sledila po pogovorih z zunanjo ministrico [[Hillary Clinton]], svetovalko Samantho Power in veleposlanico v ZN Susan Rice, saj niso želeli ponoviti napake iz leta 1994, ko ZDA z nevmešavanjem niso preprečile [[genocid v Ruandi|genocida v Ruandi]].<ref>{{Navedi splet|first1=Helene |last1=Cooper |first2=Steven Lee |last2=Myers |url=http://www.nytimes.com/2011/03/19/world/africa/19policy.html?_r=1|title=Obama Takes Hard Line With Libya After Shift by Clinton|publisher=New York Times|date=2011-03-18|accessdate=2011-05-28|language=en}}</ref> Na domače kritike o pomanjkanju informacij glede ciljev, trajanja, stroškov vojaškega posega in neupoštevanju Kongresa<ref>[http://www.politico.com/news/stories/0311/51843.html John Boehner rips President Obama on Libya]</ref><ref>[http://www.washingtontimes.com/news/2011/mar/24/president-obama-has-lost-his-legitimacy-to-remain-/ KUHNER: Obama’s impeachable war]</ref>, se je Obama odzval 28. marca z nagovorom državljanom. Pojasnil je, da je vojaška operacija proti Gadafijevi vojski skrajni ukrep, da se prepreči pokol v [[Bengazi]]ju in se izvrši [[resolucija (pravo)|resolucija]] [[Varnostni svet OZN|VS ZN]] št.1973.<ref>[http://www.welt.de/print/die_welt/politik/article12914687/Die-starken-Frauen-von-Washington.html Die starken Frauen von Washington]</ref> Z evropskimi zavezniki in nekaterimi arabskimi državami podprti letalski napadi, so zaustavili pohod Gadafijeve vojske in omogočili upornikom ponovno zavzetje nekaterih izgubljenih mest. [[Združene države Amerike|ZDA]] so svojo vodilno vlogo - kot napovedano - prenesle na [[NATO]], da bi zase zmanjšale tveganje in stroške. ZDA ne bi mogle posredovati pri vsakem zatiranju ljudstva, tukaj pa so imele edinstveno priložnost, da so se izognili »grozovitemu pokolu« - na podlagi libijske prošnje po pomoči z mandatom ZN in mednarodne, tudi arabske, pomoči. Če to ne bi storili, bi bila zlorabljena ameriška identiteta, destabilizirane bi bile sosednje države Libije, zadušen arabski demokratični proces in lahko bi uničilo verodostojnost ZN. Na dolgi rok bi bilo tudi dražje za ZDA. Cilj – odstavitev Gadafija in graditev demokracije – je stvar samih Libijcev. Njegovo strmoglavljenje od zunaj bi razdelilo koalicijo in zahtevalo uporabo zemeljskih sil ali tveganje velikega števila civilnih žrtev zaradi zračnih napadov. Ta napaka je bila storjena že v vojni v Iraku in se ne bi smela ponavljati. Embargo na prodajo orožja Libiji, ustavitev denarnih tokov, nadzor prepovedi letenja in spodbujanje opozicije k padcu Gadafija se je nadaljevalo še naprej. Obama se je na koncu zavzel za človekoljubno vojaško posredovanje ob naravnih nesrečah, genocidu, za ohranitev regionalne varnosti in svetovne trgovine - potem, ko bi bile ZDA zaprošene za pomoč, ko bi druge države prevzele svoj delež in bi se vsi udeleženi držali načela pravičnosti in miru. Na ta način bi lahko in morale ZDA podpreti ljudstva, ki si želijo demokracije.<ref>[http://www.americanrhetoric.com/speeches/barackobama/barackobamalibyanationspeech.htm Barack Obama: ''Address to the Nation on Libya'' (28. März 2011, National Defense University, Washington, D.C.)]</ref> Opazovalci ocenjuje ta odlomek kot »Obamovo doktrino«, prvič so imenovani Obamovi pogoji za vojaško posredovanje ZDA.<ref>[http://www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,753714,00.html Gregor Peter Schmitz (Der Spiegel, 29. März 2011): ''Rede zum Libyen-Einsatz: Obamas Schlappe an der Heimatfront'']; [http://www.zeit.de/politik/ausland/2011-03/libyen-obama-washington-kriegsdoktrin Martin Klingst (Die Zeit, 29. März 2011): ''Libyen-Einsatz: Plädoyer für die humanitäre Intervention'']</ref> ==== Notranja politika ==== ===== Gospodarstvo ===== Glavni članek: [[Ekonomija Združenih držav Amerike|Ekonomija ZDA]] Obama je v predvolilni kampanji obljubil nadzor nad proračunskimi odhodki, zmanjšanje javnega dolga ter nižjo obdavčitev srednjega in nižjega razreda. Prevzel je težko dediščino – upadanje zaposlenosti za 800.000 delovnih mest na mesec, negativno stopnjo gospodarske rasti okoli 8 odstotkov, zadolženost ZDA približno 50 odstotkov [[Bruto domači proizvod|BDP]] itd.<ref>{{navedi splet|url= http://www.reporter.si/svet/ferfila-gospodarstvo-je-%C5%A1ibka-to%C4%8Dka-obame/12077|title= Gospodarstvo je šibka točka Obame|accessdate= |date= 20.10.2012|format= |publisher= Reporter|archive-date= 2012-10-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20121021205454/http://www.reporter.si/svet/ferfila-gospodarstvo-je-%C5%A1ibka-to%C4%8Dka-obame/12077|url-status= dead}}</ref> Obljubil je načrt obnove gospodarstva in izpostavil, kako pomembno je preživetje ameriške avtomobilske industrije, le-ta pa mora po koncu procesa reševanja dejansko delovati. Kot del svojega načrta je omenil tudi pomoč lastnikom domov, ki jim grozi zaplemba. Novoizvoljeni predsednik ZDA je napovedal, da se bo stanje ameriškega gospodarstva sicer še poslabšalo, preden ga bo zajelo izboljšanje. Ameriški predsednik Barack Obama je v [[Denver, Kolorado|Denverju]] 17.2.2009 podpisal enega od največjih stimulacijskih paketov v zgodovini te države, vrednega kar 787 milijard dolarjev.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/clanek/72330|title= Obama najprej napoveduje poslabšanje gospodarstva|accessdate= |date= 7.12.2008|format= |publisher= Delo|archive-date= 2008-12-10|archive-url= https://web.archive.org/web/20081210050333/http://www.delo.si/clanek/72330|url-status= dead}}</ref> Ta naj bi bil namenjen predvsem za infrastrukturo in izobraževanje ter ohranil in ustvaril 3,6 milijona delovnih mest ter tako ublažil finančno krizo. 6. septembra 2010 je napovedal še drugi paket pomoči gospodarstvu v vrednosti 50 milijard dolarjev, predvsem za izgradnjo infrastrukture.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ce-787-milijard-ne-bo-dovolj-nov-paket.html|title= 787 milijard ne bo dovolj, nov paket?|accessdate= |date= 18.2.2009|format= |publisher=24ur.com }}</ref> Obama izboljšuje zaupanje vlagateljev v gospodarstvo in kapitalske trge.<ref>{{navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042249229|title= Obama izboljšuje zaupanje vlagateljev v ameriško gospodarstvo|accessdate= |date= 4.3.2009|format= |first= Nuša|last= Brank|publisher= Dnevnik|archive-date= 2015-03-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20150330111100/http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042249229|url-status= dead}}</ref> Clinton, ki je vodil ZDA v času največjega gospodarskega razcveta, je zatrdil, da je Obama s svojo administracijo preprečil še hujše posledice velike svetovne gospodarske krize.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/svet/clinton-stopil-v-bran-obame-in-njegovega-vodenja-zda/290892|title= Clinton stopil v bran Obame in njegovega vodenja ZDA|accessdate= |date= 6.9.2012|format= |publisher=MMC RTV SLO}}</ref> Gospodarsko okrevanje ZDA se nadaljuje.<ref>{{navedi splet|url= http://www.nlbskladi.si/borze-v-preteklem-tednu/clanek/144-Gospodarsko-okrevanje-ZDA-se-nadaljuje|title= Gospodarsko okrevanje ZDA se nadaljuje|accessdate= |date= 4.2.2013|format= |first= Blaž|last= Hribar|publisher= NLB Skladi|archive-date= 2014-09-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20140917105148/http://www.nlbskladi.si/borze-v-preteklem-tednu/clanek/144-Gospodarsko-okrevanje-ZDA-se-nadaljuje|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://washington.embassy.si/index.php?id=2786|title= Gospodarski položaj ZDA|accessdate= 1.6.2013|date= |format= |work= Veleposlaništvo RS v ZDA}}</ref> ===== Zdravstvena reforma - »Obamacare« ===== [[Slika:Health_insurance_reform_bill_signature_20100323.jpg|thumb|left|220px|Podpisana zdravstvena reforma - Bela hiša, 23. marec 2010]] [[Zdravstveni sistem v ZDA|Ameriški zdravstveni sistem]] je liberalen in v privatni lasti, posledično to pomeni precej višje cene različnih zdravstvenih storitev. Je najdražji zdravstveni sistem na svetu, z dragimi zavarovalnimi premijami.<ref name="Večer.com o ameriškem zdravstvu">{{navedi splet |url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009111905487210 |title=Ameriško zdravstvo |date=19.11.2009 |format= |first=Kšela |last=Juš |work=Večer }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V predvolilnem boju je Obama obljubil zdravstveno reformo, kar ni uspelo celi vrsti predsednikov od leta 1912. Do leta 2013 naj bi imel vsak ameriški državljan urejeno zdravstveno zavarovanje. Veliko časa in energije je bilo potrebno, da je zdravstvena reforma postala zakon, saj so farmacevtski lobiji, republikanci in konservativni mediji udarili z vso silo po Obamovi administraciji. A demokrati so zbrali dovolj glasov za reformo in Obami je uspel največji domači projekt. Zgodovinski zakon je podpisal 23. marca 2010. Od reforme naj bi imela največ koristi velika večina od 45 milijonov Američanov, ki si doslej niso mogli urediti zdravstvenega zavarovanja. Zdaj jim bo na pomoč pri plačevanju premij priskočila država. Zavarovalnicam bo odslej prepovedana diskriminacija bolnikov. Sicer pa zavarovalnice naj ne bi bile na slabšem, saj bodo pridobile na milijone novih strank, ki si do sedaj niso mogle privoščiti obiska pri zdravniku ali nakupa zdravil. Posledično bodo profitirale tudi farmacija in bolnišnice. Večje breme naj bi nosili le bogatejši Američani, ki bodo od leta 2013 plačevali za 3,8 odstotka višje davke na investicijske dohodke ter prav tako vplačevali več v vladno zdravstveno shemo Medicare. Ta je namenjena upokojencem nad določeno starostjo in najrevnejšim (Medicaid). Uvedel jo je že pred pol stoletja predsednik [[Lyndon B. Johnson|Lyndon Johnson]]. Višji davčni režim bo tako doletel le družine, ki imajo več kot 250.000 dolarjev letnega dohodka.<ref name="MladinaZdravje">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/50088/ |title=Definitivno dve Ameriki |date=25.3.2010 |format= |first=Erik |last=Valenčič |authorlink=Erik Valenčič |work=Mladina}}</ref> ==== Ponovne volitve 2012 ==== [[Slika:Mitt_Romney_and_Barack_Obama_Oval_Office_meeting_2012-11-29.jpg|thumb|right|220px| Mitt Romney in Barack Obama, srečanje v Ovalni sobi, 29.11.2012]] V začetku aprila 2011 je Obama izrazil namero, da bo na predsedniških volitvah 2012 kandidiral za drugi predsedniški mandat.<ref>[http://www.huffingtonpost.com/2011/04/04/barack-obama-2012-campaign_n_844221.html Huffington Post, 4. April 2011: ''Barack Obama 2012 Campaign Officially Launches (VIDEO)'']</ref> Kampanjo za ponovno izvolitev je začel s sloganom »Forward« (Naprej). Republikanski protikandidat je bil senator [[Mitt Romney]], s katerim sta bila izenačeno, dolgotrajno in trdo volilno kampanjo.<ref>[https://web.archive.org/web/20121226042219/http://www.tagesschau.de/ausland/uswahl822.html Tagesschau.de, 7. November 2012: ''Präsidentschaftswahl in den USA: Obama hat es noch einmal geschafft.''] Abgerufen am 7. November 2012</ref><ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2012/nov/07/barack-obama-speech-full-text Text von Obamas Siegesrede]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.washingtonpost.com/blogs/ezra-klein/wp/2012/11/07/obamas-victory-speech-behind-the-return-of-the-presidents-rhetoric/ |title=www.washingtonpost.com (Kommentar zur Rede) |accessdate=2013-05-30 |archive-date=2012-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121107200526/http://www.washingtonpost.com/blogs/ezra-klein/wp/2012/11/07/obamas-victory-speech-behind-the-return-of-the-presidents-rhetoric/ |url-status=dead }}</ref> 6. novembra 2012 je Obama dosegel zmage predvsem v t. i. swing državah (nestanovitnih državah), ki so tradicionalno znane po nihanju volivcev – to so [[Kolorado]], [[Florida]], [[Iowa]], [[Nevada]], [[Ohio]], [[Pensilvanija]] in [[Virginija]]. Obama je osvojil večje število ljudskih in elektorskih glasov in tako ostal v [[Bela hiša|Beli hiši]]. Njegov namestnik [[Joe Biden]] je bil prav tako ponovno izvoljen za [[podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednika ZDA]].<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=nv9NwKAjmt0&feature=related Video seiner Siegesrede] Obamov zmagoslavni govor ob ponovni izvolitvi</ref> === Predsednik ZDA - drugi mandat === ==== Inavguracija ==== [[Slika:First_Family_2013_Inauguration_Day_portrait.jpg|thumb|220px|Obamova družina - Modra soba, 20.1.2013]] Obamova prisega je potekala v nedeljo, ker ustava določa, da mora predsednik svoj drugi mandat začeti opoldne 20. januarja. Skromna slovesnost je bila v Modri sobi [[Bela hiša|Bele hiše]] in poleg sodnika vrhovnega sodišča Johna Robertsa so bili tam le še novinarji in Obamova družina. Javna, veličastnejša prisega z govorom, parado in plesi je bila na sporedu v ponedeljek, pred okoli 800.000-glavo množico na Kapitolu. Američani imajo po štirih letih manj ogreta srca za Obamo, ki začenja svoj drugi mandat z nogami na tleh. V govoru je orisal glavne prioritete ter potrdil zavezanost, da izpelje zadane politične spremembe na področju gospodarstva, priseljenske zakonodaje, podnebnih sprememb in nadzora nad orožjem. Predsednik ima malo časa za spremembe zakonodaje, saj se čez eno leto pričnejo priprave na kongresne volitve leta 2014.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/svet/foto-michelle-drzala-biblijo-obama-prisegel-se-drugic.html |title= Michelle držala biblijo, Obama prisegel še drugič|accessdate= |date= 20.1.2013|format= |work= 24ur,povzeto po STA}}</ref> ==== Odnos Barackove administracije do zasebnosti državljanov ==== Po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih]] 11. septembra 2001 je takratna Busheva administracija močno poostrila nadzor nad elektronskimi komunikacijami državljanov, pogosto zelo nepregledno in neselektivno. V nasprotju s pričakovanji je Obamova administracija tovrstno politiko nadaljevala in celo poglobila, kar se je izkazalo po izbruhu [[afera Snowden|afere Snowden]], s pojasnilom, da je tovrstno početje v dobro državljanom.<ref>{{navedi splet |url=http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5925544 |title=Agencija za uničevanje zasebnosti |accessdate= |date=12. junij 2013 |format= |work=7 dni }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/145244/zaupajte-vladi-pustite-se-nadzirati/|title=Zaupajte vladi, pustite se nadzirati! |accessdate= |date=13. 6. 2013 |format= |work=Mladina d.d. }}</ref> == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Združenih držav Amerike|seznam predsednikov ZDA]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042223084/ Odlomek iz knjige Pogum za upanje * http://www.delo.si/clanek/74033 Kosilo petih predsednikov v Beli hiši * http://www.rtvslo.si/svet/obama-abas-in-netanjahu-v-iskanju-miru/212715 * http://www.siol.net/novice/svet/2012/08/casovnica_ameriskih_predsedniskih_volitev_2012.aspx * http://www.delo.si/novice/svet/ameriskevolitve2012/v-zivo-obami-drugi-mandat.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130210065117/http://www.delo.si/novice/svet/ameriskevolitve2012/v-zivo-obami-drugi-mandat.html |date=2013-02-10 }} * http://www.finance.si/8325766/ Kaj prinaša drugi mandat Baracka Obame * http://www.rtvslo.si/svet/si-bo-obama-s-tokratnim-govorom-tlakoval-pot-v-zgodovino/302253 * http://www.dnevnik.si/svet/monsanto-mocnejsi-od-bele-hise-in-kongresa * http://www.delo.si/novice/svet/orozarska-reforma-levica-ocita-obami-da-je-premehak.html * http://www.delo.si/novice/svet/odbor-ameriskega-senata-potrdil-predlog-imigracijske-reforme.html * http://www.rtvslo.si/svet/drzave-druga-za-drugo-zavracajo-prosnjo-snowdna-za-azil/312260 ; v angleščini {{Kategorija v zbirki}} * [http://www.barackobama.com/ Obama '08—BarackObama.com] * [http://www.whitehouse.gov/ Uradna spletna stran Bele hiše] * [http://www.telegraph.co.uk/news/picturegalleries/worldnews/2071443/Barack-Obama-a-life-in-pictures.html B.Obama: Življenje v slikah] * [http://www.youtube.com/watch?v=Fe751kMBwms Yes We Can] * [http://www.youtube.com/embed/MU9V6eOFO38 Mitt Romney o Baracovih volivcih] {{-}} {{Navpolja |title=Položaji in priznanja |list1= {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[George W. Bush]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Združenih držav Amerike]]|years=2009–danes}} {{s-inc}} {{s-par|us-sen}} {{s-bef|before=[[Peter Fitzgerald]]}} {{s-ttl|title= Senator ZDA iz Illinoisa|years=2005–2008}} {{s-aft|after=[[Roland Burris]]}} {{s-par|us-il-sen}} {{s-bef|before=[[Alice Palmer (političarka)|Alice Palmer]]}} {{s-ttl|title=Državni senator Illinoisa<br />iz 13-tega okrožja|years=1997–2004}} {{s-aft|after=[[Kwame Raoul]]}} {{s-dip}} {{s-bef|before=[[Nicolas Sarkozy]]}} {{s-ttl|title=[[G8|Vodja G8]]|years=2012}} {{s-aft|after=[[David Cameron]]}} {{s-ach}} {{s-bef|before=[[Martti Ahtisaari]]}} {{s-ttl|title=[[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec za mir]]|years=2009}} {{s-aft|after=[[Liu Xiaobo]]}} {{s-ppo}} {{s-bef|before=[[Carol Moseley Braun]]}} {{s-ttl|title=[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratski kandidat]] za<br />senatorja ZDA iz [[Illinois]]a|years=2004}} {{s-aft|after=[[Alexi Giannoulias]]}} {{s-bef|before=[[Harold Ford, Jr.|Harold Ford]]}} {{s-ttl|title=Glavni govornik Konvencije demokratske stranke |years=2004}} {{s-aft|after=[[Mark Warner]]}} {{s-bef|before=[[John F. Kerry|John Kerry]]}} {{s-ttl|title=[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratski kandidat]] za<br />[[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav]]|years=2008, 2012}} {{s-inc|recent}} {{s-end}} }} {{Navpolja |title= Članki, povezani z Barackom Obamo |list1= {{USSenIL}} {{Predsedniki ZDA}} {{Nobelova nagrada za mir}} {{Time Person of the Year}} }} {{-}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Obama, Barack}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Illinoisa]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]] [[Kategorija:Predsedniki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Columbia]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Chicagu]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] [[Kategorija:Ameriški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Članki wikikrožka Univerza za tretje življenjsko obdobje]] s2qts6fzm7bumpnzsf9bk45ihtyju0m 0 175053 6740835 6437805 2026-08-22T12:39:13Z Ljuba24b 92351 dp 6740835 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Diego Velázquez | image = | imagesize = 200px | caption = Avtoportret, 45 × 38 cm | birthname = <!-- WD --> | birthdate = | birthplace = | deathdate = | deathplace = | nationality = Španec | field = slikarstvo | training = | movement = [[barok]] | famous works = ''[[Las meninas]]'', 1656<br /> ''[[Venera pred ogledalom]]'', 1644–1648<br /> ''[[Predaja Brede]]'', 1634–1635 | patrons = | awards = }} '''Diego Rodríguez de Silva y Velázquez''', znan kot '''Diego Velázquez''', [[Španci|španski]] [[barok|baročni]] [[slikar]], * [[6. junij]] [[1599]], [[Sevilla]], [[Španija]], † [[6. avgust]] [[1660]], [[Madrid]]. Svoja prva leta je preživel v [[Sevilla|Sevilli]], kjer je pod vplivom [[Caravaggio|Caravaggia]] in njegovih naslednikov razvil slog tenebrističnega [[naturalizem|naturalizma]]. Pri štiriindvajsetih letih se je preselil v Madrid, kjer je bil imenovan za slikarja kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], štiri leta za tem pa je bil povišan v dvornega slikarja. S tem delom se je ukvarjal do konca življenja. Njegovo delo je bilo sestavljeno tako iz slikanja portretov kralja in kraljeve družine, kot iz drugih slik, ki so krasile zidove kraljevih rezidenc. Njegovo delo na dvoru mu je dovoljevalo preučevanje kraljeve zbirke slik, ki so, skupaj z znanjem, ki ga je pridobil na svojem prvem potovanju po Italiji, kjer je spoznal tako antično umetnost, kot umetnost takratnega časa, vplivali na razvoj sloga, kjer je prevladovala jasnost, nastala s hitrimi in tekočimi potezami čopiča. V svoji zrelosti, od leta 1631 naprej, je Velazquéz v tem stilu naslikal velika dela kot npr. ''[[Predaja Brede]]''. V zadnjih desetih letih Velázquezovega življenja je slog postal bolj shematičen in površen, z njim pa je dosegel nenavadno prevlado luči. Otvoritev tega obdobja je zaznamovana z delom ''[[Portret papeža Inocenca X.]]'', naslikanim na drugem Velázquezovem potovanju po Italiji. V tem slogu pa sta naslikani tudi zadnji dve veliki deli: ''[[Las meninas]]'' ('Spletični') in ''Las hilanderas'' (''[[Predice]]'' oz. 'Tkalke iz Arahninega mita'). Njegov opus sestavlja 120 morda 125 del. Priznanje Velázqueza kot svetovnega slikarja je prišlo razmeroma pozno, šele leta 1850. Največjo slavo je dosegel med letoma 1880 in 1920, sočasno s francoskimi impresionističnimi slikarji, katerim je bil Velázquez navkljub temnim barvam do neke celo zgled. Predvsem [[Edouard Manet|Manet]] je bil osupel nad njegovim slikanjem in ga je označil kot »slikarja med slikarji« in kot »največjega slikarja, kar jih je kdajkoli obstajalo«. Velázquezova temeljna dela, ki vključujejo tudi kraljevo zbirko, hrani [[Muzej Prado]] v Madridu. == Mladost in učna doba == Diego Rodríguez de Silva y Velázquez je bil krščen 6. junija 1599, v cerkvi Svetega Petra v Sevilli. Glede datuma rojstva, si Bardi upa trditi, da se je verjetno rodil dan prej, torej 5. junija 1599. Bil je najstarejši izmed osmih bratov. Njegov oče, João Rodrígues da Silva, je bil [[Portugalci|Portugalec]]. Njegovi stari starši po očetovi strani so se naselili v mestu [[Porto]]. Diegova mati, Jerónima Velázquez, je bila doma iz Seville. Po zelo razširjeni tradiciji v [[Andaluzija|Andaluziji]], je Diego prevzel priimek svoje matere, čeprav se je občasno podpisoval tudi kot »Silva Velázquez«, uporabljajoč očetov priimek. Družina se je uvrščala med malo [[plemstvo]] mesta. Oče je bil nezaposlen, verjetno je, da so živeli od pobiranja najemnin. Sevilla je bilo najbolj bogato in naseljeno mesto v Španiji, prav tako pa je bilo to najbolj raznoliko, kot tudi najbolj odprto mesto v imperiju. Razpolagalo je s trgovskim [[monopol]]om z Ameriko in imelo pomembno [[Kolonija (geografija)|kolonijo]] italijanskih in flamskih trgovcev. Prav tako je bilo sedež Cerkve. V Sevilli je živelo več velikih slikarjev. Velázquezov talent se je pokazal že v njegovih zgodnjih letih. Po navedbah Antonia Palomina, se je s komaj dopolnjenimi desetimi leti začel učiti v delavnici [[Francisco Herrera el Viejo|Francisca Herrera el Vieja]], prestižnega sevillskega slikarja 17. stoletja, ki naj bi imel nevzdržen karakter, česar mladi učenec ni mogel prenesti. Bivanje v Herrerovi delavnici, ki ni bilo dokumentirano, je moralo biti kratko, saj je v oktobru 1611 João Rodrígues podpisal »vajeniško pismo« svojemu sinu Diegu za [[Francisco Pacheco|Francisca Pacheca]], s katerim se je obvezal k šestletnemu izobraževanju, z začetkom decembra 1610. V Pachecovi delavnici, kjer je slikar povezoval cerkvene ambiente z intelektualnimi, je pridobil svojo prvo tehnično obliko in estetske ideje. Pogodba je vsebovala običajne pogoje služinčadi: mladi vajenec, ki je bil nastanjen v učiteljevi hiši, mu je moral streči, med drugim pa je moral tudi mleti barve, pregrevati mizarski klej, bistriti premaze, napenjati platna in montirati ogrodje. V zameno mu je učitelj moral nuditi hrano, hišo in posteljo, moral je prispevati za obleke in ga oskrbeti s čevlji, ter ga naučiti umetnosti. == Samostojna umetniška pot == Leta 1618 se je Velázquez poročil s hčerjo Juana Pacheca in začel delati kot samostojni umetnik. V naslednjih treh letih sta se mu rodili dve hčeri, od katerih je preživela le ena, ki se je pozneje poročila s slikarjem Franciscom Bautista del Mazom, mlajša hči, Ignacia de Silva Velázquez y Pacheco, rojena 1621, pa je umrla kot otrok.<ref>{{navedi splet |url=http://marriage.about.com/od/theart/p/velazquezd.htm |title=Juana and Diego Velazquez Marriage Profile |publisher=Marriage.about.com |accessdate=December 22, 2010 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegovo delo je bilo predvsem [[portretno slikarstvo]]. Najzgodnejša Velázquezova dela so ''[[Bodegón|bodegoni]]'' (kuhinjski prizori z vidnimi tihožitji). Bil je eden prvih španskih umetnikov, ki je slikal takšne prizore, njegova ''[[Starka pri peki jajc]]'' (''Vieja friendo huevos'' 1618), pa prikazuje nenavadno spretnost mladega umetnika v realističnem upodabljanju.<ref>Carr et al. 2006, p. 27.</ref> Na realizem in dramatično osvetlitev tega dela so lahko vplivala [[Caravaggio]]va dela - ki jih je Velázquez lahko videl iz druge roke, v kopijah - in barvnih skulpturah v sevillskih cerkvah. Dva njegova ''bodegona'', ''[[Kristus v hiši Marije in Marte (Velázquez)|Kuhinjski prizor s Kristusom v Hiši Marte in Marije]]'' (1618) in ''[[Kuhinjska pomočnica z večerjo v Emavsu|Kuhinjski prizor s Kristusom v Emausu]]'' (ok. 1618), imata v ozadju verske prizore, poslikane na način, ki ustvarja dvoumnost glede tega ali je verski prizor slika na steni, prikaz misli kuhinjske dekle v ospredju ali dejanski prizor, ki ga vidimo skozi okno.<ref>Carr et al. 2006, pp. 122, 126.</ref> ''[[Marijino brezmadežno spočetje (Velázquez)|Marijino brezmadežno spočetje]]'' (1618–19) sledi formuli, ki jo je uporabil Pacheco, vendar idealiziran tip obraza in gladko dodelane površine učitelja nadomešča z obrazom lokalnega dekleta in različnimi ščetkanjem.<ref>Carr et al. 2006, pp. 28, 29.</ref> Med njegova druga verska dela spadata ''[[Poklon Treh kraljev (Velázquez)|Poklon Treh kraljev]]'' (1619) in ''[[Sveti Janez Evangelist na otoku Patmos]]'' (1618–19), ki začneta izražati njegov bolj poudarjen in previden realizem. Iz tega obdobja sta tudi portret ''Sor Jerónima de la Fuente'' (1620) - prvi Velázquezov celopostavni portret - in žanr ''[[Vodonosec iz Seville]]'' (1618–1622). Slednjega so označili za »vrh Velázquezovih bodegonov« in ga občudujejo zaradi virtuoznega upodabljanja volumnov in tekstur ter zagonetnih gravitacij.<ref>Carr et al. 2006, p. 130.</ref> Leta 1622 je odšel v Madrid, najprej v samostansko palačo [[El Escorial]]. Verjetno je med potjo obiskal tudi [[Toledo]], kjer je lahko videl dela tedaj že pokojnega [[El Greco|El Greca]], spoznal pa je lahko še druge slikarje, kot sta [[Pedro de Orrente]] (1580-1645) in [[Juan Sánchez Cotán]] (1561-1627). Spomladi leta 1623 je postal dvorni slikar in pričela se je njegova sijajna kariera. V kraljevem gradu je dobil prostor za atelje ter plačo dvornega slikarja, k njemu pa se je preselila tudi družina. Naslikal je več portretov: portret slavnega pesnika [[Luis de Góngora]], grofa Olivaresa (prvega ministra), duhovnika Juana de Fonseca. Njegov slog se nekoliko spremeni, zmehča in ni več grobo naturalističen. Leta 1627 je kralj [[Filip IV. Španski|Filip IV.]] razpisal tekmovanje med svojimi dvornimi slikarji ([[Rodrigo de Villandrando]], Gonzalez, [[Eugenio Vicente Caxes]] in [[Vincenzo Carducci]]), ki so si bili konkurenti. Velázquez je gladko zmagal, kot nagrado pa bil imenovan za komornika, kar je pomenilo najem brezplačnega stanovanja v palači in brezplačno zdravljenje. Med štirimi dvornimi slikarji je Velázquez tako pridobil edinstveno prednost. Velázquezov sloves izjemnega portretista je rasel zelo hitro, tako da se je dal portretirati tudi angleški kralj [[Karel I. Angleški|Karel I.]], v času bivanja na španskem dvoru. Na žalost je ta slika izgubljena. V letu 1628 je devet mesecev kot gost španskega kralja v Madridu bival [[Peter Paul Rubens]]. Velázquez ga je seznanil s španskim slikarstvom, Rubens pa ga je navdušil za obisk Italije. Velázquez je leta 1629 prvič odpotoval v Italijo in obiskal [[Genova|Genovo]] in [[Benetke]] ter [[Firence]] in [[Rim]]. Pot z ladjo je kasneje botrovala znani mojstrovini ''[[Predaja Brede]]''. Na poti je kopiral stare mojstre: v Benetkah [[Tintoretto]]vo ''Križanje'' in ''Zadnja večerja'', v Rimu [[Raffaello Santi|Rafael]]a in [[Michelangelo|Michelangela]]. Sam pa je naslikal dve zgodovinski sliki: ''[[Apolon v Vulkanovi kovačnici]]'' (1630, Prado, Madrid) v katerem se čuti Rubensov vpliv in ''Jožef krvav plašč prinese Jakobu'' (1630, El Escorial, Madrid). V Rimu je nekaj časa preživel v Villi Medici, kjer je študiral antične umetnine in naslikal dve sliki v zanimivem skoraj ekspresionističnem slogu. Ob koncu potovanja v Neaplju, leta 1631, sreča svojega rojaka, slikarja Jusepa de Ribero, nakar se je vrnil v Španijo. Po vrnitvi v Madrid je Velázquez naslikal številne portrete mladega princa in dediča španskega prestola. Nadaljeval je s slikanjem nešteto portretov kraljeve družine in španskega dvora, kar je zmogel le zato, ker je imel veliko slikarsko delavnico in pomočnike. Na vseh portretih ima kralj poseben ovratnik imenovan ''golilla'', kar je postala tedaj moda. Naslikal je konjeniški portret [[Portret vojvode Olivaresa na konju|ministra Olivaresa]] in tudi kralja Filipa II. Po njem je kipar Juan Martínez Montanes leta 1636 izdelal model kipa, ki ga je v bron ulil Pietro Tacca in sedaj stoji na trgu Plaza de Oriente v Madridu. V letih 1634-1635 je ustvaril serijo slik za veliko slavnostno dvorano (''Salón de Reinos'') v novi kraljevi palači ''Buen Retiro'' v Madridu in v letu 1636 slike v sobah v lovski koči ''Torre de la Parada'' v bližini Madrida z lovskimi portreti in portreti palčkov in šaljivcev. Te je praviloma narisal s spoštovanjem in razumevanjem in se iz njih ni norčeval. Kralj ga je imenoval za »asistenta za garderobo«. Leta 1643 je Velázquez napredoval v vodjo kraljevih zasebnih prostorov, isto letu pa je bil imenovan za pomočnika superintendenta za posebne gradbene projekte. V nekaj naslednjih letih njegovo slikanje doseže vrhunec v slikah: ''[[Venera pred ogledalom]]'' (1644-1648) in ''Zgodba o Arahne'' (Las Hilanderas). Poleg štirideset portretov Filipa II. je slikal portrete drugih članov kraljeve družine: prve žene Filipe, Elisabete Bourbonske in otrok, zlasti njenega najstarejšega sina, Don Baltasar Carlosa, od katerih je lep primer v zasebni zbirki v Buckinghamski palači. Največja izmed verskih slik tega srednjega obdobja je ''[[Križanje (Velázquez)|Križanega Mesija]]'' (1632). To delo je izjemno izvirno, saj prikazuje Kristusa po smrti. Odrešenikova glava visi na prsih in temni razmršeni lasje mu skrivajo del obraza. Leta 1649 Velázquez ponovno potuje v Italijo. Velázquez odpluje iz Malage, pristane v Genovi in nadaljuje od Milana do Benetk in za kralja nakupi slike [[Tizian]]a, Tintoretta in [[Paolo Veronese|Veroneseja]]. V Modeni je bil sprejet pri vojvodi in tukaj naslika njegov portret. V Rimu naslika ''[[Portret papeža Inocenca X.]]'', ki velja za enega najboljših portretov, saj je njegov izraz na obrazu zelo realističen. Nekateri so se bali, da bo papež užaljen, vendar je delo z odobravanjem sprejel. Leta 1650 je v Rimu Velázquez naslikal tudi ''[[Portret Juana de Pareja]]'' (svojega pomočnika, ki ga je spremljal na potovanje), ki je zdaj v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, ZDA. Ta portret je pripomogel, da je bil sprejet na Rimsko Akademijo. Novembra 1650 de Pareja zapusti Velasqueza. Leta 1651 se je vrnil v Madrid in s seboj prinesel mnogo slik in 300 kosov kipov, ki so bili kasneje urejeni in katalogizirani za kralja. Kipi so bili po merilih španske cerkve neprimerni in so po smrti Filipa ta dela postopoma izginila. Elisabeta Francoska je umrla leta 1644 in kralj se je poročil z Mariano Avstrijsko, ki jo je Velázquez naslikal v številnih pozah. V tem obdobju je naslikal nekatera svoja najpomembneje dela. V letu 1656 se je posvetil novi mojstrovini ''[[Las meninas]]'' - ''Spletični''. Med letoma 1644-1648 naslika ''La Venus del Espejo'' (''[[Venera pred ogledalom]]''), ki je edini Velasquezov akt. Eno izmed njegovih zadnjih del je bila ''Las hilanderas'' (''[[Predice]]''), naslikana okoli 1657 in predstavlja bodisi notranjost kraljevih delavnic tapiserij ali upodobitev Ovidove ''Arahne'', odvisno od interpretacije. Velázquezov zadnji portret kraljevih otrok in med najboljšimi deli je ''[[Infantinja Margarita Tereza v modri obleki]]'', kjer je slikarjev slog dosegel vrhunec: svetleče lise barvnih površin dajejo skoraj impresionistični učinek - gledalec mora stati na primerni razdalji, da bi dobil vtis popolne, tridimenzionalne prostorskosti. Po številnih preiskavah o podrobnostih svojega rodu (imel je namreč nekaj židovske in mavrske krvi), je bil leta 1659 Velázquez sprejet v viteški red Santiago. Avgusta 1660 je umrl v palači v Madridu. Leta 1734 je bil v kraljevi palači v Madridu velik požar v katerem je bilo uničenih mnogo Velázquezovih del, mnogo pa jih je ostalo v slabem stanju. <gallery> File:Diego Velazquez - An Old Woman Cooking Eggs - Google Art Project.jpg|''[[Starka pri peki jajc]]'' (''Vieja friendo huevos'' 1618) File:Felipe IV de castaño y plata, by Diego Velázquez.jpg|''[[Filip IV v rjavi in ​​srebrni barvi]]'' (1632) File:Velázquez - El Triunfo de Baco o Los Borrachos (Museo del Prado, 1628-29).jpg|''[[Bakhovo zmagoslavje]]'' (''El Triunfo de Baco (Los borrachos)'') (1628–1629) File:Retrato del Papa Inocencio X. Roma, by Diego Velázquez.jpg|''[[Portret papeža Inocenca X.]]'' File:Retrato de Juan Pareja, by Diego Velázquez.jpg|''[[Portret Juana de Pareja]]'' File:Diego Velasquez, The Forge of Vulcan.jpg|''[[Apolon v Vulkanovi kovačnici]]'' File:Diego Velázquez - Venus del espejo.jpg|''[[Venera pred ogledalom]]'' File:Diego Rodriguez de Silva y Velázquez - Infanta Margarita Teresa in a Blue Dress - Google Art Project.jpg|''[[Infantinja Margarita Tereza v modri obleki]]'' File:Velazquez-las hilanderas.jpg|''[[Predice]]'' (''Las hilanderas'') </gallery> == Dela == Velazquez je eden izmed največjih slikarjev portretistov vseh časov, ki je izpostavil naturalizem, strogo objektivno posnemanje narave z dobro zamišljenim in individualnim dodatkom. Velazquez slike so se skozi obdobja spreminjale. Iz začetnih močnih [[impasto]], toplih barv z rjavkastim odtenkom, se je postopoma naučil uporabe naravne svetlobe, ki so osvetljevale figure in predmete. Na koncu je uporabljal barve v hladnem, sivem tonu, ki so zaznamovale njegove najbolj zrele stvaritve. V svojih zadnjih delih je motive upodobil kot enovite, in ko jih gledamo od daleč predstavljajo harmonično celoto. Umetnostni zgodovinarji delijo ustvarjalno delo Velázqueza v tri obdobja, ločena z dvema potovanjema v Italijo (1629-1631 in 1649-1651), ki so bila prelomna. Ta razvrstitev je delno umetna, in se ne ujema vedno s slikarjevim umetniškim razvojem. Kot pri mnogih drugih umetnikih se v življenjskem delu Velazquez zaznajo različni stili. Ker so njegova dela redko podpisana, Kraljevi španski Arhiv poskuša določiti le roke dokončanja večjih del. [[Slika:Diego Velázquez 019.jpg|thumb|''Portret burkeža s psom'' so dolgo pripisovali Velázquezu, lahko pa da gre za delo kakega drugega slikarja.<ref>[http://www.museodelprado.es/en/the-collection/online-gallery/on-line-gallery/obra/portrait-of-a-buffoon-with-a-dog/ On-line gallery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131106041520/http://www.museodelprado.es/en/the-collection/online-gallery/on-line-gallery/obra/portrait-of-a-buffoon-with-a-dog/ |date=2013-11-06 }} Prado Museum. Retrieved 31 October 2013.</ref>|alt=]] Velázquez ni bi ploden; cenijo, da je avtor kakih 110 do 120 znanih platen.<ref name="vogel">{{navedi novice|last=Vogel|first=Carol|title=An Old Spanish Master Emerges From Grime|newspaper=[[The New York Times]]|date=September 10, 2009|accessdate=September 11, 2009|url=http://www.nytimes.com/2009/09/10/arts/design/10velazquez.html|quote=''Jonathan Brown, znani ekspert za Velasqueza, pravi ... "Velázquez je slikar, ki je svojo nadarjenost odmerjal z naprstnikom." Njegov opus je, odvisno od tega, kdo ga prešteva, le kakih 110 do 120 platen.''|postscript=<!--None-->}}</ref> Med njimi pa so številne znane in vplivne umetnine. * ''[[Apolon v Vulkanovi kovačnici]]'' (''Apolo en la Fragua de Vulcano'') (1630) – <small>olje na platnu, 223 x 290&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''[[Kristus v hiši Marije in Marte (Velázquez)|Kristus v hiši Marije in Marte]]'' (1618) – <small>olje na platnu, 63 x 103.5&nbsp;cm, [[Narodna galerija, London]]</small> * ''[[Križanje (Velázquez)|Križanje]]'' (1631) – <small>olje na platnu, 248 x 169&nbsp;cm, [[Muzej Prado]], Madrid</small> * ''[[Demokrit (Velázquez)|Demokrit]]'' (ok. 1630) – <small>olje na platnu, 101 x 81&nbsp;cm, Musée des Beaux-Arts de Rouen, [[Rouen]]</small> * ''[[Bakhovo zmagoslavje]]'' (''El Triunfo de Baco (Los borrachos)'') (1628–1629) – <small>olje na platnu, 165 x 225&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''[[Skušnjava sv. Tomaža (Velázquez)|Skušnjava sv. Tomaža]]'' (1632) – <small>olje na platnu, 244 x 203&nbsp;cm, Museum of Orihuela Cathedral, Španija</small> * ''[[Portret vojvode Olivaresa na konju]]'' (1634) – <small>olje na platnu, 313 x 239&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''Ezop'' (1639–1640) – <small>olje na platnu, 179 × 94&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''Imposición de la casulla a San Ildefonso'' (1623) – <small>olje na platnu, 165 × 115&nbsp;cm, Museo de Bellas Artes, Sevilla</small> * ''[[Starka pri peki jajc]]'' (ok. 1618) – <small>olje na platnu, 105 × 119&nbsp;cm, Narodna škotska galerija, Edinburgh</small> * ''Kraljica Elizabeta Burbonska na konju'' (1629) – <small>olje na platnu, 301 x 314&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''[[Zgodba o Arahne (Velázquez)]]'' (''Las Hilanderas'') (ok. 1657) – <small>olje na platnu, 167 × 252&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''[[Las meninas]]'' (1656) – <small> olje na platnu, 318 × 276&nbsp;cm </small> * ''[[Počivajoči Mars]]'' (1640) – <small> olje na platnu, 179 × 95&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''Menipo'' (1639–1640) – <small>olje na platnu, 179 × 94&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''[[Merkur in Argus Panoptess]]'' (1659) – <small>Oil on canvas, 127 × 248&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid </small> * ''[[Portret grofa-vojvode Olivaresa (São Paulo)]]'' (1624) – <small>olje na platnu, 202 x 107&nbsp;cm, Umetnostni muzej São Paulo, São Paulo</small> * ''Portret grofa-vojvode Olivaresa (Ermitaž)'' (1635) – <small> olje na platnu, 67 × 54.5&nbsp;cm, [[Ermitaž]], Sankt Petersburg</small> * ''[[Portret papeža Inocenca X.]]'' (ok. 1650) – <small> olje na platnu, 141 x 119&nbsp;cm, Galerija Doria Pamphilj, Rim</small> * ''[[Portret Juana de Pareja]]'' (1650) – <small> olje na platnu, 81.3 x 69.9&nbsp;cm, [[Metropolitanski muzej umetnosti]], New York City</small> * ''Infantinja Margarita Tereza v rožnati obleki'' (ok. 1653/1654) – <small> olje na platnu, 128 x 99,5&nbsp;cm, Kunsthistorisches Museum, Dunaj</small><ref>Kunsthistorisches Museum, Wien [http://bilddatenbank.khm.at/images/500/GG_321_HP.jpg "Infanta Margarita Teresa (1651-1673) v rožnati obleki | Diego Rodríguez de Silva y Velázquez | okoli 1653/1654 | Inv. No.: GG_321"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141026115213/http://bilddatenbank.khm.at/images/500/GG_321_HP.jpg |date=2014-10-26 }} Retrieved on January 27, 2014.</ref> * ''[[Infantinja Margarita Tereza v modri obleki]]'' (1659) – <small> olje na platnu, 127 x 107&nbsp;cm, Kunsthistorisches Museum, Dunaj</small><ref>Kunsthistorisches Museum, Wien [http://bilddatenbank.khm.at/images/500/GG_2130_HP.jpg "Infantin Margarita Teresa (1651-1673) v modri obleki | Diego Rodríguez de Silva y Velázquez | 1659 | Inv. No.: GG_2130"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131101011349/http://bilddatenbank.khm.at/images/500/GG_2130_HP.jpg |date=2013-11-01 }} Retrieved on January 27, 2014.</ref> * ''Infant Filip Prosper'' (1659) – <small> olje na platnu, 129 x 99&nbsp;cm, Kunsthistorisches Museum, Vienna</small><ref>Kunsthistorisches Museum, Dunaj [http://bilddatenbank.khm.at/images/500/GG_319_HP.jpg "Infant Filip Prosper (1657-1661) | Diego Rodríguez de Silva y Velázquez | 1659 | Inv. No.: GG_319"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141026115652/http://bilddatenbank.khm.at/images/500/GG_319_HP.jpg |date=2014-10-26 }} Retrieved on January 27, 2014.</ref> * ''[[Portret matere Jerónima de la Fuente]]'' (1620) – <small>olje na platnu, 79 x 51&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small><ref name=Serrano>[https://web.archive.org/web/20070629150220/http://www.uwm.edu/Dept/Grad_Sch/McNair/2005/serrano.pdf Serrano, Hanna, Tanya J. Tiffany and Ronald E. McNair. Mati Jeronima de la Fuente: Ustanoviteljica prvega samostana nun na Filipinih, Verna ženska in kristusova slika], University of Wisconsin, Milwaukee, retrieved on June 17, 2007</ref><ref name=Zirpolo>[http://links.jstor.org/sici?sici=0270-7993(199421%2F22)15%3A1%3C16%3A%22JDLFA%3E2.0.CO%3B2-L Zirpolo, Lillian. Madre Jeronima de la Fuente and Lady With A Fan Two Portraits by Velasquez Reexamined] Woman's Art Journal, Vol. 15, No. 1 (Spring – Summer, 1994), pp. 16–21, JStor.org, Retrieved on June 24, 2007</ref><ref name=Wallace>[https://web.archive.org/web/20070916032400/http://www.topofart.com/artists/Diego_Rodriguez_de_Silva_Velazquez/index.php?&pageID=2 Great Masters Gallery, Diego Rodriguez de Silva Velazquez Art Reproductions, Jeronima de la Asuncion] ok. 1620, 79 x 51 cm, The Wallace Collection, London, UK, 2007, retrieved on June 24, 2007</ref> * ''[[Venera pred ogledalom]]'' (''La Venus del espejo'', c. 1648–1651) – <small>olje na platnu, 122 × 177&nbsp;cm, Narodna galerija, London</small> * ''[[Predaja Brede]]'' (1633–1635) – <small>olje na platnu, 307 × 367&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''[[Poklon Treh kraljev (Velázquez)|Poklon Treh kraljev]]'' (1619) – <small>olje na platnu, 203 × 125&nbsp;cm, Muzej Prado, Madrid</small> * ''[[Dama s pahljačo]]'', (ok. 1638–1639) – <small>Oil on wood, 69 x 51&nbsp;cm, Wallace Collection, London</small><ref name=Serrano/><ref name=Zirpolo/><ref>[http://www.topofart.com/artists/Diego_Rodriguez_de_Silva_Velazquez/art_reproduction/1019/The_Lady_with_a_Fan.php Great Masters Gallery, Diego Rodriguez de Silva Velazquez Art Reproductions, The Lady with a Fan, c.1630/50, The Wallace Collection, London, UK, 2007], retrieved on June 24, 2007</ref><ref>{{navedi novice | first = Zahira | last = Veliz | title = Signs of identity in Lady with a Fan by Diego Velazquez: costume and likeness reconsidered | publisher = The Art Bulletin | date = March 2004 | url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0422/is_1_86/ai_114244252 | accessdate = December 8, 2007 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071016143835/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0422/is_1_86/ai_114244252 | archivedate = 2007-10-16 | url-status = live }}</ref> * ''[[Kosilo (Velázquez)|Kosilo]]'' (ok. 1617) – <small>olje na platnu, 108 x 102&nbsp;cm, Ermitaž, Sankt Petersburg</small> * ''[[Vodonosec iz Seville]]'' (ok. 1620) – <small>olje na platnu, 105 × 80&nbsp;cm, Apsley House, London</small> * ''[[Sv. Pavel (Velázquez)|Sv. Pavel]]'' (ok.1618) – <small>olje na platnu, 99 x 78&nbsp;cm, Museu Nacional d'Art de Catalunya, Barcelona</small> * ''Zajtrk'' (1617-1618?), Muzej Ermitaž, Sankt Petersburg * ''[[Marijino brezmadežno spočetje (Velázquez) |Marijino brezmadežno spočetje]]'' (1619?), Narodna galerija, London * ''Princ Baltazar Karl s pritlikavcem''(1631), olje na platnu, 128,1 x 102 cm, Muzej lepih umetnosti, Boston * ''Pritlikavec Don Diego de Acedo "El Primo"'' (1644), Muzej Prado, Madrid * ''Juan de Pareja'' (1650), Metropolitan Museum of Art, New York === ''Spletični'' (''Las Meninas'') === {{glavni|Las meninas}} [[Slika:Las_Meninas,_by_Diego_Velázquez,_from_Prado_in_Google_Earth.jpg|thumb|300px| ''[[Las meninas]]'' (Spletični), ki jo hrani [[Muzej Prado]] v Madridu]] Eno najpomembnejših del v zgodovini španske umetnosti vse do danes ni razkrilo vseh skrivnosti, ki jih je uspel Velazquez ujeti na [[platno|platnu]]. V Sevilli rojeni umetnik je delo, ki ga danes poznamo pod naslovom ''Las meninas'', naslikal leta 1656, več kot tristo let po njenem nastanku pa umetnostni zgodovinarji še vedno ugotavljajo, kaj se skriva za sliko na sliki. Delo je dobilo naslov ''Las meninas'' (''Spletični'') relativno pozno, natančneje v sredini 19. stoletja, ko so jo tako poimenovali v katalogu madridskega Prada, kjer delo hranijo še danes. Do takrat so jo namreč kritiki razlagali predvsem kot portret kraljevske družine, šele v [[19. stoletje|19. stoletju]] so raziskovalci postali pozorni na poudarjene stranske osebe na sliki, med katerimi sta tudi spletični, ki skrbita za mlado [[Margareta Habsburška|Margareto Habsburško]]. Ena izmed teh mladi Margareti ponuja kozarec vode, druga pa se ji priklanja. ==== Kdo je kdo? ==== Na desni strani slike sta nekoliko bolj v ospredju še [[pritlikavec]] in pritlikavka, zadaj skrbnica otroka in nepojasnjena moška figura, čisto v ozadju pa še mož, ki je hodil pred kraljevskim parom in mu odpiral vrata. Prisotnost kralja in kraljice je zaznamovana v [[ogledalo|ogledalu]] na zadnji steni. Na sliki je mogoče videti še slikarja samega, ki stoji pri velikem platnu s [[Slikarska paleta|paleto]] in [[Slikarski čopič|čopičem]] v roki. ==== Baročna hipnost ==== Upodobljen je trenutek, ko kraljevski par vstopi v sobo, in reakcije nekaterih oseb, ki so par že opazile, medtem ko se druge na njihov prihod še ne odzovejo. Par je že opazila pritlikavka in tudi moški v ozadju, tudi ena od spletičen se že priklanja. Otrok je le obrnil oči proti paru, druga spletična pa njune prisotnosti očitno še ni opazila. Tudi Velazquez ju še ni opazil in zasanjano gleda v prazno. Gre torej za upodobitve nekega trenutka, neke hipnosti, ki je bila značilna za [[barok|baročno]] [[umetnost]]. ==== Kaj slika umetnik ==== Še danes ni v celoti pojasnjeno, kaj točno je na platnu, s katerim je zaposlen slikar. Ena izmed [[teorija|teorij]] namiguje, da gre za portret kralja in kraljice, kar pa verjetno ni pravilna opredelitev, saj v Velazquezovem opusu ne poznamo nobenega portreta vladarskega para takšnih dimenzij, kot zaznamujejo naslikano platno. Zaradi istega razloga je malo verjetna tudi teorija, da slika Velazquez Margaretin portret. Po tretji razlagi naj bi bilo platno pred umetnikom še prazno, slikar pa ga bo poslikal s sliko, ki jo že gledamo. Na to, da se samega slikanja še ni lotil, namigujejo tudi barve na paleti, ki še niso zmešane. Slikar je tudi globoko zamišljen, gre torej za trenutek pred umetnikovim končnim navdihom. ==== Poklon velikim umetnikom ==== Prizor je postavljen v eno izmed galerij v madridskem [[Alcazar]]ju, v ozadju pa lahko opazimo kopiji del Jordanesovega in Rubensovega dela. Ti detajli predstavljajo nekakšen »[[hommage]]« starejšim umetnikom. Velazquez je poleg Rubensa in Jordanesa očitno občudoval tudi [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]], poklon kateremu je zajet v ogledalu z odsevom kraljevskega para (kot ogledalo na van Eyckovi sliki [[Arnolfinijeva poroka]]) == Viri == * Norbert Wolf, Velazquez, Taschen Köln, 2006, ISBN-13:978-3-8228-6324-4, ISBN-10:8228-6324-6 * H.W. janson, Istorija umetnosti, IRO Prosveta Beograd, 1969 == Bibliografija == {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo | author=Brown, Dale | title=The World of Velázquez: 1599–1660 | location=New York | publisher=Time-Life Books | year=1969 | isbn=0-8094-0252-1 }} * Brown, Johnathan (1986) ''Velázquez: Painter and Courtier'' Yale University Press, New Haven, ISBN 0-300-03466-0 ; * Brown, Jonathan (1978) ''Images and Ideas in Seventeenth-Century Spanish Painting'' Princeton University Press, Princeton, New Jersey, ISBN 0-691-03941-0; * Brown, Johnathan (2008) ''Collected writings on Velázquez'', CEEH & Yale University Press, New Haven, ISBN 978-0-300-14493-2. * {{navedi knjigo | author=Calvo Serraller, Francisco| title=Velázquez: | url=https://archive.org/details/velazquez0000fran| location=Madrid | publisher=Electa | year=1999 | isbn=84-8156-203-3 }} * Davies, David and Enriqueta Harris (1996) ''Velázquez in Seville'' National Gallery of Scotland, Edinburgh, ISBN 0-300-06949-9; * "Diego Velázquez" (1911). ''[[Encyclopædia Britannica]]'', 11th ed. London: Cambridge University Press. * {{navedi knjigo | author1=Domínguez Ortiz, A. | author2=Gállego, J. | author3=Pérez Sánchez, A.E. | url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/63259/rec/2 | title=Velázquez | location=New York | publisher=The Metropolitan Museum of Art | year=1989 | isbn=9780810939066 }} * Elizabeth McGrath and Jean Michel Massing ''The Slave in European Art'' The Warburg Institute 2012. * {{navedi splet | title=Enriqueta Harris resalta la 'pasión británica' por ''Velázquez'' en un simposio en Sevilla | work=El Pais Digital | url=http://www.bib.ub.es/velazquez/1varti1.pdf | format=PDF | accessdate=April 9, 2005 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20041024132313/http://www.bib.ub.es/velazquez/1varti1.pdf | archivedate=2004-10-24 | url-status=dead }} * Erenkrantz, Justin R. "[http://www.erenkrantz.com/Words/TheMaskAndTheMirror.shtml The Variations on Past Masters]". ''The Mask and the Mirror''. Accessed on April 10, 2005. * Goldberg, Edward L. "Velázquez in Italy: Painters, Spies and Low Spaniards". ''The Art Bulletin, Vol. 74, No. 3'' (Sep., 1992), pp.&nbsp;453–456. * Prater, Andreas (2007) ''Venus ante el espejo'', CEEH, ISBN 978-84-936060-0-8. * "Velázquez, Diego" (1995). ''Enciclopedia Hispánica''. Barcelona: Encyclopædia Britannica Publishers. ISBN 1-56409-007-8. * Wolf, Norbert (1998) ''Diego Velázquez, 1599–1660: the face of Spain'' Taschen, Köln, ISBN 3-8228-6511-7; * Moser, Wolf (2011) ''Diego de Silva Velázquez: Das Werk und der Maler'' 2 Vols. Edition Saint-Georges, Lyon, ISBN 978-3-00-032155-9 * Salort-Pons, Salvador, "Velázquez en Italia", Fundación de Apoyo a la História del Arte Hispanico, Madrid 2002,ISBN 84-932891-1-6 {{refend}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam del Diega Velázqueza]] == Zunanje povezave == {{Commons|Diego Velázquez}} * [http://www.wga.hu/index1.html dela Velásqueza] v Spletni umetniški galeriji * [http://www.artcyclopedia.com/artists/velazquez_diego.html Velázquez] v Artcyclopedia.com * [http://www.diegovelazquez.org/ 202 slik Diega Velázqueza] v DiegoVelazquez.org * [http://www.wikipaintings.org/en/diego-velazquez Diego Velázquez] at WikiPaintings.org {{Diego Velázquez}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velázquez, Diego}} [[Kategorija:Diego Velázquez| ]] [[Kategorija:Baročni slikarji]] [[Kategorija:Španski slikarji]] ot872zsoxfs9du7nzrnh0tdh0jzpuhj 0 176582 6741000 6649653 2026-08-22T18:19:28Z ~2026-44996-51 264415 /* Partizan */ 6741000 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba|children=[[Alenka Pirjevec]]<br>[[Ira Ratej]]|parents=[[Avgust Pirjevec]], Iva Mozetič|spouse=[[Marjeta Vasič]] (1944-1967)<br>[[Nedeljka Pirjevec]]}} '''Dušan Pirjevec''', [[slovenci|slovenski]] [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]] in [[literarna teorija|teoretik]] ter [[urednik]], * [[20. marec]] [[1921]], [[Solkan]] ([[Nova Gorica]]) † [[4. avgust]] [[1977]], [[Ljubljana]]. Dušan Pirjevec je bil ena najbolj enigmatičnih in markantnih osebnosti na področju preučevanja literature in filozofije na Slovenskem, kot profesor karizmatičen predavatelj, ki je močno vplival na razvoj slovenske misli svojega časa. == Življenje in delo == Rodil se je v družini literarnega zgodovinarja [[Avgust Pirjevec|Avgusta Pirjevca]] na obrobju Solkana (na ozemlju, ki je danes del [[Nova Gorica|Nove Gorice]]). Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v Ljubljani je v [[Zagreb]]u začel študirati [[agronomija|agronomijo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in v prvih povojnih letih je kot aktivni udeleženec [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] opravljal pomembne [[vojska|vojaške]], [[politika|politične]] in [[ideologija|ideološko]]-[[propaganda|propagandne]] funkcije (politični komisar Krimskega partizanskega bataljona, Dolenjskega bataljona, Belokranjskega odreda, Loškega partizanskega odreda, Primorske operativne cone, član pokrajinskega partijskega komiteja za slovensko Koroško, referent za avstrijske zadeve pri slovenskem glavnem štabu, sekretar pokrajinskega komiteja KPS in prvi tajnik narodnoosvobodilnega odbora za slovensko Koroško). Njegovo [[partizansko ime]] je bilo [[Ahac]] (Brodar). 1945-47 je bil mdr. glavni urednik Ljudske pravice, nato Slovenskega poročevalca, leta 1947 je vodil agitacijsko-propagandni oddelek pri CK KPS. Zaradi afere s telefonskim klicem Vladu Kozaku oz. Josipu Vidmarju z lažnim obvestilom o vdoru ruske vojske leta 1948 aretiran skupaj z [[Vitomil Zupan|Vitomilom Zupanom]] in Jožetom Brejcem ([[Jože Javoršek]]) in postavljen pred sodišče, vendar v nasprotju z drugima dvema kmalu izpuščen. Med letoma [[1948]] in [[1952]] je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[slavistika|slavistiko]]. V letih 1960/61 se je študijsko izpopolnjeval v Parizu in na Dunaju in leta [[1961]] je [[doktor]]iral na Oddelku za primerjalno književnost z disertacijo o Cankarju, evropski dekadenci in simbolizmu. Do leta [[1962]] je delal na inštitutu za literaturo [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], od leta [[1963]] do smrti pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval primerjalno književnost in [[literarna teorija|literarno teorijo]], najprej 10 let kot izredni in šele od leta [[1973]] kot redni profesor. Bil je urednik oz. sourednik revije [[Sodobnost (revija)|''Sodobnost'']] (1964 zamenjan kot urednik zaradi nasprotovanja ukinitve ''Perspektiv'') in [[1969]]–[[1971|71]]), [[Slavistična revija|''Slavistične revije'']] ([[1958]]–[[1972]]) ter [[književna zbirka|književne zbirke]] ''Znamenja'' ([[1968]]–[[1975|75]]), sodelavec zagrebške revije ''[[Praxis]]'' in član odbora Korčulanske poletne šole ([[1967]]–[[1974|74]]). Pred vojno in po njej je pisal [[literarna kritika|literarne kritike]], [[marksizem|marksistično]] angažirane politične in [[kultura|kulturno]]-ideološke članke, [[prevajalec|prevajal]] [[Rusija|ruska]] [[estetika|estetska]] in [[filozofija|filozofska]] dela in tudi literarno ustvarjal; njegova drama ''Ljudje v potresu'' (1947) ostaja v rokopisu. Raziskoval je slovensko [[moderna|moderno]] in njeno povezanost s [[svetovna književnost|svetovno književnostjo]], največ se je ukvarjal s [[Ivan Cankar|Cankarjem]], o njem je objavil več razprav in dve monografiji. Za zbirko ''100 romanov'' je napisal 12 študij o temeljnih delih [[evropski roman|evropskega romanopisja]] od [[renesansa|renesanse]] do [[sodobna književnost|sodobne književnosti]]. Opiral se je na [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Heglovo]] in [[György Lukács|Lukácsevo]] estetiko, [[Mihail Mihajlovič Bahtin|Bahtinovo]] teorijo [[roman]]a, [[Jean-Paul Sartre|Sartrovo]] [[filozofija eksistence|filozofijo eksistence]], [[Roman Ingarden|Ingardnovo]][http://en.wikipedia.org/wiki/Roman_Ingarden] [[fenomenologija|fenomenologijo]] [[literarna veda|literarne vede]], odločilne spodbude pa je našel v [[Martin Heidegger|Heideggerjevi]] misli o umetnosti. S teh izhodišč je Pirjevec razvijal teorijo romana kot osrednje novodobne [[literarna zvrst|literarne zvrsti]]. Razvil je tezo o zavrtosti slovenskega [[narod]]a in jo povezal z razlago [[struktura|strukturno]]-[[razvoj]]nih značilnosti [[slovenska književnost|slovenske literature]]. Odmevna je bila njegova polemika o narodnem vprašanju s srbskim pisateljem [[Dobrica Ćosić|Dobrico Ćosićem]] (1961/62) in s sodelavci revije [[Perspektive]] o nijhovi kulturni in idejni usmeritvi (1962/63). Z radikalnimi miselnimi novostmi in z njihovimi ideološkimi ter kulturno-političnimi razsežnostmi je v 60. in 70. letih po eni strani vzbujal ostra zavračanja v delu tradicionalistične kulturniške inteligence in pri zastopnikih vladajoče ideologije, po drugi pa je močno vplival na takratne mlajše literarne teoretike, kritike, ustvarjalce in publiciste. Po smrti se je njegov vpliv nadaljeval in je razviden še danes, saj je literarno vedo odprl metodološkemu pluralizmu in tokovom evropske filozofije, od fenomenologije do strukturalizma. Filozofijo in literarno vedo je združil na podlagi osebne izkušnje NOB-ja, kar daje žar njegovemu slogu, ki je več kot znanost - je živa duhovna veda (Kos). Pirjevec je postal tudi tema literarnih del in spominov: ''[[Lektor v Ljubljani]]'' [[Gert Hofmann|Gerta Hofmanna]] (1982; izvirni naslov ''Die Fistelstimme'' {{COBISS|ID=13478145}}), [[Milan Dekleva]], ''[[Oko v zraku]]'', [[Iztok Osojnik]], Braşow in Pirjevec, [[Nedeljka Pirjevec]], ''[[Zaznamovana]]'', ''[[Saga o kovčku]]'', [[Rudi Šeligo]], ''[[Izgubljeni sveženj]]'', [[Taras Kermauner]], ''[[Po(nesrečena srečavanja|Po(ne)srečena srečavanja]]''. Leta 2010 so mu na hodniku Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske FF, kjer je predaval, postavili kip, ki je delo akademskega kiparja [[Drago Tršar|Draga Tršarja]].<ref>[http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/GlasiloFF/Glasoffil%2020.pdf Glasofil FF]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, str. 2 in 3.</ref> == Partizan == Kmalu po [[Aprilska vojna|invaziji sil osi na Jugoslavijo]] aprila 1941 se je Pirjevec pridružil [[Jugoslovanski partizani|partizanskemu]] odporu v [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]] [[Osvobodilna fronta|slovenskega naroda]] in prevzel bojno ime Ahac, pod katerim je ostal znan do konca življenja. Konec leta 1941 se je vključil v boj proti [[Italijanski fašizem|italijanskemu fašističnemu]] okupacijskemu režimu v tako imenovani [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]]. Izbral si je bojno ime ''Ahac''. Izbira je bila zelo simbolična: od konca 16. stoletja so svetega Ahaca v [[Slovenske dežele|slovenskih deželah]] častili kot zavetnika pred turškimi vpadi, v 17. stoletju pa tudi kot [[Zavetnik|zavetnika]] [[Kranjska|Kranjske]]. Njegov organizacijski talent je opazil komunistični voditelj [[Aleš Bebler]], ki je Pirjevcu zagotovil napredovanje v čin [[Politični komisar|političnega komisarja]] v vojaških enotah, ki so delovale na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. V tem času je postal znan po svoji bojevitosti in brutalnem ravnanju z nasprotniki. V zelo kontroverznih spominih, objavljenih posmrtno leta 1990, je soborec in znani esejist [[Jože Javoršek]] Pirjevca celo obtožil sežiganja vojnih ujetnikov. Sodeloval je tudi v notranji preiskavi pokola skupine [[Romi|Romov]] na [[Bela krajina|Beli]] [[Bela krajina|Krajini]] leta 1942, a je bil oproščen. Leta 1943 je bil poslan organizirat odporniški boj na [[Primorska|Slovensko]] [[Primorska|Primorje]] in v [[Beneška Slovenija|Furlanijo]] v Italiji, leta 1944 pa na južno [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]]. Po koncu vojne je bil Pirjevec nameščen v [[Propaganda|propagandne]] enote novo ustanovljenega komunističnega režima v Sloveniji. Med letoma 1945 in 1947 je delal kot urednik dnevnega časopisa ''Ljudska pravica'' , glavnega komunističnega časopisa v Sloveniji. Tam je spoznal literarnega kritika [[Bojan Štih|Bojana Štiha]], ki ga je seznanil s sodobnimi trendi v literaturi. Leta 1947 je Pirjevec postal predsednik oddelka za [[agitprop]] na Univerzi v Ljubljani. V tem obdobju je postal tesen osebni prijatelj z [[Vitomil Zupan|Vitomilom Zupanom]], s katerim se je večkrat udeležil provokacij na ljubljanski kulturni sceni, ki so jo imeli za "reakcionarno in malomeščansko". Poleti 1948 so ga aretirali in mu sodili v navideznem procesu zaradi številnih hudih kaznivih dejanj, kot so subverzivna dejavnost, nemoralna dejanja in posilstva. Za razliko od svojega tesnega osebnega prijatelja, ki je bil v istem procesu aretiran in obtožen istih kaznivih dejanj, je bil Pirjevec obsojen na relativno milo kazen dveh let zapora. Že po pol leta je bil izpuščen in pogojno obsojen. Izključen je bil iz komunistične partije in mu odvzeta vsa vojna odlikovanja. == Osebno življenje == Pirjevec je bil dvakrat poročen. Njegova prva žena je bila njegova partizanska soborka, univerzitetna profesorica francoščine [[Marjeta Vasič]], druga pa igralka in kasneje pisateljica [[Nedeljka Pirjevec|Nedeljka Kacin]]. Njegova hči [[Alenka Pirjevec]] je znana gledališka igralka in lutkarica. Njegova druga hči s slovensko novinarko Olgo Ratej je slovenska dramaturginja Ira Ratej. == Vpliv in zapuščina == Pirjevec velja skupaj z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]] za enega najvplivnejših intelektualcev v Sloveniji v obdobju med letoma 1945 in 1980. Vplival je ne le na literarne kritike in zgodovinopisce, temveč tudi na filozofe, kot so [[Tine Hribar]], [[Ivan Urbančič]], [[Dean Komel]] in hrvaški filozof Mario Kopić. Ključnega pomena je bil za intelektualni razvoj več javnih osebnosti, med katerimi je bil najbolj znan pisatelj in sociolog [[Dimitrij Rupel]], ki je kasneje postal prvi slovenski zunanji minister. Pirjevec je bil upodobljen v več romanih in spominih, med drugim v ''Die Fistelstimme'' (1982) [[Gert Hofmann|Gerta Hofmanna]], ''Oko v zraku'' [[Milan Dekleva|Milana Dekleve]], ''Braşow'' [[Iztok Osojnik|Iztoka Osojnika]], ''Izgubljeni sveženj'' [[Rudi Šeligo|Rudija Šeligoja]] in ''Navzkrižna srečanja'' [[Taras Kermauner|Tarasa Kermaunerja]], kot tudi v epu ''Vrata nepovrata'' [[Boris A. Novak|Borisa A. Novaka]]. Pirjevčev pogled na nacionalno vprašanje, artikuliran v polemikah z ideologom jugoslovanskega socializma [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]], je bil še posebej odmeven med disidentsko usmerjenimi slovenskimi intelektualci poznih sedemdesetih in osemdesetih let. Pirjevec je bil najpogosteje citiran avtor v "[[Nova revija 57|Prispevkih k slovenskemu nacionalnemu programu]]", javnem manifestu, ki ga je leta 1987 napisalo 16 nekomunističnih intelektualcev in ki se pogosto šteje za začetek slovenskega gibanja za neodvisnost, ki je doseglo vrhunec z razglasitvijo neodvisnosti Slovenije leta 1991. Leta 1997 je bil v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani postavljen Pirjevčev doprsni kip. Leta 1998 je bila v njegovi rojstni hiši v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] postavljena spominska plošča. ==Bibliografija== '''Samostojne publikacije (monografije)''' * ''Ivan Cankar in evropska literatura''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1964. {{COBISS|ID = 43521}} * ''Hlapci, heroji, ljudje''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1968. {{COBISS|ID = 5960449}} * ''Estetska misel Franceta Vebra''. Ljubljana: RSS, 1975. {{COBISS|ID = 12790016}} * ''Evropski roman''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979. {{COBISS|ID = 11544833}} * ''Strukturalna poetika: Kibernetika, komunikacija, informacija''. Ljubljana: DZS, 1981. {{COBISS|ID = 11187713}} * ''Filozofija in umetnost in drugi spisi''. Ljubljana: Aleph, 1991. {{COBISS|ID = 34957}} * ''Metafizika in teorija romana''. Ljubljana: Nova revija, 1992. {{COBISS|ID = 32311552}} '''Izbrane razprave''' * [http://www.dlib.si/documents/clanki/nasa_sodobnost/1955/pdf/3_1_31.pdf O liriki slovenske moderne. ''Naša sodobnost'' (1955).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315143813/http://www.dlib.si/documents/clanki/nasa_sodobnost/1955/pdf/3_1_31.pdf |date=2016-03-15 }} * Oton Župančič in Ivan Cankar. ''Slavistična revija'' (1959/1960). * Besedna umetnina. ''JiS 11'' (1966). {{COBISS|ID = 12977709}} * Znanost o umetnosti. ''Problemi 8'' (1970). {{COBISS|ID = 8335714}} * Pri izvirih slovenskega romana. ''Problemi 10'' (1972). {{COBISS|ID = 22307938}} * Strukturalna poetika in literarna znanost. ''Primerjalna književnost 1'' (1978). {{COBISS|ID = 12900397}} '''Uredniško delo''' * Josip Murn: ''Zbrano delo 1–2''. Ljubljana: DZS, 1954. {{COBISS|ID = 517121}} * Josip Murn: ''Topol samujoč: izbor pesmi, proze in pisem''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. {{COBISS|ID = 2863873}} * Oton Župančič: ''Zbrano delo 1–3''. Ljubljana: DZS, 1956–1992. {{COBISS|ID = 7622912}} '''Dnevnik''' * Dnevnik in spominjanja. ''Nova revija'', V/45, 1986, str. 7-63 '''O njem:''' * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]: ''Dušan Pirjevec (1921-1977)'', separat, 1978 * [[Matjaž Kmecl]]: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL22FWG1 O utrujenosti in minljivosti.] ''Sodobnost'' 35/5 (1987). 468&ndash;473; tudi v ''Slovenska postna premišljevanja'' (1987). * [[Darko Dolinar]]: Dušan Pirjevec. ''Slovenska književnost'' (1996). 349–351. {{COBISS|ID = 4705325}} in ''Enciklopedija Slovenije'': Dušan Pirjevec (isti avtor) * ''Dušan Pirjevec. Interpretacije'' (uredil [[Rudi Šeligo]]), Nova revija, 1998. {{COBISS|ID = 74274816}} * [[Janez Logar]]: Pirjevec, Dušan. ''Enciklopedija Jugoslavije'' (ur. [[Miroslav Krleža]]). Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ, 1955–1971. {{COBISS|ID = 8708909}} * [[Iztok Osojnik]]: ''Zgodba o Dušanu Pirjevcu in meni'', 1999. * [[Taras Kermauner]]: ''Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem''. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2002. {{COBISS|ID = 120789504}} * ''Lojze Kovačič -'' ''Fragmenti'' ''o prišleku'' (zbornik), 2004. * [[Taras Kermauner]], ''Po(ne)srečena srečavanja'', 2009. * ''Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda'' (zbornik prispevkov s simpozija ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca, Ljubljana, 29.-30. november 2011; uredila Seta Knop), 2011 *[[Andrej Inkret]], [[Boris A. Novak]], [[Alenka Pirjevec]], [[Marjeta Vasič]] in [[Peter Vodopivec]], ''Ahac: knjiga o Pirjevcu'', 2021. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih literarnih teoretikov]] * [[cankarjeslovje|seznam cankarjeslovcev]] ==Sklici== {{kategorija v Zbirki}} {{sklici}} ==Zunanje povezave== * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174870289 Dušan Pirjevec med revolucijo in literaturo]«. ''Sledi časa'' (8. maj 2022). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirjevec, Dušan}} [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski literarni teoretiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Cankaroslovci]] 12q65tz47rfzj8m0o74ft4qrv2fsetn 0 178223 6741203 6581216 2026-08-23T11:16:22Z Ljuba24b 92351 /* Reference */ 6741203 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Sulec | image =Danube Salmon - Huchen (Hucho hucho).jpg | status = EN | status_system = iucn2.3 | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Salmoniformes]] | familia = [[Salmonidae]] (postrvi) | subfamilia = [[Salmoninae]] | genus = ''[[Hucho]]'' | species = '''''H. hucho''''' | binomial = ''Hucho hucho'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]]) }} '''Sulec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hucho hucho''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] [[Donava|donavskega]] [[porečje|porečja]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[postrvi]]. == Opis == Sulec je največja vrsta postrvi, ki živijo tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Trup te ribe je vretenast, riba pa ima izrazito veliko [[glava|glavo]] z velikimi [[usta|usti]] in številnimi [[zobje|zobmi]], kar izkazuje plenilsko naravo sulca. Po hrbtu je sivo zelene do sivo rjave barve, boki pa so svetlejši in imajo bakren pridih ter temnejše pege, razporejene predvsem nad [[pobočnica|pobočnico]]. [[Plavuti]] so svetlejših odtenkov, trebuh ribe pa je svetlejše sive ali skoraj povsem bele barve. Odrasel sulec lahko zraste do 135&nbsp;cm in lahko tehta do 35&nbsp;kg. Ujeli so celo rekorden primerek, ki je tehtal okoli 50&nbsp;kg<ref>http://www.fischerweb.ch/fischlexikon/huchen.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080419081428/http://www.fischerweb.ch/fischlexikon/huchen.htm |date=2008-04-19 }} Rekordni sulec</ref>. Te ribe spolno dozorijo v četrtem ali petem letu starosti, pri velikosti med 65 in 70&nbsp;cm, [[drst]]ijo pa se od oktobra do sredine februarja, ko temperatura vode doseže med 6 in 9&nbsp;°C. V času drsti se zatečejo v manjše [[pritok]]e, kjer se drstijo v parih. [[Ikre]] odlagajo v posebne jamice, ki jih v [[prod]]natem dnu z repom skopljejo samice. Ikre se razvijejo po 30 do 35 dneh. Osnovna hrana odraslih sulcev so ribe, mlajše ribe pa se prehranjujejo z raznimi vodnimi [[nevretenčarji]] in z ribjim zarodom. == Razširjenost in uporabnost == Sulec je riba srednje hitrih [[vodotok]]ov in v [[Slovenija|Sloveniji]] poseljuje spodnji del postrvjega pasu in celotni pas [[lipan]]a. Mlade ribe sprva živijo v manjših pritokih, kasneje pa se preselijo v večje vodotoke. Naselitveno območje sulca je donavsko porečje, čeprav so ga od tam bolj ali manj uspešno razselili po celem svetu, celo na [[Japonska|Japonsko]]<ref>Norimitsu Onishi, »Forced to Run Straight, a River Must Now Twist,« ''New York Times,'' November 7, 2007.</ref>. V Sloveniji poseljuje [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]], [[Sava|Savo]], [[Savinja|Savinjo]], [[Ljubljanica|Ljubljanico]] s pritoki, [[Sora|Soro]], [[Mirna (reka)|Mirno]], [[Drava|Dravo]], [[Krka|Krko]], [[Kolpa|Kolpo]] in njihove pritoke, v preteklosti pa je poseljeval tudi [[Mura|Muro]], od koder je v zadnjih desetletjih povsem izginil. Poseljuje tudi vse čistejše reke na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Danes sulca najbolj ogroža onesnaženje voda, pa tudi regulacija toka rek. Ponekod ga ogroža tudi pretiran izlov, saj velja sulec za eno najbolj zanimivih rib za [[športni ribolov]]. V zadnjih desetletjih poteka intenzivna vzreja mladic sulca v [[ribogojnica]]h, v Sloveniji pa je sulec tudi ena izmed najbolj zavarovanih ribjih vrst. Med varovalne ukrepe sodi [[lovopust]], ki traja od začetka marca do konca septembra, najmanjša lovna mera ter omejitev števila ulovljenih rib. Zakonsko so opredeljeni tudi načini ribolova na sulca. Poleg teh ukrepov se izvaja tudi zavarovanje delov rek, kjer živi sulec in zavarovanje njegovih drstišč. Zadnje čase se je povečalo tudi vlaganje mladic v zanje primerno okolje. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Sulci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] {{normativna kontrola}} qp4yv4yyb9ziz7l5h76d2ynuxqe2v0n 0 179231 6741001 6643297 2026-08-22T18:21:30Z ~2026-44996-51 264415 /* Znane osebe */ 6741001 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Dušan |image = Dušan Jelinčič.jpg |imagesize = |caption = [[Dušan Jelinčič]] |pronunciation = [dúšan] |gender = moški |meaning = ''dihanje, življenjska sila'' |region = slovansko ime |origin = |name day = 14. december |related name = |fotonotes = }} '''Dušan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == * moške oblike imena: [[Duško]], [[Dušomir]] * ženske oblike imena: [[Dušana]], [[Dušanka]], [[Duška]], [[Duša (ime)]] == Izvor imena == [[Ime]] Dušan<ref>Keber Janez Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je [[Slovani|slovanskega]] izvora. Razlagajo ga kot izpeljanko iz besede ''duša'' s prvotnim pomenom »dihanje, življenjska sila«. Najpšogostejši je pri Srbih, pa tudi pri Slovencih in Slovakih. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Dušan: 8.547. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Dušan po pogostosti uporabe uvrščeno na 27. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Dušan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Dušan praznujejo [[god]] [[14. december|14. decembra]] skupaj s ''sv. Spiridonom'' ([[škof]]om z otoka [[Ciper|Cipra]], ki je umrl v 4. stoletju).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * [[Dušan Silni]], srbski car * [[Dušan Accetto]], amaterski igralec in lutkar, bakrorezec * [[Dušan Agrež]], slovenski elektrotehnik * [[Dušan Alimpić]], srbski politik * [[Dušan Andoljšek]], slovenski zdravnik hematolog * [[Dušan Arzenšek]], fotograf ... * [[Dušan Avsec]], slovenski elektrotehnik, strokovnjak za hidromehaniko in preiskavo materialov, profesor * [[Dušan Bavdek]], slovenski skladatelj * [[Dušan Bavdek (starejši)]], zdravnik in politik * [[Dušan Bobek]], slovenski ekonomist * [[Dušan Bogdanović]] (*1955), srbsko-ameriški klasični kitarist in skladatelj * [[Dušan Brajnik]], fizik * [[Dušan Bratko]], slovenski kemik, profesor * [[Dušan Bravničar]], partizanski prvoborec * Dušan Breznik (1910–2008), slovenski inženir, profesor v ZDA * [[Dušan Breznik]] (1920–2002), slovenski demografski statistik * [[Dušan Brkić]], hrvaški Srb, komunistični politik, politični zapornik in slikar * [[Dušan Bučar]], slovenski kipar in večmedijski umetnik * [[Dušan Čalić]], hrvaški partizan, revolucionar, profesor ekonomije, diplomat * [[Dušan Čater]], slovenski pisatelj, urednik, prevajalec, scenarist * [[Dušan Čkrebić]], srbski politik * [[Dušan Čop]], jezikoslovec, imenoslovec, pedagog * [[Dušan Devetak]], biolog * [[Dušan Dim]], pisatelj * [[Dušan Dolinar]], novinar, publicist, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose * [[Dušan Dragosavac]], hrvaški komunistični politik srbskega rodu * [[Dušan Dušek]], slovaški pisatelj in scenarist * [[Dušan Džamonja]], hrvaški modernistični kipar * [[Dušan Fefer]], slovenski elektrotehnik * [[Dušan Ferluga]], slovenski medicinski patolog, akademik * [[Dušan Gradišnik]], celjski lekarnar in planinec * [[Dušan Grobovšek]], oblikovalec * [[Dušan Grk]], bosansko-srbski narodni heroj in politik * [[Dušan Hadži]], slovenski kemik in akademik * [[Dušan Hauptman]], slovenski košarkar * [[Dušan Hedl]], glasbenik, kulturni menedžer * [[Dušanka Janežič]], slovenska matematičarka in fizikalna kemičarka * [[Dušan Jelinčič]], slovenski zamejski alpinist in pisatelj * [[Dušan Jovanovič|Dušan Jovanović]], slovenski gladališki režiser in dramatik * Dušan Jovanovič /Klemelä/, slovensko-finski grafični oblikovalec * [[Dušan Jurc]], biolog, gozdni fitopatolog * [[Dušan Karba]], slovenski farmacevt in profesor * [[Dušan Keber]], slovenski zdravnik kardiolog in politik * [[Dušan Kermavner]], slovenski politični delavec, zgodovinar in publicist * [[Dušan Kodek]], slovenski računalničar, profesor * [[Dušan Kos]], slovenski zgodovinar * [[Dušan Kobal]], slovenski glasbenik, tenorist solopevec * [[Dušan Kosič]], slovenski nogometaš * [[Dušan Kovačević]], srbski filmski scenarist, dramatik... * [[Dušanka Kovačević]], bosenska političarka * [[Dušan Kozić]], bosenski politik * [[Dušan Kraigher]] - Jug, pravnik, narodni heroj * [[Dušan Kuret]] (1918–2014), športni novinar in publicist * [[Dušan Kveder-Tomaž]], slovenski partizanski general * [[Dušan S. Lajovic]], podjetnik, izseljenec * [[Dušan Lasič]], slovenski elektro(teh)nik, profesor * [[Dušan Lipovec]], slovenski slikar, fotograf, publicist * [[Dušanka Majkić]], bosenska političarka * [[Dušan Makavejev]], srbski filmski režiser * [[Dušan Mandić]], slovenski slikar, član skupine [[IRWIN]] * [[Dušan Matić]], srbeki pesnik, nadrealist * [[Dušan Mauser]] (1921-2021), slovenski radijski in gledališki režiser * Dušan Mikuš, [[poslovnež]], [[ekonomist]], [[Slovenci|slovenski]] [[veteran]] in [[častnik]]. * [[Dušan Mlakar]], slovenski režiser, profesor * [[Dušan Mlinšek]], slovenski gozdar in krajinski ekolog, profesor * [[Dušan Moravec]], literarni zgodovinar, dramaturg, teatrolog, akademik * Dušan Moravec, pank glasbenik, filmski režiser dokumentarist * [[Dušan Mravljak]] - Mrož, slovenski partizan in narodni heroj * [[Dušan Mugoša]], črnogorsko-kosovski general in politik * [[Dušan Nećak]], slovenski zgodovinar, profesor * [[Dušan Ogrin]], slovenski krajinski arhitekt, profesor * [[Dušan Olaj]], podjetnik (DUOL) * [[Dušan Parazajda]], slovenski defektolog * [[Dušan Pašek]], slovaški hokejist * [[Dušan Petković]], srbski nogometaš * [[Dušan Petrović]] - Šane, srbski partizan,heroj in politik * [[Dušan Pirjevec]], partizanski komisar, literarni zgodovinar in teoretik, profesor * [[Dušan Plut]], slovenski geograf, ekolog in politik, profesor * [[Dušan Porenta]], glasbenik, skladatelj * [[Dušan Premrl]], slikar, grafik * [[Dušan Reja]], zdravnik, zdravstveni vzgojitelj * [[Dušan Repovš (zdravnik)]], zdravnik, zdravstveni vzgojitelj, raziskovalec, urednik, publicist * [[Dušan Repovš (matematik)]], matematik * [[Dušan Ristić]], srbski košarkar * [[Dušan Rutar]], psiholog, psihoanalitik, filozof, publicist, predavatelj, cinefil * [[Dušan Sancin]], violinist * [[Dušan Savić|Dušan (Dule) Savić]] (*1955), srbski nogometaš * [[Dušan Senčar]], slovenski športni (smučarski) organizator ([[Zlata lisica]]) * [[Dušan Sernec]], slovenski elektrotehnik in politik * [[Dušan Sikošek]], metalurg * [[Dušan Sila]], gospodarstvenik * [[Dušan Simović]], srbski (jugoslovanski) general in politik * [[Dušan Skedl]], glasbenik ([[Center za dehumanizacijo|CZD]]) in menedžer * [[Dušan Sket]], slovenski medicinski patofiziolog, profesor * [[Dušan Skok]], slovenski novinar, amaterski igralec, publicist * [[Dušan Slaček]], glasbenik kitarist * [[Dušan Slanič]], slovenski pevec * [[Dušan Josip Smodej]], umetnik, znan po aferi [[Fotopub]] * [[Dušan Snoj]], slovenski ekonomist, novinar in diplomat * [[Dušan Sodja]], slovenski klarinetist * [[Dušan Spindler]], zgodovinar, ... * [[Dušan Srečnik]] - Zobač, alpinist, himalajec * [[Dušan Stefančič]], gospodarstvenik * [[Dušan Stepančič]], slovenski agronom, pedolog * [[Dušan Sterle]], oblikovalec, slikar, grafi, ilustrator * [[Dušan Strgar]], slovenski etnolog in konservator * [[Dušan Strnad]], župan, državni svetnik * [[Dušan Stucin]], slovenski kemik * [[Dušan Šabić]] - Vansha, slikar, pesnik in pisec kratkih zgodb * [[Dušana Šantel Kanoni]], slovenska arhitektka * [[Dušan Šarotar]], slovenski literarni kritik, publicist, pesnik, pisatelj, prevajalec, scenarist, fotograf * [[Dušan Šešok]], slovenski gospodarstvenik in politik * [[Dušan Šinigoj]], slovenski ekonomist in politik * [[Dušan Šircelj]], zdravnik pediater * [[Dušan Škedl]], igralec in gledališki publicist * [[Dušan Škerlep]], slovenski fotograf * [[Dušan Škodič]] - Sulc, slovenski partizan prvoborec * (Vincenc) [[Dušan Šparovec]] - Malološki, slikar samouk in "graščak" * [[Dušan Štajer]], slovenski zdravnik internist * [[Dušan Štular]], slovensko-srbski skladatelj, pianist in dirigent * [[Dušan Šuput]], slovenski medicinec pato(fizio)log, profesor * [[Dušan Šušteršič]], likovni oblikovalec * [[Dušan Švara]] - Dule, partizanski poveljnik, general JLA * [[Dušan Tancik]], slikar * [[Dušan Terčelj]], slovenski agronom, enolog * [[Dušan Teropšič]], slovenski plesalec, performer, koreograf in pedagog * [[Dušan Tomažič]], slovenski epidemiolog * [[Dušan Tomažič, novinar|Dušan Tomažič]], novinar, urednik TVS/Mb * [[Dušan Tomše]], teatrolog, gledališki/kult.delavec, publicist, prevajalec * [[Dušan Tomšič]], slovenski gospodartvenik, kemik * [[Dušan Toš]], polkovnik SV * [[Dušan Trbojević]], srbski pianist in skladatelj, rojen v Mariboru * [[Dušan Tršar]], slovenski kipar, profesor * [[Dušan Tuma]], slovenski kanuist * [[Dušan Turk]], slovenski [[kemik]] in strukturni biolog, profesor *[[Dušan Udovič]], slovenski zamejski časnikar/novinar in manjšinski delavec *[[Duško Uršič]], slovenski ekonomist in profesor *[[Dušan Valenčič]], slovenski farmacevt, farmakognost in specialist za gojenje zdravilnih rastlin *[[Dušan Vasiljević]], srbski nogometaš *[[Dušan Veble]], slovenski jazz-glasbenik *[[Dušan Velkaverh]], slovenski besedilopisec (za popevke) *[[Dušan Verbič]], upravni uradnik in politik *[[Dušan Vodeb]], slovenski farmacevt in alpinist *[[Dušan Vodišek]], slovenski violinski pedagog *[[Dušan Voglar]], literarni zgodovinar, urednik, leksikograf, prevajalec, publicist, dramaturg, pesnik *[[Dušan Vran]] - Cika, slovenski bobnar *[[Dušan Vrščaj]], slovenski mikolog, zdravnik internist  *[[Dušan Vukotić]], črnogorsko-hrvaški filmski animator *[[Dušanka Zabukovec]], slovenska prevajalka *[[Dušan Zavodnik]], slovensko-hrvaški morski biolog *[[Dušan Zbašnik]], slovenski ekonomist *[[Dušan Zidar]], slovenski kipar *[[Dušan Zorko]], pivovarski menedžer/gospodarstvenik //šahist? *[[Dušan Zupančič]], gradbenik ? *[[Dušan Žagar]], psihiater, nevrolog, psihoterapevt, skupinski analitik *[[Dušan Željeznov]], novinar, publicist, prevajalec *[[Dušan Žigon]], slovenski alpinist == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 53u61g0m5uqd0fqwdoivx4utxepnoms 0 182371 6741177 6720845 2026-08-23T10:00:23Z Sporti 5955 /* Kot državno prvenstvo */ 2026 6741177 wikitext text/x-wiki [[File:Prvenstvo Slovenije v šahu 2009.jpg|thumb|350px|Prvo kolo prvenstva Slovenije 2009 na Otočcu]] '''Prvenstvo Slovenije v šahu''' ('''Slovenski šampionat v šahu''') je [[državno prvenstvo]] [[Slovenija|Slovenije]] v [[šah|šahu]]. Igra se od leta [[1950]], do osamosvojitve leta [[1991]] je bilo [[republiško prvenstvo]], ki je pomenilo kvalifikacije za [[Prvenstvo Jugoslavije v šahu]]. Zmagovalec dobi naslov Prvak/Prvakinja Slovenije v šahu. == Zmagovalci == === Kot republiško prvenstvo === :{| class="sortable wikitable" ! Leto!! Kraj (moški) !! moški!! Kraj (ženske) !! ženske |- | 1936 || [[Ljubljana]] || {{sort|Sorli,Jože|[[Jože Sorli]]}} || - || - |- | 1946 || [[Ljubljana]] || {{sort|Germek,Milan|[[Milan Germek]]}} || - || - |- | 1947 || [[Kranj]] || {{sort|Longer,Milan|[[Milan Longer]]}} || - || - |- | 1948 || [[Celje]] || {{sort|Mlinar,?|Mlinar}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Cvenkl,Slava|[[Slava Cvenkl]]}} |- | 1949 || - || - || [[Ljubljana]] || {{sort|Cvenkl,Slava|[[Slava Cvenkl]]}} |- | 1950 || - || - || [[Ljubljana]] || {{sort|Kokalj,Majda |[[Majda Kokalj]]}} |- | 1951 || [[Ljubljana]] || {{sort|Pirc,Vasja|[[Vasja Pirc]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Pongrac,Alojzija|[[Alojzija Pongrac]]}} |- | 1952 || [[Ljubljana]] || {{sort|Vidmar,Milan|[[Milan Vidmar]]}} || - || - |- | 1953 || [[Ljubljana]] || {{sort|Germek, Milan|[[Milan Germek]]}} <br>{{sort|Pirc, Vasja|[[Vasja Pirc]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Cvenkl,Slava|[[Slava Cvenkl]]}} |- | 1954 || [[Ljubljana]] || {{sort|Puc, Stojan|[[Stojan Puc]]}} <br> {{sort|Trampuž, Cveto|[[Cveto Trampuž]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Osterc,Božena|[[Božena Osterc]]}} |- | 1955 || [[Ljubljana]] || {{sort|Gabrovsek,Zdravko |[[Zdravko Gabrovšek]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Dvorsak,Lojzka|[[Lojzka Dvoršak]]}} |- | 1956 || [[Ljubljana]] || {{sort|Grosek,Branko|[[Branko Grosek]]}} || [[Dobrna]] || {{sort|Osterc Božena,|[[ Osterc Božena]]}} |- | 1957 || [[Laško]] || {{sort|Krivec,Slavko|[[Slavko Krivec]]}} || [[Idrija]] || {{sort|Svarcer,Herma |[[Herma Svarcer]]}} |- | 1958 || [[Ljubljana]] || {{sort|Puc,Stojan|[[Stojan Puc]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Struc,Majda |[[Majda Struc]]}} |- | 1959 || [[Ljubljana]] || {{sort|Parma,Bruno|[[Bruno Parma]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Ljiljak,Milka |[[Milka Ljiljak]]}} |- | 1960 || [[Izola]] || {{sort|Stupica,Janez|[[Janez Stupica]]}} || [[Murska Sobota]] || {{sort|Piberl,Mira|[[Mira Piberl]]}} |- | 1961 || [[Ljubljana]] || {{sort|Parma,Bruno |[[Bruno Parma]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Piberl,Mira|[[Mira Piberl]]}} |- | 1962 || [[Ljubljana]] || {{sort|Ankerst,Marjan|[[Marjan Ankerst]]}} || [[Dobrna]] || {{sort|Piberl,Mira|[[Mira Piberl]]}} |- | 1963 || [[Ljubljana]] || {{sort|Krzisnik,Zvone|[[Zvone Krzisnik]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Piberl,Mira|[[Mira Piberl]]}} |- | 1964 || [[Ljubljana]] || {{sort|Ankerst,Marjan|[[Marjan Ankerst]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Ljiljak,Milka|[[Milka Ljiljak]]}} |- | 1965 || [[Ljubljana]] || {{sort|Puc Stojan|[[Stojan Puc]]}} <br> {{sort|Podkrajšek Janez|[[Janez Podkrajšek]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Ljiljak,Milka|[[Milka Ljiljak]]}} |- | 1966 || [[Ljubljana]] || {{sort|Stupica,Janez|[[Janez Stupica]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Ljiljak,Milka|[[Milka Ljiljak]]}} |- | 1967 || [[Ljubljana]] || {{sort|Puc,Stojan|[[Stojan Puc]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Vospernik,Mira|[[Mira Vospernik]]}} |- | 1968 || [[Ljubljana]] || {{sort|Planinc,Albin|[[Albin Planinc]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Svarcer,Herma|[[Herma Svarcer]]}} |- | 1969 || [[Ljubljana]] || {{sort|Osterman,Rudolf|[[Rudolf Osterman]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Praznik,Ana|[[Ana Praznik]]}} |- | 1970 || [[Ljubljana]] || {{sort|Ivačič,Vladimir|[[Vladimir Ivačič]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Serianz,Brigita|[[Brigita Serianz]]}} |- | 1971 || [[Ljubljana]] || {{sort|Planinc,Albin|[[Albin Planinc]]}} || [[Otočec]] || {{sort|Kosir,Pavla |[[Pavla Košir]]}} |- | 1972 || [[Ljubljana]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Dravograd]] || {{sort|Praznik,Ana|[[Ana Praznik]]}} |- | 1973 || [[Maribor]] || {{sort|Papler,Jože |[[Jože Papler]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Petek,Francka|[[Francka Petek]]}} |- | 1974 || [[Šmarješke Toplice]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Radovljica]] || {{sort|Kosir,Pavla |[[Pavla Kosir]]}} |- | 1975 || [[Ptuj]] || {{sort|Mihevc,Ivo|[[Ivo Mihevc]]}} || [[Murska Sobota]] || {{sort|Svarcer,Herma|[[Herma Svarcer]]}} |- | 1976 || [[Ljubljana]] || {{sort|Ivačič,Vladimir|[[Vladimir Ivačič]]}} || [[Jesenice]] || {{sort|Svarcer,Herma|[[Herma Svarcer]]}} |- | 1977 || [[Laško]] || {{sort|Slak,Marjan|[[Marjan Slak]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Petek,Francka|[[Francka Petek]]}} |- | 1978 || [[Radovljica]] || {{sort|Krzisnik,Rok|[[Rok Krzisnik]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Rakic-Serianc,Brigita|[[Brigita Rakic-Serianc]]}} |- | 1979 || [[Maribor]] || {{sort|Orel Oskar|[[Oskar Orel]]}} <br> {{sort|Steiner Darko|[[Darko Steiner]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Golc,Nevenka|[[Nevenka Golc]]}} |- | 1980 || [[Trbovlje]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Golc,Nevenka|[[Nevenka Golc]]}} |- | 1981 || [[Ljubljana]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Kranj]] || {{sort|Petek,Francka|[[Francka Petek]]}} |- | 1982 || [[Kranj]] || {{sort|Jelen,Iztok|[[Iztok Jelen]]}} || [[Celje]] || {{sort|Vospernik,Mira|[[Mira Vospernik]]}} |- | 1983 || [[Maribor]] || {{sort|Jelen,Iztok|[[Iztok Jelen]]}} || [[Kranj]] || {{sort|Vavpotic-Kosanski,Tatjana|[[Tatjana Vavpotic-Kosanski]]}} |- | 1984 || [[Radovljica]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Kranj]] || {{sort|Vavpotic-Kosanski,Tatjana|[[Tatjana Vavpotic-Kosanski]]}} |- | 1985 || [[Ptuj]] || {{sort|Gostiša,Leon|[[Leon Gostiša]]}} || [[Kranj]] || {{sort|Petek,Francka|[[Francka Petek]]}} |- | 1986 || [[Kranj]] || {{sort|Gostiša,Leon|[[Leon Gostiša]]}} || [[Ptuj]] || {{sort|Orel,Simona|[[Simona Orel]]}} |- | 1987 || [[Žalec]] || {{sort|Gostiša,Leon|[[Leon Gostiša]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Vavpotic-Kosanski,Tatjana|[[Tatjana Vavpotic-Kosanski]]}} |- | 1988 || [[Vrhnika]] || {{sort|Grosar,aljoša|[[Aljoša Grosar]]}} || [[Postojna]] || {{sort|Orel,Simona|[[Simona Orel]]}} |- | 1989 || [[Portorož]] || {{sort|Plesec,Damjan|[[Damjan Plešec]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Ličina,Anita|[[Anita Ličina]]}} |- | 1990 || [[Ptuj]] || {{sort|Jelen,Igor|[[Igor Jelen]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Erjavec,Andreja|[[Andreja Erjavec]]}} |} === Kot državno prvenstvo=== :{| class="sortable wikitable" ! Leto!! Kraj (moški) !! moški!! Kraj (ženske) !! ženske |- | 1991 || [[Ljubljana]] || {{sort|Grosar,aljoša|[[Aljoša Grosar]]}} || [[Ptuj]] || {{sort|Ličina,Anita|[[Anita Ličina]]}} |- | 1992 || [[Postojna]] || {{sort|Gostiša,Leon|[[Leon Gostiša]]}} || [[Bled]] || {{sort|Grosar,Kiti|[[Kiti Grosar]]}} |- | 1993 || [[Radovljica]] || {{sort|Sermek,Dražen|[[Dražen Sermek]]}} || [[Murska Sobota]] || {{sort|Krmelj,Nataša|[[Nataša Krmelj]]}} |- | 1994 || [[Nova Gorica]] || {{sort|Gostiša,Leon |[[Leon Gostiša]]}} || [[Podlehnik]] || {{sort|Grosar,Kiti|[[Kiti Grosar]]}} |- | 1995 || [[Vrhnika]] || {{sort|Podlesnik,Bogdan|[[Bogdan Podlesnik]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Mihevc,Narcisa|[[Narcisa Mihevc]]}} |- | 1996 || [[Griže, Žalec|Griže]] || {{sort|Beliavsky,Alexander|[[Aleksander Beljavski]]}} || Griže || {{sort|Ličina,Anita|[[Anita Ličina]]}} |- | 1997 || [[Krško]] || {{sort|Tratar,Marko |[[Marko Tratar]]}} || Ljubljana || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 1998 || [[Maribor]] || {{sort|Sermek,Dražen|[[Dražen Sermek]]}} || Maribor || {{sort|Grosar,Kiti|[[Kiti Grosar]]}} |- | 1999 || [[Kranj]] || {{sort|Pavasovič,Duško|[[Duško Pavasovič]]}} || Kranj || {{sort|Mihevc-Mohr,Narcisa|[[Narcisa Mihevc-Mohr]]}} |- | 2000 || [[Škofja Loka]] || {{sort|Soln,Primož|[[Primož Šoln]]}} || Škofja Loka || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2001 || Griže || {{sort|Grosar,aljoša|[[Aljoša Grosar]]}} || Griže || {{sort|Kapš,Darja|[[Darja Kapš]]}} |- | 2002 || [[Dobrna]] || {{sort|Mihalcisin,Adrian |[[Adrian Mihalčišin]]}} || Dobrna || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2003 || [[Bled]] || {{sort|Borišek,Jure|[[Jure Borišek]]}} || Bled || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2004 || [[Maribor]] || {{sort|Sakelšek,Tadej|[[Tadej Sakelšek]]}} || Maribor || {{sort|Kapš,Darja|[[Darja Kapš]]}} |- | 2005 || [[Ptuj]] || {{sort|Borišek,Jure|[[Jure Borišek]]}} || Ptuj || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2006 || Ljubljana || {{sort|Pavasovič,Duško|[[Duško Pavasovič]]}} || Ljubljana || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2007 || Ljubljana || {{sort|Pavasovič,Duško|[[Duško Pavasovič]]}}<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0708/si07ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924093625/http://www.sah-zveza.si/rez/0708/si07ch/ |url-status=dead }}</ref> || Ljubljana || {{sort|Rozic,Vesna|[[Vesna Rožič]]}}<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0708/si07chw/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719234842/http://www.sah-zveza.si/rez/0708/si07chw/ |url-status=dead }}</ref> |- | 2008 || Ljubljana || {{sort|Lenič, Luka|[[Luka Lenič]]}}<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0808/si08ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719234848/http://www.sah-zveza.si/rez/0808/si08ch/ |url-status=dead }}</ref> || Ljubljana || {{sort|Srebrnič ,Ana|[[Ana Srebrnič]]}} <ref>{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0808/si08chw/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719234854/http://www.sah-zveza.si/rez/0808/si08chw/ |url-status=dead }}</ref> |- | 2009 || [[Otočec]] || {{sort|Lenič, Luka|[[Luka Lenič]]}}<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0908/Si09ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511101356/http://www.sah-zveza.si/rez/0908/si09ch/ |url-status=dead }}</ref> || Otočec || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}}<ref name="#1"/> |- | 2010 || Ljubljana || {{sort|Lenič, Luka|[[Luka Lenič]]}}<ref name="#2">{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/1008/si10ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719234919/http://www.sah-zveza.si/rez/1008/si10ch/ |url-status=dead }}</ref> || Ljubljana || {{sort|Rozic,Vesna|[[Vesna Rožič]]}}<ref name="#3">{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/1108/si11ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-08-15 |archive-date=2011-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110816093424/http://www.sah-zveza.si/rez/1108/si11ch/ |url-status=dead }}</ref> |- | 2011 || Ljubljana || {{sort|Beljavski|[[Aleksander Beljavski]]}}<ref name="#3"/> || Ljubljana || {{sort|Kolarič, Špla|[[Špela Kolarič]]}}<ref name="#2"/> |- | 2012 || Ljubljana || {{sort|Tomazini, Zan|[[Žan Tomazini]]}} || Ljubljana || {{sort|Srebrnič, Ana|[[Ana Srebrnič]]}} |- | 2013 || Ljubljana || {{sort|Lenič, Luka|[[Luka Lenič]]}} || Ljubljana || {{sort|Laura Unuk}} |- | 2014 || || {{sort|Sebenik, Matej|[[Matej Šebenik (šahist)|Matej Šebenik]]}}<ref name=chessdom>{{navedi splet |url=http://www.chessdom.com/gm-marko-tratar-is-new-champion-of-slovenia/ |title=GM Marko Tratar is new champion of Slovenia |publisher=Chessdom |date=2015-08-12 |accessdate=2016-11-22}}</ref> || [[Moravske Toplice]] || {{sort|Kolarič, Špela|[[Špela Kolarič]]}} |- | 2015 || Ptuj || {{sort|Tratar, Marko|[[Marko Tratar]]}}<ref name=chessdom/> || Ljubljana || {{sort|Hreščak, Ivana|[[Ivana Hreščak]]}} |- | 2016 || Otočec || {{sort|Tomazini, Zan|[[Žan Tomazini]]}} || Otočec || {{sort|Kolarič, Špela|[[Špela Kolarič]]}} |- | 2017<ref>{{navedi splet |url=https://portal-os.si/jure-skoberne-teja-vidic-letosnja-drzavna-prvaka-v-sahu/ |title=Slovensko državno prvenstvo 2017 (članek Informativni portal Osrednje Slovenije) |publisher=Informativni portal Osrednje Slovenije (portal-os.si) |date=2017-07-03 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Maribor || {{sort|Škoberne, Jure|[[Jure Škoberne]]}} || Maribor || {{sort|Vidic, Teja|[[Teja Vidic]]}} |- | 2018 || Ljubljana || {{sort|Markoja, Boris|[[Boris Markoja]]}} || Ljubljana || {{sort|Janželj, Lara|[[Lara Janželj]]}} |- | 2019 || Radenci || {{sort|Markoja, Boris|[[Boris Markoja]]}} || Radenci || {{sort|Rozman, Monika|[[Monika Rozman]]}} |- | 2020<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr532286.aspx?lan=1&art=4&turdet=YES&flag=30 |title=Slovensko državno prvenstvo 2020 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2020-09-09 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Portorož || {{sort|Dobrovoljc, Vid|[[Vid Dobrovoljc]]}} || Portorož || {{sort|Hreščak, Ivana|[[Ivana Hreščak]]}} |- | 2021<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr567601.aspx?lan=1&turdet=YES |title=Slovensko državno prvenstvo 2021 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2021-07-11 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Otočec || {{sort|Zirkelbach, Maj|[[Maj Zirkelbach]]}} || Otočec || {{sort|Urh, Zala|[[Zala Urh]]}} |- | 2022<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr648595.aspx?lan=1&art=4&flag=30 |title=Slovensko državno prvenstvo 2022 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2022-07-10 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Radenci || {{sort|Šebenik, Matej|[[Matej Šebenik]]}} || Radenci || {{sort|Kejžar, Petra|[[Petra Kejžar]]}} |- | 2023<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr755300.aspx?lan=1&art=4&flag=30 |title=Slovensko državno prvenstvo 2023 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2023-05-02 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Radenci || {{sort|Škoberne, Jure|[[Jure Škoberne]]}} || Radenci || {{sort|Skuhala, Barbara|[[Barbara Skuhala]]}} |- | 2024<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr898069.aspx?lan=1&art=4&fedb=SLO&turdet=YES&flag=30 |title=Slovensko državno prvenstvo 2024 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2024-05-04 |access-date=2024-06-04}}</ref> || Ljubljana || {{sort|Šubelj, Jan|[[Jan Šubelj]]}} ||Ljubljana||{{sort|Vidic, Teja|[[Teja Vidic]]}} |- | 2025<ref>{{navedi splet |url=https://s1.chess-results.com/tnrWZ.aspx?lan=1&tno=1228608&SNode=S0 |title=2025 Slovenian Championship Results (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2025-08-22 |access-date=2025-09-10}}</ref> || [[Maribor]] || {{sort|Tomazini, Aljoša|[[Aljoša Tomazini]]}} ||[[Maribor]]||{{sort|Vidic, Teja|[[Teja Vidic]]}} |- | 2026<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/lara-unuk-in-pierre-barbot-drzavna-prvaka-v-standardnem-sahu/791658 |title=Laura Unuk in Pierre Barbot državna prvaka v standardnem šahu |publisher=[[MMC-RTV SLO]] |date=2026-08-23 |access-date=2026-08-23}}</ref> || [[Ljubljana]] || {{sort|Barbot, Pierre|[[Pierre Barbot]]}} ||[[Ljubljana]]||{{sort|Unuk, Laura|[[Laura Unuk]]}} |} == Slovenski prvaki v dopisnem šahu == Leta 1948 je bil kot priloga Šahovski zvezi Jugoslavije ustanovljen Svet za dopisni šah. Leta 1992 se je uprava pridružila novi Šahovski zvezi Slovenije. Od takrat organizira državna prvenstva v tej modaliteti, najprej po pošti in nato preko spletnega strežnikan (2004). <div style="column-width:25em"> # [[Francek Brglez]] (1992-1994, pismo) # [[Joze Vetrih]] (1993-1995, pismo) # [[Matej Kersic]] (1994-1996, pismo) # [[Peter Kanz]] (1996-1998, pismo) # ni podatkov # ni podatkov # ni podatkov # [[Leon Kjanc]] (2005-2006) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=168 8 Slovenski prvak]</ref> # [[Aleš Malnar]] (2006-2008) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=1539 9 Slovenski prvak]</ref> # [[Jernej Sivic]] (2006-2008) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=9861 10 Slovenski prvak]</ref> # [[Bojan Fajs]] (2007-2009) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=13252 11 Slovenski prvak]</ref> # [[Gregor Vohl]] (2008-2011) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=17149 12 Slovenski prvak]</ref> # [[Milan Horvat]] (2009-2012) <ref>[https://www.iccf.com/event?19939 13 Slovenski prvak]</ref> # [[Klemen Sorčnik]] (2010-2012) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=22877 14 Slovenski prvak]</ref> # [[Oscar Janežič]] (2011-2013) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=27140 15 Slovenski prvak]</ref> # [[Darko Babič]] (2012-2014) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=31654 16 Slovenski prvak]</ref> # [[Marijan Seško]] (2013-2015) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=40073 17 Slovenski prvak]</ref> # [[Igor Kos]] (2014-2016) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=48166 18 Slovenski prvak]</ref> # [[Frank Zajšek]] (2015-2017) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=56023 19 Slovenski prvak]</ref> # [[Niko Praznik]] (2016-2018) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=61538 20 Slovenski prvak]</ref> # [[Borut Komarika]] (2017-2020) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=71171 21 Slovenski prvak]</ref> # [[Borut Komarika]] (2018-2020) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=76213 22 Slovenski prvak]</ref> # [[Borut Komarika]] - [[Ciril Peterc]] (2018-2020) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=81486 23 Slovenski prvak]</ref> # [[Janko Potrata]] (2020-2021) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=88520 24 Slovenski prvak]</ref> # [[Andrej Kavic]] (2021-2023) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=95282 25 Slovenski prvak]</ref> # [[Marjan Veček]] (2022-2024) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=99670 26 Slovenski prvak]</ref> </div> == Opombe in reference == {{refsez}} ==Viri== * http://www.sah-zveza.si/rez/arhiv/ Rezultati na Šahovski zvezi Slovenije (do 2007) * Results from TWIC: [http://www.chesscenter.com/twic/twic668.html#20] and [http://www.chesscenter.com/twic/twic405.html#13] * [http://xoomer.alice.it/cserica/scacchi/storiascacchi/tornei/pagine/slovenia.htm Campionati nazionali della Slovenia] [[Kategorija:Šahovska tekmovanja]] [[Kategorija:Šah v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1936]] [[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Šah]] l5tct5xfph17h0s962iauflunj32o0x 0 182966 6741061 6731181 2026-08-22T21:31:10Z ~2026-44996-51 264415 6741061 wikitext text/x-wiki '''Lavrič''' je 112. najbolj pogost [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 1231 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1351 oseb. Priimek je najpogostejši v [[Osrednjeslovenska statistična regija|Osrednjeslovenski statistični regiji]], v [[Jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodni Sloveniji]] pa je priimek 13. najpogostejši priimek. == Znani nosilci priimka == * [[Alfred Lavrič]] (1883—1935), avstro-ogrski major in koroški borec * [[Aljaž Lavrič]], fotograf * [[Ana Lavrič]] (* 1951), umetnostna zgodovinarka *[[Andrej Lavrič]] (1874—1944), duhovnik, dekan *Andrej Lavrič, fizik *[[Andreja Lavrič]], pedagoška psihologinja *Anton Lavrič (1880—1957), cerkveni glasbenik, zborovodja *Anton Lavrič (1921—1998), zdravnik nevroradiolog, prof. MF * [[Boris Lavrič]] (* 1933), slikar samouk * [[Boris Lavrič]] (* 1955), matematik, univ. prof. * [[Božidar Lavrič]] (1899—1961), zdravnik kirurg, univ. prof. akademik *[[Darinka Lavrič Simčič]] (*1952), baletna plesalka, vodja baleta *[[Dušan Lavrič]] (1925—2003), pedagog in družb.-politični delavec v Ribnici *[[Dušana Lavrič]] (1902—1972), partizanska zdravnica, žena Božidarja L. *[[Franc Lavrič]], menedžer *[[Gregor Lavrič]], vodja oddelka grafika in embalaža na Inštitutu za celulozo in papir * [[Iva Stiplovšek]] (r. Lavrič, por. [[Stiplovšek]]) (1904—2001), umetnostna zgodovinarka, muzealka *[[Ivan Lavrič]] (1915—?), trobentač, godbenik, dirigent * [[Janez Lavrič]] pl. Zaplaz (1850—1941), podmaršal (feldmaršalporočnik) avstro-ogrske armade * [[Janko Lavrič]] (1900—1971), pravnik, kinolog, lovski pisec *[[Josip Lavrič]] (1845—1900), mladinski pisatelj *[[Joža Lavrič]] (1799—1870), učitelj, glasbenik, ljudski pesnik, kipar in rezbar * Jože Lavrič (1899—1959), agronom, sadjar (?) *[[Jože Lavrič]] (1903—1973), agrarni ekonomist in statistik, strokovni prevajalec * [[Karel Lavrič]] (1818—1876), pravnik in politik * [[Klemen Lavrič]] (* 1981), nogometaš * [[Lojze Lavrič]] (1914—1954), kipar in slikar, izdelovalec lutk * [[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931), usnjar, tovarnar * [[Maja Lavrič]], arheologinja * [[Marjan Lavrič]], judoist * [[Marko Lavrič]] (* 1939), zdravnik ginekolog, porodničar *[[Miran Lavrič]] (* 1971), sociolog, prof. UM *[[Mirko Lavrič]] (1900—1976), tehnik/konstruktor, (po načrtih slovenskega letalskega konstruktorja je izdelal svoje dvosedežno športno letalo) * [[Mitja Lavrič]] (* 1934), ekonomist in gospodarstvenik * [[Nada Lavrič]], TV novinarka, voditeljica, urednica *[[Nina Lavrič]] (* 1979), košarkarica *[[Rado Lavrič]] (1907—1982), planinski organizator *[[Robert Lavrič]], karateist *[[Simon Lavrič]] (* 1986), slikar *[[Sonja Areh Lavrič]] (* 1947), poslanka *[[Stane Lavrič]] (1915—1981), politični in športni delavec, predsednik Društva invalidov SRS * [[Tomaž Lavrič]] (* 1964), ilustrator, stripar in karikaturist (risar) *[[Uroš Lavrič]], igralec, gledališčnik (za otroke) * [[Vito Lavrič]] (1906—1997), zdravnik ginekolog in porodničar, profesor == Glej tudi == * priimek [[Lavrin]] * priimek [[Lavrač]] * priimek [[Lavrenčič]] *priimka [[Lavrih]], [[Lavre]] *priimka [[Lavrinc]], [[Lavrinec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lavrič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] t8j7ost1k1fpcrthscdbkcur1szlwro 0 183660 6740830 6442230 2026-08-22T12:36:47Z Ljuba24b 92351 dp 6740830 wikitext text/x-wiki {{lektura|datum=junij 2023}} '''Španska književnost''' se je razvila v Španiji v [[Španska narečja|španskih narečjih]] – riojano, aragonés, leonés. Špansko književnost pogosto povezujejo s [[Kastiljščina|kastiljščino]], a se je književnost v Španiji razvila tudi v [[Katalonščina|katalonščini]], [[Baskovščina|baskovščini]], [[Galicijščina|galicijščini]]. Španska književnost je del [[Romanska književnost|romanske književnosti]], ki se je razvijala vzporedno. Iz španske književnosti se je kasneje razvila [[latinsko ameriška književnost]]. == Začetki španske književnosti v 12. stoletju == [[Slika:Page_of_Lay_of_the_Cid.jpg|thumb|Odlomek iz rokopisa ''Pesmi o Cidu'', najstarejše ohranjene španske ljudske pripovedne pesnitve]] Za začetek španske književnosti velja rokopis junaške pesnitve ''[[Pesem o Cidu]]''. Srednjeveška književnost se je razvila v treh družbenih krogih: v [[samostan]]ih, na [[dvor]]ih in med potujočimi igralci in pevci. V tem obdobju se v Španiji oblikujejo tri vrste [[Literarna šola|literarnih šol]]: ''[[Mester de cleresia]]'' v samostanih, ''[[Mester de cortesia]]'' na dvorih in ''[[Mester de juglaria]]'', ki so pravzaprav potujoči pevci in igralci, ki so začeli z junaškimi pesnitvami, pesmi so posnemale francoske – ''[[Chansons de geste]]''. == Razvoj španske književnosti v 13. in 14. stoletju == V 13. stoletju se je v Španiji močno razvilo pisanje ''Master de cleracia'', to je bila pesniška zvrst, ki je opevala krščanske legende, življenje svetnikov in pisala klasične zgodbe. Vrednost tega pisanja je bila predvsem v [[Didaktika|didaktičnem]] prikazovanju vsebine. Glavni predstavnik te smeri pisanja je bil [[Kastilija|kastilski]] duhovnik in pesnik [[Gonzalo de Berceo]] (1197–1264), najbolj znan je postal po svojem delu ''Čudeži naše gospe''. Prvi [[roman]] se je razvil sredi 13. stoletja pod vplivom kralja [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonsa X. Modrega]] (1221–1284). Pod njegovim vodstvom je nastala prva nacionalna zgodovina, prva splošna [[kronika]], ki opisuje zgodovino Španije od stvarjenje sveta do konca kraljevine Alfonsovega očeta Fernanda. Temu delu je sledil razvoj [[Španska proza|španske proze]], kjer je pomembno vlogo odigral tudi Alfonsov nečak [[Don Juan Manuel]] (1282–1348) z deli: ''Grof Locanor'', ''Knjiga stanov'', ''Knjga viteza in oprode''. Pomemben je tudi pisec Juan Ruiz ali [[Archipreste de Hite]] (1283–1350) z delom ''Knjiga dobre ljubezni'' in [[Jorge Manrique]] (1440–1479) z delom ''Pesmi po očetovi smrti'' ter [[Fernando de Rojas]] (1479–1541) z romanom ''Posrednica''. == Razvoj dramatike v 16. stoletju == [[Slika:Cervantes_Don_Quixote_1605.gif|thumb|Naslovnica prvega dela Cervantesovega ''[[Don Kihot]]a'' (1605), romana, ki velja za prvi novodobni roman evropske književnosti]] V drugi polovici 16. stoletja je z osebnostjo [[Lope de Vega]] (1562–1635) in njegovim delom ''Kazen brez maščevanja'' (''El castigo sin venganza''), nastopilo novo obdobje zapisovanja dramskih tekstov v španski književnosti. Prekinil je s klasičnim pravilom o enotnosti, časa, prostora, dogajanja in slogovno združil [[Tragedija|tragično]] ter [[Komedija|komično]]. To je pomenilo prenovitev dramske umetnosti. Svoje zamisli je predstavil v delu ''Nova veščina v zlaganju komedij v današnjem času'', izšlo je leta 1609. Zaradi svoje izredne domišljije in ustvarjalnosti si je pridobil vzdevek ''Feniks domiselnosti''. Med dramatiki tega časa izstopata še: * [[Calderon de la Barca]] (1600–1681), * [[Tirso de Molina]] (1583–1648). V pripovedništvu so se med drugimi [[Literarna zvrst|literarnimi zvrstmi]] razvile še kronike, znano je delo pisateljev: * [[Fray Bartolomé de las Casas]] (1484–1566) njegovo delo ''Uničevanje indijancev in evangelizacija'' * [[Miguel de Cervantes]] Saavedra (1547–1616), pisec dvornega romana ''[[Don Kihot]]'', ki je sploh eden najpomembnejših romanov v svetovni književnosti == Zlata doba španske književnosti v 16. in 17. stoletju == Zlato dobo španske književnosti imenujemo obdobje v 16. in 17. stoletju, to je čas [[Renesansa|renesanse]] in [[barok]]a, ko je Španija dosegla svoj višek na kulturnem, [[Umetnost|umetniškem]], [[Gospodarstvo|gospodarskem]] in [[Politika|političnem]] področju. Mejnika tega obdobja sta izid ''[[Kastiljska slovnica|Kastiljske slovnice]]'' [[Antonio de Nebria|Antonia de Nebrije]] (1441–1522), izšla je leta 1492 ter smrt dramatika [[Calderon de la Barca|Calderona de la Barce]] (1600–1681). To je čas vsestranskaga razcveta Španije in skokovitega razvoja španske književnosti, [[Glasba|glasbe]], vseh umetnosti in [[španska arhitektura|arhitekture]]. V tem času zaslovijo [[Univerza v Salamanci]], univerza Acalá de Henares in univerza Sevilla. To je čas ko so v [[Pesništvo|pesništvu]] zasloveli pisci: * [[Garcilaso de la Vega]] (1501–1536), * [[Juan Boscán Almogáver]] (1490–1542), * [[Diego Hurtado de Mendoza]] (1505–1575), * [[Fray Luis de León]] (1528–1591), * [[sveti Janez od Križa]] (1542–1591), * [[Sveta Terezija Avilska|sveta Terezija Ávilska]] pesnica (1542–1582). V 17. stoletju sta prevladali dve [[Estetsko gibanje|estetski gibanji]], [[Konceptizem]] in [[Kultizem]]. Najbolj znana predstavnika teh gibanj sta bila: * [[Francisco de Queredo]] (1580–1645) z delom ''Življenje lopova'' * [[Luis de Góugor]] (1561–1627) z delom ''Pripoved o Polifemu in Galateji'' Konceptizem si je prizadeval za kar največjo sporočilnost z najskromnejšimi sredstvi, zato je pogosto uporabljal [[paradoks]] in [[Elipsa|elipso]]. Kultizem pa je oblikovno razširjal minimalna sporočila, zato je bila [[sintaksa]] zelo kompleksna, polna zapletenih okraskov, branje pa težavno. == Romantika == Vpliv evropskih predromantikov, kot sta [[Goethe]] in [[Russeau]], je povzročil pojav [[Romantika|romantike]] v Španiji. Tu so se pojavili pesniki: * [[José de Espronceda]] (1808–1842), * [[Carolina Coronado]] (1821–1911), * [[Juan Arolas]] (1805–1849), * [[Nicomedes Pastor Diaz]] (1811–1863), * [[Gusav Adolfo Bécquer]] (1836–1870), Pojavili so se tudi [[dramatik]]i: * [[Francisco-Martinez de la Rose]] (1787–1862)- [[Dramatika|dramatik]], je z delom ''Beneška zarota'', uveljavil romantiko v dramatiki; * [[Duque de Rivas]] (1781–1865) z dramo ''Don Álvaro ali moč usode;'' * [[José Zorilla]] (1817–1893) z delom ''Don Juan Tenorio;'' * [[Mario José Lara]] (1809–1837) pripovednik, pisal je [[Nravstveni roman|nravstvene romane]]. == Realizem == Realizem je v Španiji našel plodna tla, predvsem po zaslugi španskih [[Pikareskni roman|pikaresknih romanih]], ki so mu utrli pot. Vrhunec je realizem dosegel v drugi polovici 19. stoletja s pisatelji: * [[Juan Valera]] (1824–1905), * [[Leopoldo Garcia Alas Clarin]] (1852–1901), * [[José Maria de Pereda]] (1833–1906), * [[Benito Pérez Galdós]] (1843–1920), * [[Vicente Blasco Ibañez]] (1867–1928), Španski realizem ni prevzel strogih meril [[Honoré de Balzac|Balzacove]] šole v Franciji. Ibañez je vpeljal tudi [[Naturalizem|naturalistične]] vplive, vendar njegova dela ne uvajajo znanosti, ne uporabljajo eksperimentalnosti kot je to pri francoskem pisatelju [[Émile Zola|Zolaju]]. Tudi Ibañez je v svojih delih nastrojen proti [[Konservativizem|konservativizmu]] in [[Subverzija|subverzivni]] državi. == Zunanje povezave == * [http://www.spanisharts.com/books/literature/poesiamedieval.htm Španska srednjeveška poezija] {{normativna kontrola}} {{lit-stub}} [[Kategorija:Romanska književnost]] [[Kategorija:Španska književnost|*]] 6m79mdtmnqyx593hyo21xdrw6q7pm0a 0 184683 6741113 6740077 2026-08-23T06:23:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741113 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Razširi}} {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Druga liga |logo = [[Slika:Druga_liga.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 16 |promotion = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] |relegation = [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] |current champions = [[NK Brinje Grosuplje]] <br> 1. naslov |most successful club = [[NK Rudar Velenje]] <br> 3 naslovi, [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]] 3 naslovi, [[Nogometni klub Triglav Kranj|NK Triglav]] 3 naslovi |most caps = [[Denis Topolovec]] (339) |top goalscorer = [[Matej Poplatnik]] (72) |tv = Sportklub |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=237 nzs.si] |current = [[Druga slovenska nogometna liga 2026/27|Druga liga 2026/27]] }} '''Druga slovenska nogometna liga,''' krajše tudi '''2. SNL''' je drugi najvišji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. ==Format== V svoji uvodni sezoni [[Druga slovenska nogometna liga 1991–92|1991–92]] je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]]. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim. Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL. == Zgodovina == Druga slovenska nogometna liga je uradno nastala z osamosvojitvijo in sezono 1991/92, a je bila tedaj to pravzaprav območna članska liga, ki se je igrala v povsem enakem formatu kot v sezonah pred tem. Liga je bila razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki skupini pa je nastopalo 14 klubov. V prvo ligo sta dokaj suvereno napredovala mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]] in novomeški Studio D, iz tekmovanja pa je zaradi formiranja enotne lige izpadlo kar 15 klubov. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek je sežanski [[NK Tabor Sežana|Tabor]] ugnal [[NK Veržej|Veržej]], pravila pa so velevala tudi, da najslabši štirje klubi izpadejo direktno v četrti rang. V drugi sezoni se je liga že igrala po klasičnem formatu s 16 klubi, kakršen je v veljavi še danes, med elito pa sta tedaj napredovala [[ND Jadran Dekani|Jadran Dekani]] in [[NK Primorje|Primorje]], ki sta izpadla leto pred tem. V sezoni 1993/94 se je po napetem boju prvaku Kočevju na poti v prvo ligo prvič pridružil tudi predstavnik Koroške, prevaljski Korotan, iz lige pa je s predzadnjim mesto nekoliko presenetljivo izpadel kranjski [[NK Triglav|Triglav]]. V naslednji sezoni je zaradi krčenja prve lige iz druge neposredno izpadlo kar šest klubov, tudi bivša prvoligaša Slovan in Elan, napredoval pa ni nihče. [[NK Šmartno|Šmartno]] in [[NK Nafta|Nafta]] sta sicer nastopila v kvalifikacijah, a sta bila tam brez realnih možnosti. Po osnovnih pravilih bi moral izpasti tudi mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]], ki je izgubil kvalifikacijski dvoboj za obstanek s Šentjurjem, a je zaradi prostih mest na koncu vseeno ostal v ligi. V sezoni 1995/96 se je ob problemih v Radečah prvič pripetilo, da je kakšna ekipa izstopila sredi tekmovanja, tako da je izpadel zgolj en klub. Zanimivo je bilo tudi zgoraj, saj Nogometna zveza Slovenije prvaku ljubljanskemu Železničarju ni dovolila napredovati, medtem ko je drugouvrščena Nafta izgubila kvalifikacije s Korotanom, tako da je na koncu ob precejšnjih protestih ostalih administrativno napredoval Koper, ki je dosegel šele šesto mesto. Ljubljana je nato sredi naslednje sezone izstopila, med elito pa so se po združitvi s Slovanom uvrstile Vevče. Drugouvrščeni drugoligaš je bil tudi to pot neuspešen v kvalifikacijah, saj je Drava izgubila proti Beltincem. Sezona 1997/98 pri vrhu ni prinesla večjih pretresov ali presenečanj, saj sta si prvi dve mesti in napredovanje hitro zagotovila favorizirana Koper in Triglav. Priložnost za igranje med najboljšimi sta zaradi širitve [[1. SNL]] dobila še Železničar Maribor in [[NK Domžale|Domžale]], pri čemer pa so bile v kvalifikacijah proti prvoligašu uspešne zgolj slednje. Izpadel ni nihče, [[NK Trbovlje|Rudar Trbovlje]] in [[NK Črnuče|Factor Črnuče]], moštvo nastalo s prenosom tekmovalnih pravic s Črnuč na Ježico, pa sta svoj status rešila v kvalifikacijah z drugourščenimi iz tretjih lig. Oba kluba sta nato iz tekmovanja izpadla naslednje leto, ko sta se med elito prvič v zgodovini uvrstila [[NK Dravograd|Dravograd]] in Pohorje, ki je sezono končalo na drugem mestu po zaslugi boljšega izkupička z medsebojnih tekem proti mariborskemu Železničarju. V sezoni 1999/00 se je Kopru, za katerega je bila to že tretja uvrstitev v prvo ligo v nekaj letih, pridružil sosednji Tabor, iz tekmovanja pa je med drugim precej presenetljivo izpadla ptujska Drava. Sezono za tem je spomladi spet igralo zgolj 15 klubov, saj je izstopil Šentjur, na poti v prvo ligo pa se je prvaku Triglavu pridružilo Šmartno. Posledično bi morali v tretjo ligo izpasti zgolj trije klubi, a so se Brda temu izognila tako, da so se združila z Renčami. V sezoni 2001/02 je naslov prvaka osvojil Dravograd, z drugim mesto pa si je povratek med najboljše zagotovila še šišenska Ljubljana, ki je pred sezono prevzela tekmovalne pravice tretjeligaškega prvaka Komende. Z zadnjim mestom je iz druge lige prvič v zgodovini izpadel novomeški Elan. Sezona 2002/03, ko sta napredovala Domžale in Drava, je prinesla nove administrativne zaplete, saj je NZS uvedla dodatne kriterije glede obveznih mladinskih selekcij. Zaradi tega je bil iz lige izključen Jadran Hrpelje-Kozina, po odlični sezoni pa je na koncu izstopilo še moštvo Grosupelj. Poleg tega zveza drugourščenim tretjeligašem ni dovolila, da bi zapolnili prazna mesta, zaradi česar je bila liga posledično skrčena na zgolj 12 klubov. Od leta 2003 dalje se je tako igral trikrožni sistem s 33 krogu, pri čemer pa so klubi v prvi sezoni odigrali zgolj 32 tekem, saj je spomladi izstopil sežanski Tabor. Zaradi uvedbe licenciranja so bile nove težave tudi na vrhu, velenjski Rudar je možnost napredovanja zavrnil, med najboljše pa sta se za zeleno mizo uvrstila Zagorje in Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije proti Dravi. V sezoni 2004/05 sta suvereno napredovala velenjski Rudar in Nafta, ki ji zaradi licenčnih težav številnih prvoligašev ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Zaradi pomanjkanja klubov je bila liga po sezoni skrčena na 10 moštev, kar je ob trikrožnem sistemu pomenilo zgolj 27 krogov. Prihodnje leto si je po hudem boju z Dravinjo in dokaj sumljivem razpletu medsebojne tekme naslov zagotovil ježiški Factor, medtem ko so Konjičani v dodatnih kvalifikacijah klonili proti Beli krajini. Iz lige je poleg Dravograda kljub velikim načrtom presenetljivo izpadla ljubljanska Svoboda. V sezoni 2006/07 se je med elito nepričakovano prebil Livar, drugo mesto pa je osvojila Bonifika, ki je nato pričakovano izgubila proti Interblocku. Leta 2008 se je razplet tekmovanja zopet odvijal v pisarnah, saj je Zavrč samovoljno izstopil, tako da je do obstanka naknadno prišel tudi predzadnji Triglav. Naslov je osvojil Rudar Velenje, Bonifika pa je bila še enkrat neuspešna v kvalifikacijah. Klub je naslednjo sezono izstopil iz lige, pričakovano pa je napredovala ljubljanska Olimpija, ki je spomladi strla Aluminij. V sezoni 2009/10 se je v prvo ligo po enoletnem premoru vrnilo Primorje, drugo mesto pa si je z minimalno prednostjo pred Aluminijem zagotovil Triglav. Kranjčani so nato v kvalifikacijah pripravili prijetno presenečenje, saj so kot drugoligaš izločili favorizirani Interblock. Sezona 2010/11 je prinesla nove licenčne in administrativne težave, rezultat česar je bil, da je na koncu v prvo ligo napredovala celo četrtouvrščena Mura. Čeprav si je na igrišču zagotovila odlično peto mesto, je morala tekmovanje zapustiti obubožana Drava, posledično pa je v nasprotju s tekmovalnim pravilnikom v ligi ostalo tudi zadnjeuvrščeno Šmartno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prihodnjo sezono, ko je zaradi razpustitve članskega moštva iz tekmovanja izstopil četrti Interblock. Naslov je sicer spet osvojil Aluminij, z drugim mestom in zmago v kvalifikacijah pa bi moral napredovati tudi Dob, a so v klubu to možnost zavrnili. Leta 2013 je Dob še drugič zavrnil napredovanje, tako da je poleg prvaka Zavrča na koncu napredovala tretjeuvrščena Krka. V sezoni 2013/14 so po novi zavrnitvi prvaka Doba napredovale sosednje Radomlje, kvalifikacij pa tudi tokrat ni bilo. Prihodnje leto je po napetem boju slavilo Krško, ki je zgolj za točko ugnalo drugouvrščeni Aluminij. Slednji je nato kljub vodstvu izgubil kvalifikacije proti Gorici. V sezoni 2015/16 so svoj drugi naslov osvojile Radomlje, medtem ko je Aluminij spet izgubil v kvalifikacijah, a vseeno napredoval, saj je njegov tekmec Zavrč ostal brez licence. Slednji je tekom naslednje sezone izstopil iz tekmovanja, naslov in napredovanje v prvo ligo pa si je zagotovil Triglav. Po težavah prvoligaša Kopra bi moral še enkrat več napredovati Dob, a je ta to možnost še četrtič zavrnil. V prvo ligo je tako nepričakovano napredoval tretjeuvrščeni Ankaran, čeprav slednji objektivno prav tako ni izpolnjeval pogojev. Sezono 2017/18 sta obeležila širitev na 16 klubov ter povratek na stari dvokrožni sistem tekmovanja s 30 krogi. V pestri konkurenci številnih nekdanjih prvoligašev je naslov osvojila Mura, medtem ko je Drava v kvalifikacijah prvo ligo neuspešno naskakovala proti Triglavu. Sezono za tem sta se v prvo ligo uvrstila Bravo in Tabor, ki je v dodatnih kvalifikacijah presenetil Gorico. Sledili sta dve neregularni in nedokončani sezoni, ko so klubi vseeno napredovali in izpadali, pri čemer leta 2020 prvaka uradno niso razglasili, leto kasneje pa so Radomlje osvojile tako imenovano ligo za prvaka, ki so jo uvedli sredi sezone. Leta 2022 je svoj prvi drugoligaški naslov osvojila Gorica, drugouvrščeni Triglav je v kvalifikacijah izgubil proti Taboru, iz tekmovanja pa je izpadla Drava. == Klubi == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140" |Klub ! width="140" |Mesto v 2025-26 ! width="140" |Naslov prvaka 2. SNL ! width="140" |Stadion ! width="200" |Kapaciteta |- | [[NK Bistrica]] | 6. mesto | |[[Športni park Slovenska Bistrica]] | 964 |- | [[NK Vrhnika]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 1. mesto}}''' | |Športni park Vrhnika |500 |- | [[NK Primorje]] | bgcolor="FFE4E1"|'''{{sort|1|[[Prva slovenska nogometna liga|1. SNL]], 9. mesto}}''' | 2. |[[Mestni stadion Ajdovščina]] | 1.630 |- | [[Nogometno društvo Gorica|ND Gorica]] | 15. mesto |1. |[[Športni park Nova Gorica]], |3.066 |- | [[NK Beltinci|NK Beltinci]] | 4.mesto | |[[Športni park Beltinci]] | 1.346 |- | [[MND Tabor Sežana|NK Tabor Sežana]] | 5. mesto | 1. |[[Stadion Rajko Štolfa]] | 1.200 |- | [[NK Triglav Kranj]] | 3. mesto | 3. |[[ŠC Stanko Mlakar]] | 1.560 |- | [[Nogometni klub Rudar Velenje|NK Rudar Velenje]] | 8. mesto | 3. |[[Mestni stadion Ob jezeru]] | 2.341 |- | [[NK Jadran Dekani]] | 10. mesto | |[[Športni park Dekani]] | 500 |- | [[ND Bilje]] | 9. mesto | |[[Stadion v Dolinci|Stadion v dolinci]] | 500 |- | [[NK Brežice 1919|NK Brežice]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 2. mesto}}''' | |[[Stadion Brežice]] |800 |- |[[NK Krško Posavje|NK Krško]] |14. mesto |1, |[[Stadion Matije Gubca]] |1.470 |- |[[NK Krka]] |12, mesto | |[[Portoval]] |760 |- |[[ND Ilirija 1911]] |13. mesto | |[[Športni park Ilirija]] |1.300 |- |[[ND Dravinja]] |7. mesto | |[[Stadion Dobrava]] |1.200 |- |[[NK Slovan]] |11. mesto | |[[Športni park Kodeljevo]] |1.370 |} ==Prvaki== {| class="wikitable" | colspan=2 align=center| '''Sezona''' ! Prvak ! Podprvak ! Tretji |- | rowspan="2"|[[1991–92 Slovenian Second League|1991–92]] |Vzhod | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- |Zahod | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija]] |- | colspan=2|[[1992–93 Slovenian Second League|1992–93]] | [[NK Jadran|Jadran Dekani]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |- | colspan=2|[[1993–94 Slovenian Second League|1993–94]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |[[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- | colspan=2|[[1994–95 Slovenian Second League|1994–95]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[1995–96 Slovenian Second League|1995–96]] | [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[ND Črnuče|Črnuče]] |- | colspan=2|[[1996–97 Slovenian Second League|1996–97]] | [[NK Slavija Vevče|Vevče]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] |- | colspan=2|[[1997–98 Slovenian Second League|1997–98]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | colspan=2|[[1998–99 Slovenian Second League|1998–99]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Pohorje|Pohorje]] | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |- | colspan=2|[[1999–2000 Slovenian Second League|1999–2000]] | [[FC Koper|Koper]] | [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] |- | colspan=2|[[2000–01 Slovenian Second League|2000–01]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2001–02 Slovenian Second League|2001–02]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2002–03 Slovenian Second League|2002–03]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2003–04 Slovenian Second League|2003–04]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[2004–05 Slovenian Second League|2004–05]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Svoboda|Svoboda]] |- | colspan=2|[[2005–06 Slovenian Second League|2005–06]] | [[NK Interblock|Factor]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2006–07 Slovenian Second League|2006–07]] | [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Krško|Krško]] |- | colspan=2|[[2007–08 Slovenian Second League|2007–08]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] |- | colspan=2|[[2008–09 Slovenian Second League|2008–09]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2009–10 Slovenian Second League|2009–10]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2010–11 Slovenian Second League|2010–11]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Interblock|Interblock]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] |- | colspan=2|[[2011–12 Slovenian Second League|2011–12]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Šenčur|Šenčur]] |- | colspan=2|[[2012–13 Slovenian Second League|2012–13]] | [[NK Zavrč|Zavrč]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan=2|[[2013–14 Slovenian Second League|2013–14]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2014–15 Slovenian Second League|2014–15]] | [[NK Krško|Krško]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] |- | colspan=2|[[2015–16 Slovenian Second League|2015–16]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |- | colspan=2|[[2016–17 Slovenian Second League|2016–17]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Ankaran|Ankaran]] |- | colspan="2" |[[2017–18 Slovenian Second League|2017–18]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]] | [[NK Bravo|Bravo]] | [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] |- | colspan="2" |[[2019–20 Slovenian Second League|2019–20]] | colspan="3" align=center |Sezona je bila prekinjena in kasneje preklicana zaradi epidemije COVID-19.<ref>{{navedi splet |title=Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020 |url=https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |publisher=nzs.si |access-date=28 July 2020 |language=sl |date=11 May 2020 |archive-date=2025-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250512051642/https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |url-status=dead }}</ref> [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorica]], prvo in drugouvrščeni ekipi, sta napredovali v PrvoLigo. |- | colspan="2" |[[2020–21 Slovenian Second League|2020–21]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2021–22 Slovenian Second League|2021–22]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan="2" |[[2022–23 Slovenian Second League|2022–23]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- | colspan="2" |2023–24 | [[Nogometni klub Primorje|Primorje]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] | [[ND Beltinci|Beltinci]] |- | colspan="2" |2024/25 |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[ND Gorica|Gorica]] |- |2025/26 | |[[NK Brinje Grosuplje]] |[[NK Nafta Lendava]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- |2026/27 | | | | |} == Glej tudi == * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[3.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=765 Druga slovenska nogometna liga] na nzs.si {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] <references /> avk3l67pbwt7m2xg41bf96m7n8yjcbj 6741150 6741113 2026-08-23T08:54:36Z Neka oseba 238731 ND Gorica zamenjal za NK Jesenice 6741150 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Razširi}} {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Druga liga |logo = [[Slika:Druga_liga.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 16 |promotion = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] |relegation = [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] |current champions = [[NK Brinje Grosuplje]] <br> 1. naslov |most successful club = [[NK Rudar Velenje]] <br> 3 naslovi, [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]] 3 naslovi, [[Nogometni klub Triglav Kranj|NK Triglav]] 3 naslovi |most caps = [[Denis Topolovec]] (339) |top goalscorer = [[Matej Poplatnik]] (72) |tv = Sportklub |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=237 nzs.si] |current = [[Druga slovenska nogometna liga 2026/27|Druga liga 2026/27]] }} '''Druga slovenska nogometna liga,''' krajše tudi '''2. SNL''' je drugi najvišji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. ==Format== V svoji uvodni sezoni [[Druga slovenska nogometna liga 1991–92|1991–92]] je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]]. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim. Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL. == Zgodovina == Druga slovenska nogometna liga je uradno nastala z osamosvojitvijo in sezono 1991/92, a je bila tedaj to pravzaprav območna članska liga, ki se je igrala v povsem enakem formatu kot v sezonah pred tem. Liga je bila razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki skupini pa je nastopalo 14 klubov. V prvo ligo sta dokaj suvereno napredovala mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]] in novomeški Studio D, iz tekmovanja pa je zaradi formiranja enotne lige izpadlo kar 15 klubov. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek je sežanski [[NK Tabor Sežana|Tabor]] ugnal [[NK Veržej|Veržej]], pravila pa so velevala tudi, da najslabši štirje klubi izpadejo direktno v četrti rang. V drugi sezoni se je liga že igrala po klasičnem formatu s 16 klubi, kakršen je v veljavi še danes, med elito pa sta tedaj napredovala [[ND Jadran Dekani|Jadran Dekani]] in [[NK Primorje|Primorje]], ki sta izpadla leto pred tem. V sezoni 1993/94 se je po napetem boju prvaku Kočevju na poti v prvo ligo prvič pridružil tudi predstavnik Koroške, prevaljski Korotan, iz lige pa je s predzadnjim mesto nekoliko presenetljivo izpadel kranjski [[NK Triglav|Triglav]]. V naslednji sezoni je zaradi krčenja prve lige iz druge neposredno izpadlo kar šest klubov, tudi bivša prvoligaša Slovan in Elan, napredoval pa ni nihče. [[NK Šmartno|Šmartno]] in [[NK Nafta|Nafta]] sta sicer nastopila v kvalifikacijah, a sta bila tam brez realnih možnosti. Po osnovnih pravilih bi moral izpasti tudi mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]], ki je izgubil kvalifikacijski dvoboj za obstanek s Šentjurjem, a je zaradi prostih mest na koncu vseeno ostal v ligi. V sezoni 1995/96 se je ob problemih v Radečah prvič pripetilo, da je kakšna ekipa izstopila sredi tekmovanja, tako da je izpadel zgolj en klub. Zanimivo je bilo tudi zgoraj, saj Nogometna zveza Slovenije prvaku ljubljanskemu Železničarju ni dovolila napredovati, medtem ko je drugouvrščena Nafta izgubila kvalifikacije s Korotanom, tako da je na koncu ob precejšnjih protestih ostalih administrativno napredoval Koper, ki je dosegel šele šesto mesto. Ljubljana je nato sredi naslednje sezone izstopila, med elito pa so se po združitvi s Slovanom uvrstile Vevče. Drugouvrščeni drugoligaš je bil tudi to pot neuspešen v kvalifikacijah, saj je Drava izgubila proti Beltincem. Sezona 1997/98 pri vrhu ni prinesla večjih pretresov ali presenečanj, saj sta si prvi dve mesti in napredovanje hitro zagotovila favorizirana Koper in Triglav. Priložnost za igranje med najboljšimi sta zaradi širitve [[1. SNL]] dobila še Železničar Maribor in [[NK Domžale|Domžale]], pri čemer pa so bile v kvalifikacijah proti prvoligašu uspešne zgolj slednje. Izpadel ni nihče, [[NK Trbovlje|Rudar Trbovlje]] in [[NK Črnuče|Factor Črnuče]], moštvo nastalo s prenosom tekmovalnih pravic s Črnuč na Ježico, pa sta svoj status rešila v kvalifikacijah z drugourščenimi iz tretjih lig. Oba kluba sta nato iz tekmovanja izpadla naslednje leto, ko sta se med elito prvič v zgodovini uvrstila [[NK Dravograd|Dravograd]] in Pohorje, ki je sezono končalo na drugem mestu po zaslugi boljšega izkupička z medsebojnih tekem proti mariborskemu Železničarju. V sezoni 1999/00 se je Kopru, za katerega je bila to že tretja uvrstitev v prvo ligo v nekaj letih, pridružil sosednji Tabor, iz tekmovanja pa je med drugim precej presenetljivo izpadla ptujska Drava. Sezono za tem je spomladi spet igralo zgolj 15 klubov, saj je izstopil Šentjur, na poti v prvo ligo pa se je prvaku Triglavu pridružilo Šmartno. Posledično bi morali v tretjo ligo izpasti zgolj trije klubi, a so se Brda temu izognila tako, da so se združila z Renčami. V sezoni 2001/02 je naslov prvaka osvojil Dravograd, z drugim mesto pa si je povratek med najboljše zagotovila še šišenska Ljubljana, ki je pred sezono prevzela tekmovalne pravice tretjeligaškega prvaka Komende. Z zadnjim mestom je iz druge lige prvič v zgodovini izpadel novomeški Elan. Sezona 2002/03, ko sta napredovala Domžale in Drava, je prinesla nove administrativne zaplete, saj je NZS uvedla dodatne kriterije glede obveznih mladinskih selekcij. Zaradi tega je bil iz lige izključen Jadran Hrpelje-Kozina, po odlični sezoni pa je na koncu izstopilo še moštvo Grosupelj. Poleg tega zveza drugourščenim tretjeligašem ni dovolila, da bi zapolnili prazna mesta, zaradi česar je bila liga posledično skrčena na zgolj 12 klubov. Od leta 2003 dalje se je tako igral trikrožni sistem s 33 krogu, pri čemer pa so klubi v prvi sezoni odigrali zgolj 32 tekem, saj je spomladi izstopil sežanski Tabor. Zaradi uvedbe licenciranja so bile nove težave tudi na vrhu, velenjski Rudar je možnost napredovanja zavrnil, med najboljše pa sta se za zeleno mizo uvrstila Zagorje in Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije proti Dravi. V sezoni 2004/05 sta suvereno napredovala velenjski Rudar in Nafta, ki ji zaradi licenčnih težav številnih prvoligašev ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Zaradi pomanjkanja klubov je bila liga po sezoni skrčena na 10 moštev, kar je ob trikrožnem sistemu pomenilo zgolj 27 krogov. Prihodnje leto si je po hudem boju z Dravinjo in dokaj sumljivem razpletu medsebojne tekme naslov zagotovil ježiški Factor, medtem ko so Konjičani v dodatnih kvalifikacijah klonili proti Beli krajini. Iz lige je poleg Dravograda kljub velikim načrtom presenetljivo izpadla ljubljanska Svoboda. V sezoni 2006/07 se je med elito nepričakovano prebil Livar, drugo mesto pa je osvojila Bonifika, ki je nato pričakovano izgubila proti Interblocku. Leta 2008 se je razplet tekmovanja zopet odvijal v pisarnah, saj je Zavrč samovoljno izstopil, tako da je do obstanka naknadno prišel tudi predzadnji Triglav. Naslov je osvojil Rudar Velenje, Bonifika pa je bila še enkrat neuspešna v kvalifikacijah. Klub je naslednjo sezono izstopil iz lige, pričakovano pa je napredovala ljubljanska Olimpija, ki je spomladi strla Aluminij. V sezoni 2009/10 se je v prvo ligo po enoletnem premoru vrnilo Primorje, drugo mesto pa si je z minimalno prednostjo pred Aluminijem zagotovil Triglav. Kranjčani so nato v kvalifikacijah pripravili prijetno presenečenje, saj so kot drugoligaš izločili favorizirani Interblock. Sezona 2010/11 je prinesla nove licenčne in administrativne težave, rezultat česar je bil, da je na koncu v prvo ligo napredovala celo četrtouvrščena Mura. Čeprav si je na igrišču zagotovila odlično peto mesto, je morala tekmovanje zapustiti obubožana Drava, posledično pa je v nasprotju s tekmovalnim pravilnikom v ligi ostalo tudi zadnjeuvrščeno Šmartno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prihodnjo sezono, ko je zaradi razpustitve članskega moštva iz tekmovanja izstopil četrti Interblock. Naslov je sicer spet osvojil Aluminij, z drugim mestom in zmago v kvalifikacijah pa bi moral napredovati tudi Dob, a so v klubu to možnost zavrnili. Leta 2013 je Dob še drugič zavrnil napredovanje, tako da je poleg prvaka Zavrča na koncu napredovala tretjeuvrščena Krka. V sezoni 2013/14 so po novi zavrnitvi prvaka Doba napredovale sosednje Radomlje, kvalifikacij pa tudi tokrat ni bilo. Prihodnje leto je po napetem boju slavilo Krško, ki je zgolj za točko ugnalo drugouvrščeni Aluminij. Slednji je nato kljub vodstvu izgubil kvalifikacije proti Gorici. V sezoni 2015/16 so svoj drugi naslov osvojile Radomlje, medtem ko je Aluminij spet izgubil v kvalifikacijah, a vseeno napredoval, saj je njegov tekmec Zavrč ostal brez licence. Slednji je tekom naslednje sezone izstopil iz tekmovanja, naslov in napredovanje v prvo ligo pa si je zagotovil Triglav. Po težavah prvoligaša Kopra bi moral še enkrat več napredovati Dob, a je ta to možnost še četrtič zavrnil. V prvo ligo je tako nepričakovano napredoval tretjeuvrščeni Ankaran, čeprav slednji objektivno prav tako ni izpolnjeval pogojev. Sezono 2017/18 sta obeležila širitev na 16 klubov ter povratek na stari dvokrožni sistem tekmovanja s 30 krogi. V pestri konkurenci številnih nekdanjih prvoligašev je naslov osvojila Mura, medtem ko je Drava v kvalifikacijah prvo ligo neuspešno naskakovala proti Triglavu. Sezono za tem sta se v prvo ligo uvrstila Bravo in Tabor, ki je v dodatnih kvalifikacijah presenetil Gorico. Sledili sta dve neregularni in nedokončani sezoni, ko so klubi vseeno napredovali in izpadali, pri čemer leta 2020 prvaka uradno niso razglasili, leto kasneje pa so Radomlje osvojile tako imenovano ligo za prvaka, ki so jo uvedli sredi sezone. Leta 2022 je svoj prvi drugoligaški naslov osvojila Gorica, drugouvrščeni Triglav je v kvalifikacijah izgubil proti Taboru, iz tekmovanja pa je izpadla Drava. == Klubi == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140" |Klub ! width="140" |Mesto v 2025-26 ! width="140" |Naslov prvaka 2. SNL ! width="140" |Stadion ! width="200" |Kapaciteta |- | [[NK Bistrica]] | 6. mesto | |[[Športni park Slovenska Bistrica]] | 964 |- | [[NK Vrhnika]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 1. mesto}}''' | |Športni park Vrhnika |500 |- | [[NK Primorje]] | bgcolor="FFE4E1"|'''{{sort|1|[[Prva slovenska nogometna liga|1. SNL]], 9. mesto}}''' | 2. |[[Mestni stadion Ajdovščina]] | 1.630 |- | [[NK Jesenice]] | 16. mesto |1. |[[Športni park Podmežakla]], |500 |- | [[NK Beltinci|NK Beltinci]] | 4.mesto | |[[Športni park Beltinci]] | 1.346 |- | [[MND Tabor Sežana|NK Tabor Sežana]] | 5. mesto | 1. |[[Stadion Rajko Štolfa]] | 1.200 |- | [[NK Triglav Kranj]] | 3. mesto | 3. |[[ŠC Stanko Mlakar]] | 1.560 |- | [[Nogometni klub Rudar Velenje|NK Rudar Velenje]] | 8. mesto | 3. |[[Mestni stadion Ob jezeru]] | 2.341 |- | [[NK Jadran Dekani]] | 10. mesto | |[[Športni park Dekani]] | 500 |- | [[ND Bilje]] | 9. mesto | |[[Stadion v Dolinci|Stadion v dolinci]] | 500 |- | [[NK Brežice 1919|NK Brežice]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 2. mesto}}''' | |[[Stadion Brežice]] |800 |- |[[NK Krško Posavje|NK Krško]] |14. mesto |1, |[[Stadion Matije Gubca]] |1.470 |- |[[NK Krka]] |12, mesto | |[[Portoval]] |760 |- |[[ND Ilirija 1911]] |13. mesto | |[[Športni park Ilirija]] |1.300 |- |[[ND Dravinja]] |7. mesto | |[[Stadion Dobrava]] |1.200 |- |[[NK Slovan]] |11. mesto | |[[Športni park Kodeljevo]] |1.370 |} ==Prvaki== {| class="wikitable" | colspan=2 align=center| '''Sezona''' ! Prvak ! Podprvak ! Tretji |- | rowspan="2"|[[1991–92 Slovenian Second League|1991–92]] |Vzhod | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- |Zahod | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija]] |- | colspan=2|[[1992–93 Slovenian Second League|1992–93]] | [[NK Jadran|Jadran Dekani]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |- | colspan=2|[[1993–94 Slovenian Second League|1993–94]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |[[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- | colspan=2|[[1994–95 Slovenian Second League|1994–95]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[1995–96 Slovenian Second League|1995–96]] | [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[ND Črnuče|Črnuče]] |- | colspan=2|[[1996–97 Slovenian Second League|1996–97]] | [[NK Slavija Vevče|Vevče]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] |- | colspan=2|[[1997–98 Slovenian Second League|1997–98]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | colspan=2|[[1998–99 Slovenian Second League|1998–99]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Pohorje|Pohorje]] | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |- | colspan=2|[[1999–2000 Slovenian Second League|1999–2000]] | [[FC Koper|Koper]] | [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] |- | colspan=2|[[2000–01 Slovenian Second League|2000–01]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2001–02 Slovenian Second League|2001–02]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2002–03 Slovenian Second League|2002–03]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2003–04 Slovenian Second League|2003–04]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[2004–05 Slovenian Second League|2004–05]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Svoboda|Svoboda]] |- | colspan=2|[[2005–06 Slovenian Second League|2005–06]] | [[NK Interblock|Factor]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2006–07 Slovenian Second League|2006–07]] | [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Krško|Krško]] |- | colspan=2|[[2007–08 Slovenian Second League|2007–08]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] |- | colspan=2|[[2008–09 Slovenian Second League|2008–09]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2009–10 Slovenian Second League|2009–10]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2010–11 Slovenian Second League|2010–11]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Interblock|Interblock]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] |- | colspan=2|[[2011–12 Slovenian Second League|2011–12]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Šenčur|Šenčur]] |- | colspan=2|[[2012–13 Slovenian Second League|2012–13]] | [[NK Zavrč|Zavrč]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan=2|[[2013–14 Slovenian Second League|2013–14]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2014–15 Slovenian Second League|2014–15]] | [[NK Krško|Krško]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] |- | colspan=2|[[2015–16 Slovenian Second League|2015–16]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |- | colspan=2|[[2016–17 Slovenian Second League|2016–17]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Ankaran|Ankaran]] |- | colspan="2" |[[2017–18 Slovenian Second League|2017–18]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]] | [[NK Bravo|Bravo]] | [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] |- | colspan="2" |[[2019–20 Slovenian Second League|2019–20]] | colspan="3" align=center |Sezona je bila prekinjena in kasneje preklicana zaradi epidemije COVID-19.<ref>{{navedi splet |title=Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020 |url=https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |publisher=nzs.si |access-date=28 July 2020 |language=sl |date=11 May 2020 |archive-date=2025-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250512051642/https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |url-status=dead }}</ref> [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorica]], prvo in drugouvrščeni ekipi, sta napredovali v PrvoLigo. |- | colspan="2" |[[2020–21 Slovenian Second League|2020–21]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2021–22 Slovenian Second League|2021–22]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan="2" |[[2022–23 Slovenian Second League|2022–23]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- | colspan="2" |2023–24 | [[Nogometni klub Primorje|Primorje]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] | [[ND Beltinci|Beltinci]] |- | colspan="2" |2024/25 |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[ND Gorica|Gorica]] |- |2025/26 | |[[NK Brinje Grosuplje]] |[[NK Nafta Lendava]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- |2026/27 | | | | |} == Glej tudi == * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[3.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=765 Druga slovenska nogometna liga] na nzs.si {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] <references /> npj7fnj7lagwn46pfg33718n723fv9b 6741152 6741150 2026-08-23T09:02:56Z Neka oseba 238731 6741152 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Razširi}} {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Druga liga |logo = [[Slika:Druga_liga.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 16 |promotion = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] |relegation = [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] |current champions = [[NK Brinje Grosuplje]] <br> 1. naslov |most successful club = [[NK Rudar Velenje]] <br> 3 naslovi, [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]] 3 naslovi, [[Nogometni klub Triglav Kranj|NK Triglav]] 3 naslovi |most caps = [[Denis Topolovec]] (339) |top goalscorer = [[Matej Poplatnik]] (72) |tv = Sportklub |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=237 nzs.si] |current = [[Druga slovenska nogometna liga 2026/27|Druga liga 2026/27]] }} '''Druga slovenska nogometna liga,''' krajše tudi '''2. SNL''' je drugi najvišji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. ==Format== V svoji uvodni sezoni [[Druga slovenska nogometna liga 1991–92|1991–92]] je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]]. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim. Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL. == Zgodovina == Druga slovenska nogometna liga je uradno nastala z osamosvojitvijo in sezono 1991/92, a je bila tedaj to pravzaprav območna članska liga, ki se je igrala v povsem enakem formatu kot v sezonah pred tem. Liga je bila razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki skupini pa je nastopalo 14 klubov. V prvo ligo sta dokaj suvereno napredovala mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]] in novomeški Studio D, iz tekmovanja pa je zaradi formiranja enotne lige izpadlo kar 15 klubov. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek je sežanski [[NK Tabor Sežana|Tabor]] ugnal [[NK Veržej|Veržej]], pravila pa so velevala tudi, da najslabši štirje klubi izpadejo direktno v četrti rang. V drugi sezoni se je liga že igrala po klasičnem formatu s 16 klubi, kakršen je v veljavi še danes, med elito pa sta tedaj napredovala [[ND Jadran Dekani|Jadran Dekani]] in [[NK Primorje|Primorje]], ki sta izpadla leto pred tem. V sezoni 1993/94 se je po napetem boju prvaku Kočevju na poti v prvo ligo prvič pridružil tudi predstavnik Koroške, prevaljski Korotan, iz lige pa je s predzadnjim mesto nekoliko presenetljivo izpadel kranjski [[NK Triglav|Triglav]]. V naslednji sezoni je zaradi krčenja prve lige iz druge neposredno izpadlo kar šest klubov, tudi bivša prvoligaša Slovan in Elan, napredoval pa ni nihče. [[NK Šmartno|Šmartno]] in [[NK Nafta|Nafta]] sta sicer nastopila v kvalifikacijah, a sta bila tam brez realnih možnosti. Po osnovnih pravilih bi moral izpasti tudi mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]], ki je izgubil kvalifikacijski dvoboj za obstanek s Šentjurjem, a je zaradi prostih mest na koncu vseeno ostal v ligi. V sezoni 1995/96 se je ob problemih v Radečah prvič pripetilo, da je kakšna ekipa izstopila sredi tekmovanja, tako da je izpadel zgolj en klub. Zanimivo je bilo tudi zgoraj, saj Nogometna zveza Slovenije prvaku ljubljanskemu Železničarju ni dovolila napredovati, medtem ko je drugouvrščena Nafta izgubila kvalifikacije s Korotanom, tako da je na koncu ob precejšnjih protestih ostalih administrativno napredoval Koper, ki je dosegel šele šesto mesto. Ljubljana je nato sredi naslednje sezone izstopila, med elito pa so se po združitvi s Slovanom uvrstile Vevče. Drugouvrščeni drugoligaš je bil tudi to pot neuspešen v kvalifikacijah, saj je Drava izgubila proti Beltincem. Sezona 1997/98 pri vrhu ni prinesla večjih pretresov ali presenečanj, saj sta si prvi dve mesti in napredovanje hitro zagotovila favorizirana Koper in Triglav. Priložnost za igranje med najboljšimi sta zaradi širitve [[1. SNL]] dobila še Železničar Maribor in [[NK Domžale|Domžale]], pri čemer pa so bile v kvalifikacijah proti prvoligašu uspešne zgolj slednje. Izpadel ni nihče, [[NK Trbovlje|Rudar Trbovlje]] in [[NK Črnuče|Factor Črnuče]], moštvo nastalo s prenosom tekmovalnih pravic s Črnuč na Ježico, pa sta svoj status rešila v kvalifikacijah z drugourščenimi iz tretjih lig. Oba kluba sta nato iz tekmovanja izpadla naslednje leto, ko sta se med elito prvič v zgodovini uvrstila [[NK Dravograd|Dravograd]] in Pohorje, ki je sezono končalo na drugem mestu po zaslugi boljšega izkupička z medsebojnih tekem proti mariborskemu Železničarju. V sezoni 1999/00 se je Kopru, za katerega je bila to že tretja uvrstitev v prvo ligo v nekaj letih, pridružil sosednji Tabor, iz tekmovanja pa je med drugim precej presenetljivo izpadla ptujska Drava. Sezono za tem je spomladi spet igralo zgolj 15 klubov, saj je izstopil Šentjur, na poti v prvo ligo pa se je prvaku Triglavu pridružilo Šmartno. Posledično bi morali v tretjo ligo izpasti zgolj trije klubi, a so se Brda temu izognila tako, da so se združila z Renčami. V sezoni 2001/02 je naslov prvaka osvojil Dravograd, z drugim mesto pa si je povratek med najboljše zagotovila še šišenska Ljubljana, ki je pred sezono prevzela tekmovalne pravice tretjeligaškega prvaka Komende. Z zadnjim mestom je iz druge lige prvič v zgodovini izpadel novomeški Elan. Sezona 2002/03, ko sta napredovala Domžale in Drava, je prinesla nove administrativne zaplete, saj je NZS uvedla dodatne kriterije glede obveznih mladinskih selekcij. Zaradi tega je bil iz lige izključen Jadran Hrpelje-Kozina, po odlični sezoni pa je na koncu izstopilo še moštvo Grosupelj. Poleg tega zveza drugourščenim tretjeligašem ni dovolila, da bi zapolnili prazna mesta, zaradi česar je bila liga posledično skrčena na zgolj 12 klubov. Od leta 2003 dalje se je tako igral trikrožni sistem s 33 krogu, pri čemer pa so klubi v prvi sezoni odigrali zgolj 32 tekem, saj je spomladi izstopil sežanski Tabor. Zaradi uvedbe licenciranja so bile nove težave tudi na vrhu, velenjski Rudar je možnost napredovanja zavrnil, med najboljše pa sta se za zeleno mizo uvrstila Zagorje in Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije proti Dravi. V sezoni 2004/05 sta suvereno napredovala velenjski Rudar in Nafta, ki ji zaradi licenčnih težav številnih prvoligašev ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Zaradi pomanjkanja klubov je bila liga po sezoni skrčena na 10 moštev, kar je ob trikrožnem sistemu pomenilo zgolj 27 krogov. Prihodnje leto si je po hudem boju z Dravinjo in dokaj sumljivem razpletu medsebojne tekme naslov zagotovil ježiški Factor, medtem ko so Konjičani v dodatnih kvalifikacijah klonili proti Beli krajini. Iz lige je poleg Dravograda kljub velikim načrtom presenetljivo izpadla ljubljanska Svoboda. V sezoni 2006/07 se je med elito nepričakovano prebil Livar, drugo mesto pa je osvojila Bonifika, ki je nato pričakovano izgubila proti Interblocku. Leta 2008 se je razplet tekmovanja zopet odvijal v pisarnah, saj je Zavrč samovoljno izstopil, tako da je do obstanka naknadno prišel tudi predzadnji Triglav. Naslov je osvojil Rudar Velenje, Bonifika pa je bila še enkrat neuspešna v kvalifikacijah. Klub je naslednjo sezono izstopil iz lige, pričakovano pa je napredovala ljubljanska Olimpija, ki je spomladi strla Aluminij. V sezoni 2009/10 se je v prvo ligo po enoletnem premoru vrnilo Primorje, drugo mesto pa si je z minimalno prednostjo pred Aluminijem zagotovil Triglav. Kranjčani so nato v kvalifikacijah pripravili prijetno presenečenje, saj so kot drugoligaš izločili favorizirani Interblock. Sezona 2010/11 je prinesla nove licenčne in administrativne težave, rezultat česar je bil, da je na koncu v prvo ligo napredovala celo četrtouvrščena Mura. Čeprav si je na igrišču zagotovila odlično peto mesto, je morala tekmovanje zapustiti obubožana Drava, posledično pa je v nasprotju s tekmovalnim pravilnikom v ligi ostalo tudi zadnjeuvrščeno Šmartno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prihodnjo sezono, ko je zaradi razpustitve članskega moštva iz tekmovanja izstopil četrti Interblock. Naslov je sicer spet osvojil Aluminij, z drugim mestom in zmago v kvalifikacijah pa bi moral napredovati tudi Dob, a so v klubu to možnost zavrnili. Leta 2013 je Dob še drugič zavrnil napredovanje, tako da je poleg prvaka Zavrča na koncu napredovala tretjeuvrščena Krka. V sezoni 2013/14 so po novi zavrnitvi prvaka Doba napredovale sosednje Radomlje, kvalifikacij pa tudi tokrat ni bilo. Prihodnje leto je po napetem boju slavilo Krško, ki je zgolj za točko ugnalo drugouvrščeni Aluminij. Slednji je nato kljub vodstvu izgubil kvalifikacije proti Gorici. V sezoni 2015/16 so svoj drugi naslov osvojile Radomlje, medtem ko je Aluminij spet izgubil v kvalifikacijah, a vseeno napredoval, saj je njegov tekmec Zavrč ostal brez licence. Slednji je tekom naslednje sezone izstopil iz tekmovanja, naslov in napredovanje v prvo ligo pa si je zagotovil Triglav. Po težavah prvoligaša Kopra bi moral še enkrat več napredovati Dob, a je ta to možnost še četrtič zavrnil. V prvo ligo je tako nepričakovano napredoval tretjeuvrščeni Ankaran, čeprav slednji objektivno prav tako ni izpolnjeval pogojev. Sezono 2017/18 sta obeležila širitev na 16 klubov ter povratek na stari dvokrožni sistem tekmovanja s 30 krogi. V pestri konkurenci številnih nekdanjih prvoligašev je naslov osvojila Mura, medtem ko je Drava v kvalifikacijah prvo ligo neuspešno naskakovala proti Triglavu. Sezono za tem sta se v prvo ligo uvrstila Bravo in Tabor, ki je v dodatnih kvalifikacijah presenetil Gorico. Sledili sta dve neregularni in nedokončani sezoni, ko so klubi vseeno napredovali in izpadali, pri čemer leta 2020 prvaka uradno niso razglasili, leto kasneje pa so Radomlje osvojile tako imenovano ligo za prvaka, ki so jo uvedli sredi sezone. Leta 2022 je svoj prvi drugoligaški naslov osvojila Gorica, drugouvrščeni Triglav je v kvalifikacijah izgubil proti Taboru, iz tekmovanja pa je izpadla Drava. == Klubi == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140" |Klub ! width="140" |Mesto v 2025-26 ! width="140" |Naslov prvaka 2. SNL ! width="140" |Stadion ! width="200" |Kapaciteta |- | [[NK Bistrica]] | 6. mesto | |[[Športni park Slovenska Bistrica]] | 964 |- | [[NK Vrhnika]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 1. mesto}}''' | |Športni park Vrhnika |500 |- | [[NK Primorje]] | bgcolor="FFE4E1"|'''{{sort|1|[[Prva slovenska nogometna liga|1. SNL]], 9. mesto}}''' | 2. |[[Mestni stadion Ajdovščina]] | 1.630 |- | [[NK Zidgrad Idrija]] | |1. |[[Mestni stadion Idrija]], |300 |- | [[NK Beltinci|NK Beltinci]] | 4.mesto | |[[Športni park Beltinci]] | 1.346 |- | [[MND Tabor Sežana|NK Tabor Sežana]] | 5. mesto | 1. |[[Stadion Rajko Štolfa]] | 1.200 |- | [[NK Triglav Kranj]] | 3. mesto | 3. |[[ŠC Stanko Mlakar]] | 1.560 |- | [[Nogometni klub Rudar Velenje|NK Rudar Velenje]] | 8. mesto | 3. |[[Mestni stadion Ob jezeru]] | 2.341 |- | [[NK Jadran Dekani]] | 10. mesto | |[[Športni park Dekani]] | 500 |- | [[ND Bilje]] | 9. mesto | |[[Stadion v Dolinci|Stadion v dolinci]] | 500 |- | [[NK Brežice 1919|NK Brežice]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 2. mesto}}''' | |[[Stadion Brežice]] |800 |- |[[NK Krško Posavje|NK Krško]] |14. mesto |1, |[[Stadion Matije Gubca]] |1.470 |- |[[NK Krka]] |12, mesto | |[[Portoval]] |760 |- |[[ND Ilirija 1911]] |13. mesto | |[[Športni park Ilirija]] |1.300 |- |[[ND Dravinja]] |7. mesto | |[[Stadion Dobrava]] |1.200 |- |[[NK Slovan]] |11. mesto | |[[Športni park Kodeljevo]] |1.370 |} ==Prvaki== {| class="wikitable" | colspan=2 align=center| '''Sezona''' ! Prvak ! Podprvak ! Tretji |- | rowspan="2"|[[1991–92 Slovenian Second League|1991–92]] |Vzhod | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- |Zahod | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija]] |- | colspan=2|[[1992–93 Slovenian Second League|1992–93]] | [[NK Jadran|Jadran Dekani]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |- | colspan=2|[[1993–94 Slovenian Second League|1993–94]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |[[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- | colspan=2|[[1994–95 Slovenian Second League|1994–95]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[1995–96 Slovenian Second League|1995–96]] | [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[ND Črnuče|Črnuče]] |- | colspan=2|[[1996–97 Slovenian Second League|1996–97]] | [[NK Slavija Vevče|Vevče]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] |- | colspan=2|[[1997–98 Slovenian Second League|1997–98]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | colspan=2|[[1998–99 Slovenian Second League|1998–99]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Pohorje|Pohorje]] | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |- | colspan=2|[[1999–2000 Slovenian Second League|1999–2000]] | [[FC Koper|Koper]] | [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] |- | colspan=2|[[2000–01 Slovenian Second League|2000–01]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2001–02 Slovenian Second League|2001–02]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2002–03 Slovenian Second League|2002–03]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2003–04 Slovenian Second League|2003–04]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[2004–05 Slovenian Second League|2004–05]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Svoboda|Svoboda]] |- | colspan=2|[[2005–06 Slovenian Second League|2005–06]] | [[NK Interblock|Factor]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2006–07 Slovenian Second League|2006–07]] | [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Krško|Krško]] |- | colspan=2|[[2007–08 Slovenian Second League|2007–08]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] |- | colspan=2|[[2008–09 Slovenian Second League|2008–09]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2009–10 Slovenian Second League|2009–10]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2010–11 Slovenian Second League|2010–11]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Interblock|Interblock]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] |- | colspan=2|[[2011–12 Slovenian Second League|2011–12]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Šenčur|Šenčur]] |- | colspan=2|[[2012–13 Slovenian Second League|2012–13]] | [[NK Zavrč|Zavrč]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan=2|[[2013–14 Slovenian Second League|2013–14]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2014–15 Slovenian Second League|2014–15]] | [[NK Krško|Krško]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] |- | colspan=2|[[2015–16 Slovenian Second League|2015–16]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |- | colspan=2|[[2016–17 Slovenian Second League|2016–17]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Ankaran|Ankaran]] |- | colspan="2" |[[2017–18 Slovenian Second League|2017–18]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]] | [[NK Bravo|Bravo]] | [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] |- | colspan="2" |[[2019–20 Slovenian Second League|2019–20]] | colspan="3" align=center |Sezona je bila prekinjena in kasneje preklicana zaradi epidemije COVID-19.<ref>{{navedi splet |title=Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020 |url=https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |publisher=nzs.si |access-date=28 July 2020 |language=sl |date=11 May 2020 |archive-date=2025-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250512051642/https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |url-status=dead }}</ref> [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorica]], prvo in drugouvrščeni ekipi, sta napredovali v PrvoLigo. |- | colspan="2" |[[2020–21 Slovenian Second League|2020–21]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2021–22 Slovenian Second League|2021–22]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan="2" |[[2022–23 Slovenian Second League|2022–23]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- | colspan="2" |2023–24 | [[Nogometni klub Primorje|Primorje]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] | [[ND Beltinci|Beltinci]] |- | colspan="2" |2024/25 |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[ND Gorica|Gorica]] |- |2025/26 | |[[NK Brinje Grosuplje]] |[[NK Nafta Lendava]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- |2026/27 | | | | |} == Glej tudi == * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[3.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=765 Druga slovenska nogometna liga] na nzs.si {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] <references /> av08ut0novoap2sx8tnos0s8ofqnmyw 14 193067 6741156 3979303 2026-08-23T09:06:13Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ščuke (red)]]; dodal [[Kategorija:Lososi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741156 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Esocidae}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[družina (biologija)|družini]] rib [[ščuke]] (Esocidae z enim rodom ''Esox''), ki pripada redu Esociformes (ščuke - red). [[Kategorija:Lososi]] eu6k6lu6og150wwgwy0se3m4cnvik1c 6741159 6741156 2026-08-23T09:10:40Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6741156|6741156]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6741159 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Esocidae}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[družina (biologija)|družini]] rib [[ščuke]] (Esocidae z enim rodom ''Esox''), ki pripada redu Esociformes (ščuke - red). [[Kategorija:Ščuke (red)]] ezrkanlrqs9sjimmddihfoanwrrbkh1 0 197535 6740808 5953622 2026-08-22T12:03:28Z Erardo Galbi 166658 6740808 wikitext text/x-wiki '''Sléng''' je neformalna [[govor]]ica, ki ni prepoznana kot standardna za [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] ali [[narečje]] govorca, a je razširjena v določenih okoljih ali/in kot izraz socialne pripadnosti. Najbolj razširjen je med mladimi. Sleng se spreminja hitreje od [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] in se uporablja v neformalnih govornih položajih. Za sleng so značilni [[evfemizem|evfemizmi]] in prevzete besede oziroma besedne zveze. Tako v [[slovenščina|slovenski]] sleng danes vdirajo večinoma besede iz [[angleščina|angleščine]], nekdaj pa so bile prisotne tudi besede iz [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Pisni primeri slovenskega slenga == * Tasič, Darja; Novak, Iztok; Kopše Pišec, Peter: ''Štajerski .-árgo : jezikovni priročnik za vse Štajerce in Neštajerce'', Založba Pivec, Maribor, 2021 ISBN - 978-961-7103-21-2 {{COBISS|ID=65089539}} {{ling-stub}} [[Kategorija:Socialne zvrsti jezika]] {{normativna kontrola}} g6fraterjdfrvfj2fvxijwpvwrk8d6h 0 212486 6740819 5467718 2026-08-22T12:22:10Z Ljuba24b 92351 dp 6740819 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Manuel del Pópulo Vicente García''', [[Španci|španski]] [[opera|operni]] [[pevec]], [[tenor]]ist, [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[21. januar]] [[1775]], [[Sevilla]], [[Španija]], † [[10. junij]] [[1832]], [[Pariz]], [[Francija]]. == Življenje == Veljal je za najpomembnejšega tenorista svojega časa. Sodeloval je z [[Gioacchino Rossini|Rossinijem]], v čigar operah na več krstnih predstavah je nastopil (najpomembnejša je vloga ''grofa Almavive'' v [[Seviljski brivec (opera)|Brivcu]] leta 1816 v [[Rim]]u). Nastopal je še v [[Neapelj|Neaplju]], Parizu, [[London]]u, [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Mehika|Mehiki]] ... Kot skladatelj je napisal nekaj danes pozabljenih oper (najpomembnejša je opera v dveh dejanjih ''Bagdadski kalif'', krstno uprizorjena 30. septembra 1813 v Neaplju). === Družina === Svoje otroke je tudi vključil v glasbo, bil je njihov učitelj in svetovalec. Vsi so bili v svojem življenju tudi zelo cenjeni: * [[Manuel Patricio Rodriguez Garcia]] ([[1805]]-[[1906]]), [[sin]], operni pevec, [[bariton (glas)|baritonist]] in pevski pedagog; * [[Maria Malibran]] ([[1808]]-[[1836]]), najstarejša hči, operna pevka, [[mezzosopran]]istka; * [[Pauline Viardot]] ([[1821]]-[[1910]]), mlajša hči, skladateljica in operna pevka, mezzosopranistka. Večkrat so tako nastopili skupaj v eni operi. Med turnejo po ZDA so v [[New York]]u nastopili v operi ''Seviljski brivec''. Oče je pel v vlogi ''Almavive'', hči Maria je pela ''Rozino'', sin Manuel je pel ''Figara'' in njegova druga žena Joaquina Sitchez je pela vlogo ''Berte''. {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:García, Manuel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1775]] [[Kategorija:Umrli leta 1832]] [[Kategorija:Španski skladatelji]] [[Kategorija:Španski operni pevci]] [[Kategorija:Španski pedagogi]] 76xm5r5bdmv4f1pa3mlgryseuu765ii 0 219690 6741072 6704785 2026-08-22T22:10:35Z ~2026-44996-51 264415 /* Literarno delo */ 6741072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z zdravnico Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Preklic obsednega stanja : ljubezenski roman'' (1996) ''Sova v krošnji : roman'' (Celje, 1999) ''Živeti življenje'' ''(dnevnik, spomini, avtobiografija; Celje, 2010)'' ''Dom mojega doma : novele'' (Koper, 1993) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 5ge0lo4dcljr36b1qg574ywyiuu1900 6741073 6741072 2026-08-22T22:10:56Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6741073 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z zdravnico Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Preklic obsednega stanja : ljubezenski roman'' (1996) ''Sova v krošnji : roman'' (Celje, 1999) ''Živeti življenje'' (dnevnik, spomini, avtobiografija; Celje, 2010) ''Dom mojega doma : novele'' (Koper, 1993) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 9h54o6030z3tt2k7j54rh2fe9s64ea2 6741074 6741073 2026-08-22T22:11:36Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6741074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z zdravnico Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Živeti življenje'' (dnevnik, spomini, avtobiografija; Celje, 2010) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 6cu3l8qrcb0vkyth91vjwray02pa3a1 6741075 6741074 2026-08-22T22:12:30Z ~2026-44996-51 264415 /* Literarno delo */ 6741075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z zdravnico Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Živeti življenje'' (dnevnik, spomini, avtobiografija; Celje, 2010) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} rhmgax6ok8gnqxyqa4sb6lyelgwhy8t 6741078 6741075 2026-08-22T22:21:33Z ~2026-44996-51 264415 /* Literarno delo */ 6741078 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z zdravnico Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci'' (zapiski, 1974) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Živeti življenje'' (dnevnik, spomini, avtobiografija; Celje, 2010) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} atl2983u0y9033a9zu81d8ta7el3v00 6741079 6741078 2026-08-22T22:30:46Z ~2026-44996-51 264415 /* Življenje */ 6741079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z zdravnico Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci'' (zapiski, 1974) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Živeti življenje'' (dnevnik, spomini, avtobiografija; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'' (2023) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} coj69xd9u0nyygnjuprta9edmwcbxny 6741081 6741079 2026-08-22T22:42:13Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6741081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z zdravnico Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci'' (zapiski, 1974) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Živeti življenje'' (dnevnik, spomini, avtobiografija; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'' (2023) in še 5 drugih knjig == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 1iark9g4o4flr72j7uis8ytdft02or8 6741082 6741081 2026-08-22T22:56:28Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6741082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z zdravnico Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci'' (zapiski, 1974) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 8bup9lmesmx1u8fusglcle879wrlsn7 6741083 6741082 2026-08-22T22:57:41Z ~2026-44996-51 264415 /* Literarno delo */ 6741083 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z profesorico, radijsko napovedovalko ter kasneje zdravnico fiziatrinjo Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci'' (zapiski, 1974) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 881dbty0jxy5bb96r4e6obp3mr8o371 6741084 6741083 2026-08-22T23:00:34Z ~2026-44996-51 264415 /* Literarno delo */ 6741084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z profesorico, radijsko napovedovalko ter kasneje zdravnico fiziatrinjo Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''Kaplje 20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci'' (zapiski, 1974) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Zaznave z griča'' (2001) ''Osvoboditev in odrešenje: esejistični zapisi jeseni 2004, pred državnozborskimi volitvami'' ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 7djdkw1vz76jgi5fanze5dtc8ic5u28 6741085 6741084 2026-08-22T23:02:33Z ~2026-44996-51 264415 /* Literarno delo */ 6741085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z profesorico, radijsko napovedovalko ter kasneje zdravnico fiziatrinjo Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''Kaplje 20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci: psihiatrovi zapiski 1974'' (1982) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Zaznave z griča'' (2001) ''Osvoboditev in odrešenje: esejistični zapisi jeseni 2004, pred državnozborskimi volitvami'' ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 68urwpallej5x7v0nnhoj1tt0e894sa 6741086 6741085 2026-08-22T23:04:06Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6741086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z profesorico, radijsko napovedovalko ter kasneje zdravnico fiziatrinjo Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''Kaplje 20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci: psihiatrovi zapiski 1974'' (1982) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Zaznave z griča'' (2001) ''Osvoboditev in odrešenje: esejistični zapisi jeseni 2004, pred državnozborskimi volitvami'' (2005) ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} m3btgg3rmaey4zvpqv59t5lhay6yapb 6741145 6741086 2026-08-23T08:39:32Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6741145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z profesorico, radijsko napovedovalko ter kasneje zdravnico fiziatrinjo Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''Kaplje 20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci: psihiatrovi zapiski 1974'' (1982) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Zaznave z griča'' (2001) ''Osvoboditev in odrešenje: esejistični zapisi jeseni 2004, pred državnozborskimi volitvami'' (2005) ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'': ''psihiatrov križev pot'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 36tagrwv3vys6r549rmozq2w8lnt4fm 6741164 6741145 2026-08-23T09:23:00Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6741164 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z profesorico, radijsko napovedovalko ter kasneje zdravnico fiziatrinjo Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''Kaplje 20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci: psihiatrovi zapiski 1974'' (1982) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Zaznave z griča'' (2001) ''Osvoboditev in odrešenje: esejistični zapisi jeseni 2004, pred državnozborskimi volitvami'' (2005) ''Cinober'' (enaindvajset kratkih zgodb iz manjšega slovenskega mesta) (2006) ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'': ''psihiatrov križev pot'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} ksyvk13dkjwwhu9lcv6jnm11b4vyr7n 6741165 6741164 2026-08-23T09:24:09Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6741165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z profesorico, radijsko napovedovalko ter kasneje zdravnico fiziatrinjo Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''Kaplje 20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci: psihiatrovi zapiski 1974'' (1982) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'' (dnevnik, 1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Zaznave z griča'' (2001) ''Osvoboditev in odrešenje: esejistični zapisi jeseni 2004, pred državnozborskimi volitvami'' (2005) ''Cinober'' (enaindvajset kratkih zgodb iz manjšega slovenskega mesta) (2006) ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'': ''psihiatrov križev pot'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 (strokovna lit.) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} 26v3p3ved9h35fjcwlx8031684fgwf8 6741186 6741165 2026-08-23T10:39:17Z ~2026-44996-51 264415 /* Literarno delo */ 6741186 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z profesorico, radijsko napovedovalko ter kasneje zdravnico fiziatrinjo Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''Kaplje 20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela: ''Osamelci: psihiatrovi zapiski 1974'' (1982) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'': ''psihiatrovi zapiski od adventa 1992 do velike noči 1993'' (1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Zaznave z griča'' (2001) ''Osvoboditev in odrešenje: esejistični zapisi jeseni 2004, pred državnozborskimi volitvami'' (2005) ''Cinober'' (enaindvajset kratkih zgodb iz manjšega slovenskega mesta) (2006) ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'': ''psihiatrov križev pot'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 (strokovna lit.) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} er3lq20vodvujfk0qjmjv75rw4cty8r 6741188 6741186 2026-08-23T10:41:58Z ~2026-44996-51 264415 /* Literarno delo */ 6741188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Felc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[nevropsihiater]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[26. marec]] [[1941]], [[Spodnja Idrija]], [[Slovenija]], † [[25. avgust]] [[2010]], [[Celje]], Slovenija. == Življenje == Rojen je bil v idrijski [[rudar]]ski družini. [[Matura|Maturiral]] je leta 1960, leta 1966 pa je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|medicinski fakulteti]] ter 1973 opravil izpit iz nevropsihiatrije. Leta 1967 se je zaposlil v ''Psihiatrični bolnišnici v Idriji'', kjer je bil zaposlen kar 42 let (od 1973 do 2005 je bil tudi njen predstojnik oz. strokovni vodja; 1987 je postal primarij). Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije ''Viceversa''. Upokojil se je leta 2009. Bil je med najbolj priznanimi slovenskimi [[psihiater|psihiatri]]. Iz svojega strokovnega področja je objavil preko 100 člankov. Že med študijem je zbolel za multiplo sklerozo in se že ob nastopu službe lahko premikal le s pomočjo invalidskega vozička. Bolnišnico je vodil 32 let in ob delu po nareku napisal kar 19 knjig. O njem je bil posnet ''Moj čudoviti um: dokumentarni film o psihiatru brez telesa'' (2014) scenarista in režiserja Mihe Čelarja. Za svoje delo je prejel več nagrad (Nagrado Prešernove družbe, Pirnatovo nagrado, Nagrado Jožefa Mraka ...) Poročen je bil z profesorico, radijsko napovedovalko ter kasneje zdravnico fiziatrinjo Alenko Hoefferle. == Literarno delo == Prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil v [[Družina (časopis)|Družini]] in ''Obzorniku'' Prešernove družbe, [[proza|prozo]] v ''Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih'' in [[revija|reviji]] ''Kaplje'' katere je bil od leta 1966 do 1972 tudi glavni [[urednik]]; njeno politično usodo je opisal v zborniku ''Kaplje 20 let pozneje'' (1992). [[Novela (književnost)|Novelam]] o mladostnem dozorevanju ''Dobro jutro svoboda'' (1971) je sledil [[roman]] o duševni stiski povratnika iz tujine ''Rimska cesta'' (1986). V pripovedi napisani v obliki kronike ''Duša imena'' (1991) pa predstavi socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi v okolici Idrije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Druga dela, izšla v knjižni obliki: ''Osamelci: psihiatrovi zapiski 1974'' (1982) ''V znamenju lipicanca'' (1991) ''Dom mojega doma: novele'' (Koper, 1993) ''Radost poslednjih ur'' (1994) ''Oblast in Venera'' (1995) ''Preklic obsednega stanja: ljubezenski roman'' (1996) ''Prošnji dnevi'': ''psihiatrovi zapiski od adventa 1992 do velike noči 1993'' (1996) ''Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide'' (1997) ''Sova v krošnji: roman'' (Celje, 1999) ''Zaznave z griča'' (2001) ''Osvoboditev in odrešenje: esejistični zapisi jeseni 2004, pred državnozborskimi volitvami'' (2005) ''Cinober'' (enaindvajset kratkih zgodb iz manjšega slovenskega mesta) (2006) ''Živeti življenje'' (izbor njegovih intervjujev; Celje, 2010) ''Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu'': ''psihiatrov križev pot'' (2023) ''Kletka strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti'' (soavtor Lorenzo Toresini), 2010 (strokovna lit.) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1008610|avtor=Brecelj Marijan|ime=Felc Jože|vir=PSBL}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174785564 Pisatelj Jože Felc]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. junij 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Felc, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Pirnatovi nagrajenci]] {{literat-stub}} {{med-bio-stub}} j4gv7t7rawxhnjfikoql2hwd9chqklq 0 241816 6740804 6145771 2026-08-22T12:00:03Z Erardo Galbi 166658 6740804 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Anton Wolf}} {{Infopolje Oseba |name = Anton Wolf |nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Anton Wolf''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[leksikograf]], * [[19. januar]] [[1802]], [[Šempeter v Savinjski dolini]], † [[26. april]] [[1871]], [[Kristan Vrh]]. == Življenje in delo == Oče mu je bil dacar Anton st., mati mu je bila Lucija (rojena Janežič). Gimnazijo je obiskoval v [[Celje|Celju]], [[filozofija|filozofijo]] in eno leto [[teologija|bogoslovja]] je študiral v [[Gradec|Gradcu]] (1820–1823), ter nadaljeval s študijem bogoslovja v [[Celovec|Celovcu]], kjer je bil tudi [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika (1826). Služboval je kot [[kaplan]] v Sv. Križu pri [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] (1826–1832), bil kratek čas upravitelj (oskrbnik) v [[Buče, Kozje|Bučah]], od 1832 do smrti pa [[župnik]] na Kristan Vrhu. Bil je vnet rodoljub. V [[ilirizem|ilirski krog]] ga je pritegnil prijatelj [[Štefan Kočevar|Š. Kočevar]]. Postal je član »štajerske akademije«, ki si je postavila za nalogo izdelati »Ilirski slovar, v katerem bi dobila svoje mesto tudi slovenščina. Ker so si člani razdelili delo po abecedi, je verjetno, da je Wolf obdeloval gesla zadnjih črk. Slovar so pripravljali od 1843–1848, a ga niso končali. Vse gradivo je bilo 1849 oddano Slovenskemu društvu v Ljubljani in uporabljeno pri [[Matej Cigale|Cigaletovem]] nemško-slovenskem slovarju, znanem kot »Wolfov slovar«, ker ga je finančno omogočil [[ljubljana|ljubljanski]] škof [[Anton Alojzij Wolf|A. A. Wolf]].« Anton Wolf je nabiral ljudske pesmi za [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], poskrbel, da so vasi njegove župnije dobile slovenska imena, zaslužen je tudi za razvoj šole na Kristan Vrhu (1863 sezidal novo poslopje). Kot umen gospodar je zasadil veliko novih [[vinograd]]ov. Leta 1848 je bil predlagan za kandidata v dunajski [[Reichsrat (Avstrija)|državni zbor]], 1864 pa je bil med ustanovnimi člani [[Slovenska matica|Slovenske matice]]. == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=844631|avtor=Suhadolnik Stane|ime=Wolf Anton|vir=SBL}} {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Wolf, Anton}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski leksikografi]] n4xx69gbm3i1sk754ar01uqp8b4va4n 0 245630 6741070 6587485 2026-08-22T21:49:12Z ~2026-44996-51 264415 /* Življenje in delo */ 6741070 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Janez Žmavc}} {{Infobox Writer | name = Janez Žmavc | image = <!-- WD --> | imagesize = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = slovenska | period = | movement = [[dramatik|pisatelj dramskih del]] }} '''Janez Žmavc''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramatik]], [[dramaturg]] in [[knjižničar]], * [[6. oktober]] [[1924]], [[Šoštanj]], † [[17. marec]] [[2019]], [[Slovenj Gradec]]. == Življenje in delo == Leta 1936 se je vpisal na gimnazijo v [[Celje|Celju]], po [[druga svetovna vojna|vojni]] nadaljeval šolanje in 1948 [[matura|maturiral]]. V letih 1948–1952 je študiral dramaturgijo na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za igralsko umetnost]] v Ljubljani. Po odsluženi vojaščini je bil dramaturg v Prešernovem gledališču v [[Kranj]]u (1953-1955), knjižničar v Študijski knjižnici v Celju (1955-1960), nato [[lektor]] v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju (1961-1965) in od 1965 do upokojitve 1990 dramaturg v celjskem gledališču (SLG Celje). Poleg [[gledališče|gledališke]] publicistike, nekaj prevodov odrskih del in uredniškega dela pri gledaliških [[časopis|listih]] je Žmavčev [[opus]] v celoti posvečen [[dramatika|dramatiki]] in obsega 15 tekstov, od tega so 3 namenjeni otrokom. Zgodnje drame (npr. ''Izven družbe'' uprizorjena 1953; ''Lea'', 1961 in druge) uprizarjajo na kritični način in realistični komorni obliki problematiko (malo)meščanskega okolja v povojni [[družba|družbi]], zanje je značilno pisateljevo zanimanje za posamične intimne človeške usode, upodablja jih v moralistični, hkrati pa tudi sentimentalni obliki. Pozneje se njegova dramatika vse bolj usmerja k modernejšemu [[Alegorija|alegoričnemu]] oderskemu izrazu, prikazuje pa generacijske napetosti, stiske in zagatne razvrednotene medčloveške odnose v pridobitniškem in potrošniškem svetu (''Podstrešje'', upr. 1967; ''Obisk'', 1969; ''Pindarova Oda'', 1978 in druge). V dramah zadnjega obdobja pa je značilen vse izrazitejši premik k absurdno groteskni in s prevladajočo ironijo zaznamovanem gledališkem govoru (''Holandska kraljica'', 1981 in druge).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Članke o gledališču je objavljal v Gledališkem listu Prešernovega gledališča in Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, Celjskem zborniku, [[Maribor|mariborskem]] ''[[Večer (časopis)|Večeru]]'' in drugod. Gledališke igre je [[prevod|prevajal]] iz [[Angleščina|angl.]]: M. Anderson, ''Zašlo je sonce''; W. Saroyan, ''Čujte, ljudje!'' (obe upriz. 1954 v Kranju), W. Inge, ''Piknik'' (upriz. 1955 v Kranju), H. Pinter, ''Zabava za rojstni dan'' (upriz. 1979 v Mest. gl. Lj.); [[Nemščina|nemšč.]]: C. Krüger in L. Volker, ''Maks Žvižgač'' (upriz. 1975 v Celju), R. Hachfeld, ''Žmurkovi otroci'' (upriz. 1978 v Celju); [[Srbohrvaščina|srbohrvaščine]]: V. Lukić, ''Dolgo življenje kralja Osvalda'' (upriz. 1964 v Celju). Bil je tudi [[urednik]] gimnazijskega lista ''Iskre'' (Celje 1947-1948), Gledališkega lista Prešernovega gledališča v Kranju (1953–1955) in SLG Celje (občasno od 1960-1961) in Zbornika SLG Celje (1986). Umrl je 17. marca 2019 v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]<ref>{{Navedi splet|title=SLG Celje - SLG Celje|url=http://www.slg-ce.si/#|website=www.slg-ce.si|accessdate=2019-03-18}}</ref>. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SloBio|id=906410|avtor=Lah Andrijan|ime=Žmavc Janez|vir=Sbl}} {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Žmavc, Janez}} [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] ti503w6u2yawrncd5o94qdnfjcckvvy 0 250631 6741207 6556210 2026-08-23T11:18:16Z Ljuba24b 92351 /* Viri in opombe */ 6741207 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=542 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=94 |postna=34435 |posta=Stara Gradiška |mesto= |obcina=Stara Gradiška |zupanija=[[Slika:Zastava brodsko posavske zupanije.gif|25px|Brodsko-posavska županija]] [[Brodsko-posavska županija]] }} '''Stara Gradiška''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je središče [[občina Stara Gradiška|občine Stara Gradiška]] [[Brodsko-posavska županija|Brodsko-posavske županije]], ki je na hrvaški strani, to je na levem bregu [[Sava|Save]]. Na desnem bregu se nahaja mesto [[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] (nekdaj Bosanska Gradiška) v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Na hrvaški strani je v bližini tudi mesto [[Nova Gradiška]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 29 || 132 || 137 || 66 || 68 || 109 || 71 || 674 || 244 || 268 || 668 || 490 || 537 || 592 || 542 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Brodsko-posavske županije]] 11hudz4bii0ebmwcnxgbtiwrnts1t0z 0 262321 6740879 6735636 2026-08-22T14:01:51Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740879 wikitext text/x-wiki {{Druge osebe|Janez Novak}}{{Infopolje Oseba}} '''Janez Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[3. junij]] [[1937]], † [[2021]]{{Navedi vir}} Janez Novak je bil med letoma 1994 in 2014 [[župan]] [[občina Loški Potok|občine Loški Potok]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ce-je-po-ocetu-bo-dober-zupan.html|title=»Če je po očetu, bo dober župan«|date=21. 10. 2014|newspaper=Delo|accessdate=22. 1. 2019|archive-date=2019-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190123011433/https://www.delo.si/novice/slovenija/ce-je-po-ocetu-bo-dober-zupan.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{Sklici}}{{biostub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Janez}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Loški Potok]] a9ytu4zy61giunh04mo8xlcll3d8zhl 0 274828 6740833 6396217 2026-08-22T12:38:12Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6740833 wikitext text/x-wiki '''Belak''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 308 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.258. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Darko Belak]], pravnik, sodnik * [[Enya Belak]] Gupta (*1992), deluje na področju filma, sodobnega plesa, gledališča in vizualnih komunikacij * [[Janko Belak]] (*1946), ekonomist, strok. za menedžment, univ. prof. * [[Jernej Belak]], ekonomist, politika podjetja in strateški management (prof. UM) *[[Jure Belak]], gorski kolesar * [[Ljerka Belak]] (1948—2021), igralka *[[Mateja Belak]], arheologinja *[[Mojca Belak]], jezikoslovka anglistka *[[Slavko Belak]] (1932—1989), igralec, uslužbenec [[Uprava za notranje zadeve|UNZ]] *[[Stane Belak - Šrauf|Stane Belak]] - Šrauf (1940—1995), alpinist * [[Teja Belak]] (*1994), telovadka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Ivan Belák]], slovaški nogometaš * [[Wade Belak]] (*1976), kanadski hokejist == Glej tudi == * priimka [[Belšak (priimek)|Belšak]] ([[Vojko Belšak]]) *priimka [[Belaj]], [[Belar]] *priimke [[Bele]], [[Belec]], [[Belej]], [[Belič]], [[Beličič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Belak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2azku3dpuw4qmafvr3mgy7cus80pfw7 0 277749 6740820 4744774 2026-08-22T12:22:43Z Ljuba24b 92351 6740820 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Eustaquio Ilundáin y Esteban''', [[Španci|španski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[20. september]] [[1862]], [[Pamplona]], † [[10. avgust]] [[1937]], [[Sevilla]]. == Življenjepis == 10. aprila 1886 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 14. novembra 1904 je bil imenovan za [[škofija Orense|škof Orensa]] in 13. marca 1905 je prejel [[škofovsko posvečenje]]. [[Nadškofija Sevilla|Nadškof Seville]] je postal 16. decembra 1920. 30. marca 1925 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Lorenzo in Panisperna]]. == Glej tudi == * [[seznam španskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam španskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam španskih kardinalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bilundain.html Catholic-hierarchy.org] {{en}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Ilundáin y Esteban, Eustaquio}} [[Kategorija:Španski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Španski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Orensa]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Seville]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij XI.]] h8vnfqqx85shvhuz729ycfn4ieupkwp 0 287828 6740806 5927800 2026-08-22T12:01:57Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6740806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eino Suolahti |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eino Emil Waldemar Suolahti''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[7. november]] [[1879]], † [[16. april]] [[1951]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Suolahti/Eino_Emil_Waldemar/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Suolahti, Eino E.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1879]] [[Kategorija:Umrli leta 1951]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Finski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 2azz2pm0899s3tg8dip5ta78fvw4vii 6740807 6740806 2026-08-22T12:03:05Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1879]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1951]]; +[[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740807 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eino Suolahti |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eino Emil Waldemar Suolahti''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[7. november]] [[1879]], † [[16. april]] [[1951]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Suolahti/Eino_Emil_Waldemar/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Suolahti, Eino E.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Finski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] 3uzx14v7xpsecwnui3igl1o3yzlb3yf 0 287829 6740812 5939459 2026-08-22T12:10:32Z Engelbert 76895 pp 6740812 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Väinö V. Svanström |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Väinö V. Svanström''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[7. november]] [[1884]], † [[22. januar]] [[1964]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Svanstr%C3%B6m/V%C3%A4in%C3%B6_Vilhelm/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Svanström, Väinö V.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1884]] [[Kategorija:Umrli leta 1964]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] i85w8kc1gvv83fhj4ns6k73yigbez9o 6740814 6740812 2026-08-22T12:12:53Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1884]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1964]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Väinö V. Svanström |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Väinö V. Svanström''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[7. november]] [[1884]], † [[22. januar]] [[1966]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Svanstr%C3%B6m/V%C3%A4in%C3%B6_Vilhelm/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Svanström, Väinö V.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 1spoc18pbx73gok3p6w876mym18ts8t 0 287832 6740851 5931997 2026-08-22T13:28:29Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6740851 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kustaa A. Tapola |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears=1917–1955 |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kustaa A. Tapola''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[23. marec]] [[1895]], † [[2. april]] [[1971]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Tapola/Kustaa_Anders/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Tapola, Kustaa A.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1971]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Finske]] 5d7bjr07gabhtd2oyz4cr27rp8xhpxa 6740852 6740851 2026-08-22T13:31:09Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740852 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kustaa A. Tapola |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears=1917–1955 |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kustaa A. Tapola''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[23. marec]] [[1895]], † [[2. april]] [[1971]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Tapola/Kustaa_Anders/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Tapola, Kustaa A.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Finske]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] c3otxf23wux51ypzdup5yyw9z8202b8 0 287833 6740861 5939265 2026-08-22T13:39:49Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6740861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Viljo E. Tuompo |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Viljo E. Tuompo''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[23. september]] [[1893]], † [[25. november]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Tuompo/Viljo_Einar/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Tuompo, Viljo E.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1957]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] tm8x2en30k5pfcekgh6uysx68celwct 6740865 6740861 2026-08-22T13:42:19Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740865 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Viljo E. Tuompo |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Viljo E. Tuompo''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[23. september]] [[1893]], † [[25. november]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Tuompo/Viljo_Einar/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Tuompo, Viljo E.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] 53g71a5exdtels2d4mygi2wfvqf2t5v 0 287834 6741119 5931580 2026-08-23T06:57:50Z Engelbert 76895 pp 6741119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kaarlo I. Viljanen |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Finska)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kaarlo I. Viljanen''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[2. september]] [[1893]], † [[24. april]] [[1942]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Viljanen/Kaarlo_Ilmari/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Viljanen, Kaarlo I.}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] oc3j23z9cxw34f4thqf2dwt65towqey 6741120 6741119 2026-08-23T06:59:01Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kaarlo I. Viljanen |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Finska)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kaarlo I. Viljanen''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[2. september]] [[1893]], † [[24. april]] [[1942]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Viljanen/Kaarlo_Ilmari/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Viljanen, Kaarlo I.}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] 9nxr5jdvm8q8hyp9o1h0k4g4q4a0229 0 287835 6741124 4503823 2026-08-23T07:07:18Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6741124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl R. Walden |image=<!--WD--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl R. Walden''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[1. december]] [[1878]], † [[25. oktober]] [[1946]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rudolf Walden}} * [http://www.generals.dk/general/Walden/Karl_Rudolf/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Walden, Karl R.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] 17w3wtfht5ehj8thpbe4xqqzkaw2tie 6741125 6741124 2026-08-23T07:12:28Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]]; +[[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]]; +[[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl R. Walden |image=<!--WD--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl R. Walden''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[1. december]] [[1878]], † [[25. oktober]] [[1946]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rudolf Walden}} * [http://www.generals.dk/general/Walden/Karl_Rudolf/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Walden, Karl R.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] g35ae63l2rttq9e1uflussosdvmfui2 0 287836 6741127 5931986 2026-08-23T07:19:08Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6741127 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kurt M. Wallenius |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kurt M. Wallenius''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[25. julij]] [[1893]], † [[maj]] [[1984]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Wallenius/Kurt_M./Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Wallenius, Kurt M.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Finske]] d95zghx58fbn9qif1m3mkc345ymgrae 6741128 6741127 2026-08-23T07:23:35Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kurt M. Wallenius |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kurt M. Wallenius''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[25. julij]] [[1893]], † [[maj]] [[1984]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Wallenius/Kurt_M./Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Wallenius, Kurt M.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Finske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] bcteghgroi05kpyey0tvbpy4fnj04z3 6741129 6741128 2026-08-23T07:24:34Z Engelbert 76895 /* Zunanje povezave */ pp 6741129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kurt M. Wallenius |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kurt M. Wallenius''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[25. julij]] [[1893]], † [[maj]] [[1984]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wallenius/Kurt_Martii/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Wallenius, Kurt M.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Finske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] 8qectqe1jslss91uiryheby8b6helsx 0 287837 6741132 5933384 2026-08-23T07:39:57Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6741132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Martin Wetzer |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} Paul '''Martin Wetzer''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[7. avgust]] [[1868]], † [[10. avgust]] [[1954]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wetzer/Paul_Martin/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Wetzer, Paul Martin}} [[Kategorija:Rojeni leta 1868]] [[Kategorija:Umrli leta 1954]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 88u28uuje983t8vsjht4fl57x62aer8 6741133 6741132 2026-08-23T07:46:24Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 10 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Martin Wetzer |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} Paul '''Martin Wetzer''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[7. avgust]] [[1868]], † [[10. avgust]] [[1954]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wetzer/Paul_Martin/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Wetzer, Paul Martin}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Častniki Imperialne ruske kopenske vojske]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Helsinkih]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Stanislava]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci križca svobode (Estonija)]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] s7befrwor1uwkijofkfzbsatsg1hg17 0 287838 6741135 4770250 2026-08-23T07:57:16Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6741135 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Einar A. Wihma |lived= |image=<!--WD--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Einar A. Wihma''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[19. september]] [[1893]], † [[5. avgust]] [[1944]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Vihma/Einar_August/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wihma, Einar A.}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] rcyvcn4x4szwiidf0rwku3lmmuhzoks 6741136 6741135 2026-08-23T07:59:29Z Engelbert 76895 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Einar A. Wihma |lived= |image=<!--WD--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Einar A. Wihma''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[19. september]] [[1893]], † [[5. avgust]] [[1944]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Vihma/Einar_August/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wihma, Einar A.}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] n3ag8c42up5lvi4ll9oaf9crmyaxexl 0 287839 6741139 5931698 2026-08-23T08:08:41Z Engelbert 76895 pp 6741139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl F. Wilkama |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Russia.svg|25px|]] [[Ruski imperij]] (1899–1917)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1944) |branch= |serviceyears= |rank=[[General (Finska)|Finska]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl F. Wilkama''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[27. marec]] [[1876]], † [[15. julij]] [[1947]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilkama/Karl_Frederik/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Wilkama, Karl F.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1876]] [[Kategorija:Umrli leta 1947]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] fritso8t0ymwfzq11o70zrtw7vhiv95 6741141 6741139 2026-08-23T08:14:39Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 9 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl F. Wilkama |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Russia.svg|25px|]] [[Ruski imperij]] (1899–1917)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1944) |branch= |serviceyears= |rank=[[General (Finska)|Finska]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl F. Wilkama''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[27. marec]] [[1876]], † [[15. julij]] [[1947]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilkama/Karl_Frederik/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Wilkama, Karl F.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Častniki Imperialne ruske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Stanislava]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] 2uu2hsydia22rjgo9nfc5ojyk4o46l4 0 287840 6741130 5927231 2026-08-23T07:30:46Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6741130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Claës Winell |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Claës Bertil Napoleon Winell''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[18. september]] [[1892]], [[Kirkkonummi]], Finska, † [[9. januar]] [[1943]], [[Helsinki]], Finska. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Winell/Claes_Bertil_Napoleon/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Winell, C. Bertil N.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1943]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] nxh6jr8u473jgviar276c9fqgn8tdcx 6741131 6741130 2026-08-23T07:32:57Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6741131 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Claës Winell |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Claës Bertil Napoleon Winell''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[18. september]] [[1892]], [[Kirkkonummi]], Finska, † [[9. januar]] [[1943]], [[Helsinki]], Finska. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Winell/Claes_Bertil_Napoleon/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Winell, C. Bertil N.}} [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] 9j1269cvfwvt01dx203rwqgxjeupvit 0 289145 6741067 5760535 2026-08-22T21:37:39Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6741067 wikitext text/x-wiki '''Grobovšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljala 101 oseba in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.347. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Bojan Grobovšek]] (* 1949), novinar, diplomat, publicist * [[Dušan Grobovšek]], grafični oblikovalec * [[Gal Grobovšek]], jazz-glasbenik * [[Jan Grobovšek]], ekonomist, docent na univerzi v Edinburgu na Škotskem * [[Jovo Grobovšek]] (* 1946), arhitekt, konservator, urednik, fotograf, oblikovalec * [[Sanja Grobovšek]], kulturna (literarna) organizatorka == Glej tudi == * priimke [[Grobler]], [[Grobelnik]], [[Grobiša]], [[Groblacher]], Groembing, itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Grobovšek}} {{priimek}} jb9cba3tem1s36wmwxou6dfmwbo5rqo 0 292527 6741228 6639951 2026-08-23T11:55:49Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6741228 wikitext text/x-wiki '''Klanjšček''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 172 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Ciril Klanjšček]], partizan, zamejski narodni delavec * [[Gojmir Klanjšček|Gojmir M. Klanjšček]] (1920—?), zdravnik onkolog, rentgenolog * [[Irena Pintar Klanjšček]] (1926—?), enologinja * [[Jurij Klanjšček]], zgodovinar * [[Mirjam Bon Klanjšček]] (* 1954), matematičarka, statističarka, univ. prof., političarka * [[Myriam Klanjšček]], prevajalka * [[Niko Klanjšček]] (* 1951), kulturno-prosvetni delavec * [[Radislav Klanjšček]] - Jakec (1925—1984), generalpodpolkovnik JLA, komandant štaba TO SRS (nesreča s helikopterjem) * [[Rok Klanjšček]] (* 1967), arhitekt * [[Stanislav Klanjšček]] (* 1928), kmet, župan v Števerjanu * [[Viktor Klanjšček]] (1918—2001), gozdar v zgornjem Posočju (razvoj žičnic) * [[Vladimir Klanjšček]] (* 1944), slikar, likovni ustvarjalec v zamejstvu (Italija) * [[Zdravko Klanjšček]] (1925—2002), vojaški zgodovinar, polkovnik, prof. [[FSPN]] * [[Zdravko Klanjšček]] (* 1939), zborovodja ==Glej tudi== * priimke [[Klajnšek]], [[Klajnšček]], [[Klanšek]], [[Klančar]], [[Klančnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Klanjšček}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 52aj0ejqe5nwg712ktznhps0g23bdd6 0 301780 6740853 6563145 2026-08-22T13:31:21Z Pinky sl 2932 6740853 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Hyperoglyphe antarctica.jpg | image_caption = | taxon = Hyperoglyphe antarctica | authority = ([[Dugald Carmichael|Carmichael]], 1819) | synonyms = *''Perca antarctica'' <small>Carmichael, 1819</small> *''Palinurichthys antarcticus'' <small>(Carmichael, 1819)</small> *''Diagramma porosa'' <small>[[John Richardson (naturalist)|Richardson]], 1845</small> *''Hyperoglyphe porosa'' <small>(Richardson, 1845)</small> *''Palinurichthys porosus'' <small>(Richardson, 1845)</small> *''Eurumetopos johnstonii'' <small>Morton, 1888</small> *''Seriolella amplus'' <small>Griffin, 1928</small> | synonyms_ref = <ref name = FishBase>{{FishBase|Hyperoglyphe|antarctica|month=February|year=2018}}</ref> }} '''Antarktična maslenka''' ([[znanstveno ime]] '''''Hyperoglyphe antarctica''''') je [[morske ribe|morska riba]], iz [[družina (biologija)|družine]] [[Centrolophidae]], ki živi v vseh južnih oceanih na globinah med 40 in 1500 metri. Odrasli primerki lahko zrastejo v dolžino do 140 cm, dosežejo lahko pa do 60 kg. Zgornja stran telesa antarktične maslenke je temno modra, trebuh pa je svetlo modrih odtenkov, po bokih imajo veliki primerki bronast pridih. Oči so velike, ribe te vrste pa so plenilci, ki se prehranjujejo z drugimi ribami, mehkužci in raki. Najpogostejši plen so ribe vrste ''[[Pyrosoma atlantica]]''. Raziskave so pokazale, da antarktična maslenka spolno dozori pri dolžini med 62 in 72 cm, kar sovpada s starostjo med 8 in 12 let. [[Samica|Samice]] med [[drst]]jo izležejo med 2 in 11 milijonov [[ikre|iker]]. Doslej so drstišča odkrili le v vodah severovzhodno od [[Tasmanija|Tasmanije]], kjer se ta vrsta drsti med marcem in aprilom. O razvoju iker in mladic je znanega bolj malo, mlade primerke pa so doslej našli v velikih oblakih prosto plavajočih [[rjave alge|rjavih alg]], kjer se mladice očitno združujejo v jate na globinah od 350 do 450 metri pod vodno gladino. Znanstveniki predvidevajo, da se ribe od jate odcepijo pri dolžini 50 cm in se umaknejo v nižje vodne plasti, kjer lovijo plen. Odrasle antarktične maslenke so tudi [[kanibalizem|kanibalistke]]. ==Sklici== {{sklici}} {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |author1=Tony Ayling|author2=Geoffrey Cox |year=1982 |title=Collins Guide to the Sea Fishes of New Zealand. |publisher=William Collins Publishers Ltd, Auckland, New Zealand |isbn= |cobiss=0-00-216987-8 |pages=}} * New Zealand Ministry of Fisheries - http://www.fish.govt.nz/en-nz/SOF/Species.htm?code=BNS&list=name {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081230124424/http://www.fish.govt.nz/en-nz/SOF/Species.htm?code=BNS&list=name |date=2008-12-30 }} {{refend}} {{Taxonbar|from=Q934260}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Ribe Južnega oceana]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1819]] 2nmmv4koqu3xzyf4dm6vonsp2k0lcjf 6740856 6740853 2026-08-22T13:33:17Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ostrižnjaki]]; dodal [[Kategorija:Črnuhi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740856 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Hyperoglyphe antarctica.jpg | image_caption = | taxon = Hyperoglyphe antarctica | authority = ([[Dugald Carmichael|Carmichael]], 1819) | synonyms = *''Perca antarctica'' <small>Carmichael, 1819</small> *''Palinurichthys antarcticus'' <small>(Carmichael, 1819)</small> *''Diagramma porosa'' <small>[[John Richardson (naturalist)|Richardson]], 1845</small> *''Hyperoglyphe porosa'' <small>(Richardson, 1845)</small> *''Palinurichthys porosus'' <small>(Richardson, 1845)</small> *''Eurumetopos johnstonii'' <small>Morton, 1888</small> *''Seriolella amplus'' <small>Griffin, 1928</small> | synonyms_ref = <ref name = FishBase>{{FishBase|Hyperoglyphe|antarctica|month=February|year=2018}}</ref> }} '''Antarktična maslenka''' ([[znanstveno ime]] '''''Hyperoglyphe antarctica''''') je [[morske ribe|morska riba]], iz [[družina (biologija)|družine]] [[Centrolophidae]], ki živi v vseh južnih oceanih na globinah med 40 in 1500 metri. Odrasli primerki lahko zrastejo v dolžino do 140 cm, dosežejo lahko pa do 60 kg. Zgornja stran telesa antarktične maslenke je temno modra, trebuh pa je svetlo modrih odtenkov, po bokih imajo veliki primerki bronast pridih. Oči so velike, ribe te vrste pa so plenilci, ki se prehranjujejo z drugimi ribami, mehkužci in raki. Najpogostejši plen so ribe vrste ''[[Pyrosoma atlantica]]''. Raziskave so pokazale, da antarktična maslenka spolno dozori pri dolžini med 62 in 72 cm, kar sovpada s starostjo med 8 in 12 let. [[Samica|Samice]] med [[drst]]jo izležejo med 2 in 11 milijonov [[ikre|iker]]. Doslej so drstišča odkrili le v vodah severovzhodno od [[Tasmanija|Tasmanije]], kjer se ta vrsta drsti med marcem in aprilom. O razvoju iker in mladic je znanega bolj malo, mlade primerke pa so doslej našli v velikih oblakih prosto plavajočih [[rjave alge|rjavih alg]], kjer se mladice očitno združujejo v jate na globinah od 350 do 450 metri pod vodno gladino. Znanstveniki predvidevajo, da se ribe od jate odcepijo pri dolžini 50 cm in se umaknejo v nižje vodne plasti, kjer lovijo plen. Odrasle antarktične maslenke so tudi [[kanibalizem|kanibalistke]]. ==Sklici== {{sklici}} {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |author1=Tony Ayling|author2=Geoffrey Cox |year=1982 |title=Collins Guide to the Sea Fishes of New Zealand. |publisher=William Collins Publishers Ltd, Auckland, New Zealand |isbn= |cobiss=0-00-216987-8 |pages=}} * New Zealand Ministry of Fisheries - http://www.fish.govt.nz/en-nz/SOF/Species.htm?code=BNS&list=name {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081230124424/http://www.fish.govt.nz/en-nz/SOF/Species.htm?code=BNS&list=name |date=2008-12-30 }} {{refend}} {{Taxonbar|from=Q934260}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Črnuhi]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Ribe Južnega oceana]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1819]] 4q0xzpnhwpka0iyvm9t7d47afgbmoij 0 301781 6740858 3141439 2026-08-22T13:36:08Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740858 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Antarktična maslenka]] {{R from scientific name|fish}} 53jlccc20yrtdzsvh0j19hyg80nuo7w 0 302675 6740862 6187549 2026-08-22T13:39:50Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740862 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox |name = Patagonska elegina | image =Robalo Patagonico.jpg | grandparent_authority = [[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1893<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp | year = 2014 | title = Family-group names of Recent fishes | url = https://www.researchgate.net/publication/268078514_Family-group_names_of_Recent_fishes | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 001–230 | access-date = 9 September 2021}}</ref> | parent_authority = T. N. Gill, 1862<ref name = CofF2>{{Cof family | family = Eleginopidae | access-date = 15 September 2021}}</ref> | taxon = Eleginops maclovinus | authority = ([[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1830) | display_parents = 3 | synonyms = * ''Eleginus maclovinus'' <small>G. Cuvier, 1830</small> * ''Aphritis porosus'' <small>[[Leonard Jenyns|Jenyns]], 1842</small> * ''Pseudaphritis porosus'' <small>(Jenyns, 1842)</small> | synonyms_ref = <ref name = FishBase>{{FishBase|Eleginops|maclovinus|month=June|year=2021}}</ref> }} '''Patagonska elegina''' ([[znanstveno ime]] '''''Eleginops maclovinus''''') je edina [[ribe|ribja]] [[vrsta (biologija)|vrsta]] iz [[družina (biologija)|družine]] ''Eleginopidae''. ==Opis== Patagonska elegina zraste v dolžino do 105&nbsp;cm in lahko doseže starost 10 let<ref name=age/>. Večina mladic je samcev, pri dolžini okoli 52&nbsp;cm pa začnejo le-ti spreminjati [[Biološki spol|spol]] tako, da je večina rib nad to dolžino samic<ref>Brickle, Laptikhovsky and Arkhipkin (2005). ''Reproductive strategy of a primitive temperate notothenioid Eleginops maclovinus.'' Journal of Fish Biology 66(4): 1044-1059</ref>. Vrsta je pogosta ob obalah in v estuarijih [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Na sever sega na pacifiški strani njen življenjski prostor do [[Valparaíso|Valparaísa]] ter do [[Urugvaj]]a na atlantski strani kontinenta<ref name=age>Licandeo, Barrientos and González (2006). ''Age, Growth Rates, Sex Change and Feeding Habits of Notothenioid Fish Eleginops Maclovinus from the Central-southern Chilean Coast.'' Environmental Biology of Fishes 77(1): 51-61</ref>. Pogosta je tudi v vodah [[Falklandski otoki|Falklandskih otokov]], kjer so jo celo upodobili na [[poštna znamka|poštni znamki]]<ref>[[World Register of Marine Species|WoRMS]] (2009). ''[http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=image&pic=20149 Falkland Island Stamps.]''</ref>. Je edina vrsta v rodu ''Eleginops'', ki je hkrati edini rod družine ''Eleginopidae''<ref name=genetics>Mazzei, Ghigliotti, Coutanceau, Detrich, Prirodina, Ozouf-Costaz and Pisano (2008). ''Chromosomal characteristics of the temperate notothenioid fish Eleginops maclovinus (Cuvier).'' Polar Biology 31(5): 629-634</ref>. Patagonska elegina je pogosta lovna riba<ref>Quiñones and Montes (2001). ''Relationship between freshwater input to the coastal zone and the historical landings of the benthic/demersal fish Eleginops maclovinus in central-south Chile.'' Fisheries Oceanography 10(4): 311–328</ref>, ki je vsejeda, pogosteje pa je [[karnivor]]. Prehranjevalne navade so odvisne od okolja, v katerem živi osebek<ref name=age/>. ==Sklici== {{Refsez}} ==Zunanje povezave== * [http://fishbase.org/Photos/PicturesSummary.php?ID=466&what=species Photograph] {{Taxonbar|from=Q2056618}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1830]] p6dare8swjc2prtswqrf97n5nhpwv3b 0 302677 6740863 3167471 2026-08-22T13:40:12Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740863 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Patagonska elegina]]{{R from scientific name|fish}} ju8c29z2jrlb67hz1wc6ww4ed2iv0k4 0 302678 6740864 3167473 2026-08-22T13:41:53Z Pinky sl 2932 6740864 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Patagonska elegina]] {{R from monotypic taxon|fish}} {{R from scientific name|fish}} [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] pytstjb0q161ksdalouv0l7e5nf9ebp 0 302679 6740888 3167476 2026-08-22T14:20:02Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740888 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Patagonska elegina]]{{R from scientific name|fish}} [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] gzfmm9no0dy9n92tzvgrwmgy04dihvg 0 304976 6741213 6656329 2026-08-23T11:34:34Z Ljuba24b 92351 /* Mladost */ np 6741213 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small>Sveti</small> | name = Damaz I. | honorific-suffix = <small>Spoznavalec</small> | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = | term_start = [[1. oktober]] [[366]] | term_end = [[11. december]] [[384]] | predecessor = [[Papež Liberij|Liberij]] | opposed =[[Protipapež Ursin|Ursin]] ([[366]]-[[vprašaj|?]]); obenem je bil (v izgnanstvu) [[protipapež Feliks II.|Feliks II.]] ([[365]]-[[375]]) | successor = [[Papež Siricij|Siricij]] | ordination = | consecration = | cardinal = | rank = [[Seznam papežev|37. papež]] | other_post = [[diakon]] <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> |death_date= <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = Via Ardeatina, ([[Rim]] | nationality = [[Španija|Španec]] | religion = | residence = | parents = oče [[Anton]]<br> mati [[Lavrencija]] | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = [[arhidiakon]] (od [[355]]) | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = [[11. december]] | venerated = [[Anglikanska cerkev]] <br> [[Pravoslavje|Pravoslavna cerkev]] <br> [[Luteranstvo|Luteranci]] <br> [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoliška cerkev]] | saint_title = Sveti | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | attributes = križ, knjiga z napisom Vulgata, cerkev | patronage = proti vročini | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Damaz }} '''Damaz I.''' je bil rimski [[papež]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. * [[304]] n. št. v [[Idanha-a-Nova]], [[Luzitanija]], [[Španija]] (sedaj [[Portugalska]]); ali [[Rim]] ([[Italija]], [[Zahodno Rimsko cesarstvo]]); † [[11. december]] [[384]], [[Rim]]. Pokopan je na Via Ardeatina v bližini [[Rimske katakombe|Domitilinih katakomb]] v [[Rim]]u. == Življenjepis == === Mladost === Večina virov meni, da se je Damaz rodil v rimski provinci [[Španija|Španiji]]<ref>[[Latinščina|Latinsko]]: [[Hispania]]; iz tega je nastalo ime [[Španija]], ki je takrat obsegala ves [[Iberski polotok]]. Njegov rojstni kraj je na področju, kjer je današnja [[Portugalska]]</ref> v kraju [[Idanha-a- Velha]] ali [[Guimarães]]. Po materini smrti je prišel z očetom v Rim, kjer je bil kot nadarjen mladenič deležen vsestranske verske in znanstveno-umetniške izobrazbe. V tem je tako napredoval, da ga smemo šteti med najbolj pobožne in sposobne može svoje dobe. Posvečen je bil v [[diakon]]a in je spremljal [[papež Liberij|Liberija]] v izgnanstvo [[Trakija|Trakijo]], kamor ga je poslal cesar [[Konstancij II.]]. Leta 355 je postal arhidiakon mesta [[Rim]]. === [[Protipapež Ursin]] === Po [[papež Liberij|Liberijevi]] smrti je manjša skupina, ki je nasprotovala spravljivemu Liberijevemu stališču do padlih <ref>Padli - tisti, ki so padli v velike grehe, kot so prešuštvo, umor in odpad od vere, to rigoristično gibanje niti po opravljeni hudi pokori ni hotelo sprejeti nazaj v cerkveno občestvo</ref>, izvolila diakona Ursina za [[protipapež]]a.<ref> [[Protipapež Ursin|Ursin]] (ali Ursicin; [[latinščina|latinsko ]]: Ursinus, Ursicinus)</ref>. Za škofa ga je posvetil tiburski škof Pavel. Za svoj sedež si je izbral cerkev [[Bazilika svete Marije v Trasteveru |Santa Maria in Trastevere]], večinski papež pa [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateransko baziliko]]. Damaza je posvetil v škofa [[Ostija|ostijski]] škof v [[bazilika svetega Lovrenca|Lovrenčevi baziliki]]. Ursin je poskušal od večine izvoljenega [[papež Damaz I. |Damaza]] z vsemi sredstvi spodriniti. To je povzročilo nevaren upor in pravo državljansko vojno. Prišlo je celo do medsebojnih spopadov, ki jih Damaz ni mogel preprečiti. Nasprotniki so se spopadali po ulicah in celo po cerkvah je tekla kri. V Licinijevi baziliki je bilo tako ubitih 137, večinoma Ursinovih ljudi. Damaz se je zaradi preteče smrtne nevarnosti skrival po [[Rimske katakombe|katakombah]]. Zapovedal je javne molitve v čast mučencem ter zlasti [[sveti Lovrenc|Lovrenčevi]] in [[sveti Feliks iz Nole|Feliksovi]] priprošnji je pripisoval svojo končno rešitev in zmago ter tudi umiritev razmer. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Schütz |title='' Szentek élete az év minden napjára IV''|page=326}}</ref> <ref name="#1">{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title='' A pápák története ''|page=62}}</ref> Damaza je to hudo prizadelo. Bolj kot izguba papeškega položaja, čeprav je bil zakonito izvoljen, ga je skrbelo, da lahko iz tega nastane splošen razkol. Prostovoljno je hotel odstopiti tekmecu papeški sedež in živeti nekje v samoti. Dobronamerni prijatelji pa tega niso sprejeli in so se obrnili na cesarja Valentinijana I. Rimski župan Juvencij je Ursina in njegove najbolj vnete privržence izgnal iz mesta. Medtem so se drugi skrivali iz strahu pred ljudstvom po pokopališčih. Preostalim v Rimu je papež iz srca odpustil brez trohice maščevalnosti. Kljub temu so nekateri pod vplivom Ursinovih spletk hoteli še naprej škodovati Damazovemu ugledu. <ref>{{navedi knjigo|author=Máté Vogel|title=''Szentek élete II''|page=348}}</ref> Damaz je dovolil, da se je [[Protipapež Ursin|Ursin]] vrnil v mesto Rim, kjer pa je nadaljeval hujskanje. Zato ga je prefekt Pretekstat<ref>Vettius Agorius Praetextatus</ref> dokončno izgnal v Galijo, od koder je pozneje prišel v [[Milano]], kjer se je pridružil [[arijanstvo |arijancem]]. <ref name="#1"/> === Rimski sinodi === Spreobrnjeni in zopet odpadli jud Izak je Damaza obtožil hudega zločina, zato se je slednji moral zagovarjati pred mestnim prefektom. Klerike, ki so bili poklicani za priče, so celo mučili. Da se to ne bi ponovilo, je sklical Rimski sinodi 368 in 369, kjer so sklenili, da morajo državni uslužbenci upoštevati določbe cerkvenega sodišča in z njim sodelovati.<ref>{{navedi knjigo|author=F. X. Seppelt – K. Löffler |title='' Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|page=22}}</ref>Na tej sinodi se je Damaz zavzel tudi za to, da bi Cerkev lahko sama, svobodno, brez zunanjih vplivov volila papeža, kar je cesar tudi potrdil. Prav tako je cesar potrdil papeževo najvišjo sodno oblast nad vsemi škofi in metropoliti Zahoda ter njegovo pristojnost v verskih in moralnih vprašanjih.<ref>{{navedi knjigo|author= M. Benedik|title='' Papeži od Petra do Janeza Pavla II.''|page=44}}</ref> :Prepovedali so izvrševanje škofovske službe [[panonija (rimska provinca)|panonskima]] škofoma Urzaciju in Valensu, ker sta zopet padla v [[arijanstvo]]. Obsodili so tudi hereziji škofov Makedonija in Luciferja.<ref name="#1"/> === Vesoljni cerkveni zbor v Konstantinoplu 381 === Da bi utrdil versko edinost v Cerkvi, je cesar [[Teodozij I.|Teodozij Veliki]] sklical vesoljni cerkveni zbor v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] 381. Pod predsedovanjem [[sveti Gregor Nazianški|Gregorja Nazianškega]] so obsodili celo vrsto herezij: evnomianizem, sabelijanizem, focijanizem in apolinarijanizem. Potrdili so sklepe [[Prvi nicejski koncil|prvega nicejskega koncila]] in poudarili božanstvo [[Sveti Duh|Svetega Duha]]. Obrazec veroizpovedi, ki ga je sprejel [[Prvi koncil v Konstantinoplu]] (drugi vesoljni cerkveni zbor), nicejsko veroizpoved, je še danes skupen vsemu Zahodu in tudi ločenim Cerkvam Vzhoda. V katoliški Cerkvi je vključen v [[maša|sveto mašo]].<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.''|page=45}}</ref> :Ko pa je prevzel predsedstvo zbora Nektarij, so sprejeli 2. kanon, po katerem je »carigrajski škof po imenitnosti takoj za rimskim, kajti Carigrad je novi Rim.« Tega kanona papež ni potrdil, saj si mu ga niso upali poslati v podpis.<ref name="#2">{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title='' A pápák története ''|page=63}}</ref> == Dela == *Damaz je uvedel ob koncu psalmov vzklik v čast [[sveta Trojica |sveti Trojici]]: »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.« *Zapuščene in propadajoče [[Rimske katakombe|katakombe]] je na novo uredil, zlasti papeško grobnico in grobove mučencev. *Spesnil je številne pohvale v latinščini, ki so jih napisali na grobove mučencev v rimskih katakombah. Napise je na marmorne plošče vklesal kamnorezec Filokal z ''Damazovimi črkami''. *Na novo je zgradil baziliko svetega Lovrenca, v kateri je prejel škofovsko posvečenje. Baziliko svete Anastazije je dal poslikati, na Via Ardeantina pa je dal zgraditi novo cerkev. <ref name="#2"/> === Sveti Hieronim prevaja Sveto pismo === Najlepši spomenik si je postavil papež Damaz I. s svojo skrbjo za novejši in boljši prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v latinščino. Na njegovo pobudo je papežev tajnik in prijatelj [[sveti Hieronim]] pripravil nov latinski prevod Svetega pisma. Nekatere dele je popravil na temelju prevoda [[Septuaginta]], druge po grškem in hebrejskem izvirniku; nekatere dele je na novo prevedel. Hieronimov prevod se je splošno razširil in ga poznamo danes pod imenom [[Vulgata]] (''Ljudski, Poljudni'' prevod Svetega pisma). Že od Damaza naprej je Cerkev uporabljala Hieronimov prevod. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinskega]] do [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] je Vulgata veljala celo za uradni cerkveni prevod, ki se je uporabljal tudi pri [[maša|sveti maši]], v [[brevir]]ju in drugod. == Smrt in češčenje == Papež Damaz je umrl 11. decembra 384 v Rimu. Pokopan je na Via Ardeatina v bližini Domitilinih katakomb v grobnico, ki jo je dal sezidati zase, za svojo mater Lavrencijo in sestro Ireno. Pozneje so njegove ostanke prenesli v [[Palazzo della Cancelleria]], v cerkev [[San Lorenzo in Damaso]], ki jo je dal zgraditi. == Viri == *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. *S. Čuk: ''Svetnik za vsak dan'' I-II, Ognjišče Koper 1999. *A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. *A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). *Gy. Goyau: ''A pápaság egyetemes története''. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. *N. Kuret: ''Praznično leto Slovencev'' I-II. Družina, Ljubljana 1989. *''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). *''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. *J. Marx: ''Lehrbuch der Kirchengeschichte'', 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922. *F. Rihar: ''Marija v zarji slave (Šmarnice)'', Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909. *A. Schütz: ''Szentek élete az év minden napjára'' I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933. *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *M. Vogel: ''Szentek élete I'' (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900. *M. Vogel: ''Szentek élete II'', (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900. == Galerija slik == <gallery> File:LA HYRE Laurent de Le Sacrifice d'Abraham Huile sur toile.jpg|Damazova razlaga 22. poglavja 1. Mojzesove knjige: [[Abraham]] daruje sina [[Izak]]a. File:Full Book of Isaiah 2006-06-06.jpg|[[Sveti Hieronim]] razlaga nekatere detajle iz [[Izaija|Izaijeve]] knjige. File:CodexBeneventanusFolio5rJeromeLetter.jpg|[[Sveti Hieronim]] [[papež Damaz I.|Damazu]] - ''Codex Beneventanus''. File:Sixto-Clementine Vulgate (1714) 2.jpg|[[Sveti Hieronim|Hieronimov]] prevod [[sveto pismo|Svetega pisma]] v [[latinščina|latinščino]] se je tako razširil, da se ga je prijelo ime ''[[Vulgata]]''. Image:St Jerome by Rubens dsc01653.jpg|[[Peter Paul Rubens]]: ''Sveti Hieronim'' s [[kardinal]]skim klobukom, ker je bil [[papež]]ev sodelavec. File:Domenico Ghirlandaio - St Jerome in his study.jpg| [[Domenico Ghirlandaio]]: cerkveni oče Hieronim je bil [[papež Damaz I.| Damazov]] tajnik in sodelavec. </gallery> == Opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[seznam papežev]] *[[seznam svetnikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Damasus I}} *[http://www.newadvent.org/cathen/09224a.htm Liber Pontificalis ([[angleščina|angleško]]).] *[http://www.donboscosanto.eu/oe/storia_ecclesiastica.php Storia Ecclesiastica di Giovanni Bosco ([[Italijani|italijansko]]).]] {{S-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Liberij|Liberij]]}} {{s-ttl|title=[[Papež|Rimski škof]] <br/>[[Seznam papežev|Papež]]|years=366–384}} {{s-aft|after=[[Papež Siricij|Siricij]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} c1unf1dl0qtth2stmrgp01jd6ybyv5m 6741215 6741213 2026-08-23T11:36:40Z Ljuba24b 92351 /* Protipapež Ursin */ np 6741215 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small>Sveti</small> | name = Damaz I. | honorific-suffix = <small>Spoznavalec</small> | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = | term_start = [[1. oktober]] [[366]] | term_end = [[11. december]] [[384]] | predecessor = [[Papež Liberij|Liberij]] | opposed =[[Protipapež Ursin|Ursin]] ([[366]]-[[vprašaj|?]]); obenem je bil (v izgnanstvu) [[protipapež Feliks II.|Feliks II.]] ([[365]]-[[375]]) | successor = [[Papež Siricij|Siricij]] | ordination = | consecration = | cardinal = | rank = [[Seznam papežev|37. papež]] | other_post = [[diakon]] <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> |death_date= <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = Via Ardeatina, ([[Rim]] | nationality = [[Španija|Španec]] | religion = | residence = | parents = oče [[Anton]]<br> mati [[Lavrencija]] | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = [[arhidiakon]] (od [[355]]) | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = [[11. december]] | venerated = [[Anglikanska cerkev]] <br> [[Pravoslavje|Pravoslavna cerkev]] <br> [[Luteranstvo|Luteranci]] <br> [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoliška cerkev]] | saint_title = Sveti | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | attributes = križ, knjiga z napisom Vulgata, cerkev | patronage = proti vročini | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Damaz }} '''Damaz I.''' je bil rimski [[papež]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. * [[304]] n. št. v [[Idanha-a-Nova]], [[Luzitanija]], [[Španija]] (sedaj [[Portugalska]]); ali [[Rim]] ([[Italija]], [[Zahodno Rimsko cesarstvo]]); † [[11. december]] [[384]], [[Rim]]. Pokopan je na Via Ardeatina v bližini [[Rimske katakombe|Domitilinih katakomb]] v [[Rim]]u. == Življenjepis == === Mladost === Večina virov meni, da se je Damaz rodil v rimski provinci [[Španija|Španiji]]<ref>[[Latinščina|Latinsko]]: [[Hispania]]; iz tega je nastalo ime [[Španija]], ki je takrat obsegala ves [[Iberski polotok]]. Njegov rojstni kraj je na področju, kjer je današnja [[Portugalska]]</ref> v kraju [[Idanha-a- Velha]] ali [[Guimarães]]. Po materini smrti je prišel z očetom v Rim, kjer je bil kot nadarjen mladenič deležen vsestranske verske in znanstveno-umetniške izobrazbe. V tem je tako napredoval, da ga smemo šteti med najbolj pobožne in sposobne može svoje dobe. Posvečen je bil v [[diakon]]a in je spremljal [[papež Liberij|Liberija]] v izgnanstvo [[Trakija|Trakijo]], kamor ga je poslal cesar [[Konstancij II.]]. Leta 355 je postal arhidiakon mesta [[Rim]]. === [[Protipapež Ursin]] === Po [[papež Liberij|Liberijevi]] smrti je manjša skupina, ki je nasprotovala spravljivemu Liberijevemu stališču do padlih <ref>Padli - tisti, ki so padli v velike grehe, kot so prešuštvo, umor in odpad od vere, to rigoristično gibanje niti po opravljeni hudi pokori ni hotelo sprejeti nazaj v cerkveno občestvo</ref>, izvolila diakona Ursina za [[protipapež]]a.<ref> [[Protipapež Ursin|Ursin]] (ali Ursicin; [[latinščina|latinsko ]]: Ursinus, Ursicinus)</ref>. Za škofa ga je posvetil tiburski škof Pavel. Za svoj sedež si je izbral cerkev [[Bazilika svete Marije v Trasteveru |Santa Maria in Trastevere]], večinski papež pa [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateransko baziliko]]. Damaza je posvetil v škofa [[Ostija|ostijski]] škof v [[Bazilika sv. Lovrenca zunaj obzidja, Rim|baziliki sv. Lovrenca zunaj obzidja]]. Ursin je poskušal od večine izvoljenega [[papež Damaz I. |Damaza]] z vsemi sredstvi spodriniti. To je povzročilo nevaren upor in pravo državljansko vojno. Prišlo je celo do medsebojnih spopadov, ki jih Damaz ni mogel preprečiti. Nasprotniki so se spopadali po ulicah in celo po cerkvah je tekla kri. V Licinijevi baziliki je bilo tako ubitih 137, večinoma Ursinovih ljudi. Damaz se je zaradi preteče smrtne nevarnosti skrival po [[Rimske katakombe|katakombah]]. Zapovedal je javne molitve v čast mučencem ter zlasti [[sveti Lovrenc|Lovrenčevi]] in [[sveti Feliks iz Nole|Feliksovi]] priprošnji je pripisoval svojo končno rešitev in zmago ter tudi umiritev razmer. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Schütz |title='' Szentek élete az év minden napjára IV''|page=326}}</ref> <ref name="#1">{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title='' A pápák története ''|page=62}}</ref> Damaza je to hudo prizadelo. Bolj kot izguba papeškega položaja, čeprav je bil zakonito izvoljen, ga je skrbelo, da lahko iz tega nastane splošen razkol. Prostovoljno je hotel odstopiti tekmecu papeški sedež in živeti nekje v samoti. Dobronamerni prijatelji pa tega niso sprejeli in so se obrnili na cesarja Valentinijana I. Rimski župan Juvencij je Ursina in njegove najbolj vnete privržence izgnal iz mesta. Medtem so se drugi skrivali iz strahu pred ljudstvom po pokopališčih. Preostalim v Rimu je papež iz srca odpustil brez trohice maščevalnosti. Kljub temu so nekateri pod vplivom Ursinovih spletk hoteli še naprej škodovati Damazovemu ugledu. <ref>{{navedi knjigo|author=Máté Vogel|title=''Szentek élete II''|page=348}}</ref> Damaz je dovolil, da se je [[Protipapež Ursin|Ursin]] vrnil v mesto Rim, kjer pa je nadaljeval hujskanje. Zato ga je prefekt Pretekstat<ref>Vettius Agorius Praetextatus</ref> dokončno izgnal v Galijo, od koder je pozneje prišel v [[Milano]], kjer se je pridružil [[arijanstvo |arijancem]]. <ref name="#1"/> === Rimski sinodi === Spreobrnjeni in zopet odpadli jud Izak je Damaza obtožil hudega zločina, zato se je slednji moral zagovarjati pred mestnim prefektom. Klerike, ki so bili poklicani za priče, so celo mučili. Da se to ne bi ponovilo, je sklical Rimski sinodi 368 in 369, kjer so sklenili, da morajo državni uslužbenci upoštevati določbe cerkvenega sodišča in z njim sodelovati.<ref>{{navedi knjigo|author=F. X. Seppelt – K. Löffler |title='' Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|page=22}}</ref>Na tej sinodi se je Damaz zavzel tudi za to, da bi Cerkev lahko sama, svobodno, brez zunanjih vplivov volila papeža, kar je cesar tudi potrdil. Prav tako je cesar potrdil papeževo najvišjo sodno oblast nad vsemi škofi in metropoliti Zahoda ter njegovo pristojnost v verskih in moralnih vprašanjih.<ref>{{navedi knjigo|author= M. Benedik|title='' Papeži od Petra do Janeza Pavla II.''|page=44}}</ref> :Prepovedali so izvrševanje škofovske službe [[panonija (rimska provinca)|panonskima]] škofoma Urzaciju in Valensu, ker sta zopet padla v [[arijanstvo]]. Obsodili so tudi hereziji škofov Makedonija in Luciferja.<ref name="#1"/> === Vesoljni cerkveni zbor v Konstantinoplu 381 === Da bi utrdil versko edinost v Cerkvi, je cesar [[Teodozij I.|Teodozij Veliki]] sklical vesoljni cerkveni zbor v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] 381. Pod predsedovanjem [[sveti Gregor Nazianški|Gregorja Nazianškega]] so obsodili celo vrsto herezij: evnomianizem, sabelijanizem, focijanizem in apolinarijanizem. Potrdili so sklepe [[Prvi nicejski koncil|prvega nicejskega koncila]] in poudarili božanstvo [[Sveti Duh|Svetega Duha]]. Obrazec veroizpovedi, ki ga je sprejel [[Prvi koncil v Konstantinoplu]] (drugi vesoljni cerkveni zbor), nicejsko veroizpoved, je še danes skupen vsemu Zahodu in tudi ločenim Cerkvam Vzhoda. V katoliški Cerkvi je vključen v [[maša|sveto mašo]].<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.''|page=45}}</ref> :Ko pa je prevzel predsedstvo zbora Nektarij, so sprejeli 2. kanon, po katerem je »carigrajski škof po imenitnosti takoj za rimskim, kajti Carigrad je novi Rim.« Tega kanona papež ni potrdil, saj si mu ga niso upali poslati v podpis.<ref name="#2">{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title='' A pápák története ''|page=63}}</ref> == Dela == *Damaz je uvedel ob koncu psalmov vzklik v čast [[sveta Trojica |sveti Trojici]]: »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.« *Zapuščene in propadajoče [[Rimske katakombe|katakombe]] je na novo uredil, zlasti papeško grobnico in grobove mučencev. *Spesnil je številne pohvale v latinščini, ki so jih napisali na grobove mučencev v rimskih katakombah. Napise je na marmorne plošče vklesal kamnorezec Filokal z ''Damazovimi črkami''. *Na novo je zgradil baziliko svetega Lovrenca, v kateri je prejel škofovsko posvečenje. Baziliko svete Anastazije je dal poslikati, na Via Ardeantina pa je dal zgraditi novo cerkev. <ref name="#2"/> === Sveti Hieronim prevaja Sveto pismo === Najlepši spomenik si je postavil papež Damaz I. s svojo skrbjo za novejši in boljši prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v latinščino. Na njegovo pobudo je papežev tajnik in prijatelj [[sveti Hieronim]] pripravil nov latinski prevod Svetega pisma. Nekatere dele je popravil na temelju prevoda [[Septuaginta]], druge po grškem in hebrejskem izvirniku; nekatere dele je na novo prevedel. Hieronimov prevod se je splošno razširil in ga poznamo danes pod imenom [[Vulgata]] (''Ljudski, Poljudni'' prevod Svetega pisma). Že od Damaza naprej je Cerkev uporabljala Hieronimov prevod. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinskega]] do [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] je Vulgata veljala celo za uradni cerkveni prevod, ki se je uporabljal tudi pri [[maša|sveti maši]], v [[brevir]]ju in drugod. == Smrt in češčenje == Papež Damaz je umrl 11. decembra 384 v Rimu. Pokopan je na Via Ardeatina v bližini Domitilinih katakomb v grobnico, ki jo je dal sezidati zase, za svojo mater Lavrencijo in sestro Ireno. Pozneje so njegove ostanke prenesli v [[Palazzo della Cancelleria]], v cerkev [[San Lorenzo in Damaso]], ki jo je dal zgraditi. == Viri == *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. *S. Čuk: ''Svetnik za vsak dan'' I-II, Ognjišče Koper 1999. *A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. *A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). *Gy. Goyau: ''A pápaság egyetemes története''. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. *N. Kuret: ''Praznično leto Slovencev'' I-II. Družina, Ljubljana 1989. *''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). *''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. *J. Marx: ''Lehrbuch der Kirchengeschichte'', 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922. *F. Rihar: ''Marija v zarji slave (Šmarnice)'', Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909. *A. Schütz: ''Szentek élete az év minden napjára'' I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933. *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *M. Vogel: ''Szentek élete I'' (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900. *M. Vogel: ''Szentek élete II'', (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900. == Galerija slik == <gallery> File:LA HYRE Laurent de Le Sacrifice d'Abraham Huile sur toile.jpg|Damazova razlaga 22. poglavja 1. Mojzesove knjige: [[Abraham]] daruje sina [[Izak]]a. File:Full Book of Isaiah 2006-06-06.jpg|[[Sveti Hieronim]] razlaga nekatere detajle iz [[Izaija|Izaijeve]] knjige. File:CodexBeneventanusFolio5rJeromeLetter.jpg|[[Sveti Hieronim]] [[papež Damaz I.|Damazu]] - ''Codex Beneventanus''. File:Sixto-Clementine Vulgate (1714) 2.jpg|[[Sveti Hieronim|Hieronimov]] prevod [[sveto pismo|Svetega pisma]] v [[latinščina|latinščino]] se je tako razširil, da se ga je prijelo ime ''[[Vulgata]]''. Image:St Jerome by Rubens dsc01653.jpg|[[Peter Paul Rubens]]: ''Sveti Hieronim'' s [[kardinal]]skim klobukom, ker je bil [[papež]]ev sodelavec. File:Domenico Ghirlandaio - St Jerome in his study.jpg| [[Domenico Ghirlandaio]]: cerkveni oče Hieronim je bil [[papež Damaz I.| Damazov]] tajnik in sodelavec. </gallery> == Opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[seznam papežev]] *[[seznam svetnikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Damasus I}} *[http://www.newadvent.org/cathen/09224a.htm Liber Pontificalis ([[angleščina|angleško]]).] *[http://www.donboscosanto.eu/oe/storia_ecclesiastica.php Storia Ecclesiastica di Giovanni Bosco ([[Italijani|italijansko]]).]] {{S-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Liberij|Liberij]]}} {{s-ttl|title=[[Papež|Rimski škof]] <br/>[[Seznam papežev|Papež]]|years=366–384}} {{s-aft|after=[[Papež Siricij|Siricij]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} nxr2ojeww2joxfbz0tbzhwdrd4b3v5a 0 306025 6741216 6604566 2026-08-23T11:37:15Z Ljuba24b 92351 /* Bojeviti protipapež Ursin */ np 6741216 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ursin}} {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Ursin | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | term_start = [[366]] | term_end = [[384]] | predecessor = [[protipapež Feliks II.|Feliks II.]] | opposed = [[papež Liberij|Liberij]] | successor = [[protipapež Evlalij|Evlalij]] | ordination = | consecration = | cardinal = | rank = [[Seznam protipapežev|5. protipapež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> |death_date= <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = | nationality = [[Rim|Rimljan]] | religion = | residence = | parents = | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = [[diakon]] | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = }} '''Ursin''' ali '''Ursicin''' ([[latinski jezik|latinsko]]: '''Ursinus''' ali '''Ursicinus''') je bil [[Rim|rimski]] [[škof]] in [[protipapež]]) [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]], * [[300|okrog 300]] [[Rim]] ([[Italija]], [[Rimsko cesarstvo]]); † [[391|okrog 391]] [[Neapelj]] ([[Italija]], [[Rimsko cesarstvo]]). == Življenjepis == === Bojeviti protipapež Ursin === Po [[papež Liberij|Liberijevi]] smrti je manjša skupina, ki je nasprotovala spravljivemu Liberijevemu stališču do padlih <ref>tistih, ki so padli v velike grehe, kot so: prešuštvo, umor in odpad od vere, to rigoristično gibanje niti po opravljeni hudi pokori ni hotela sprejeti nazaj v cerkveno občestvo</ref>, izvolila diakona Ursina za [[protipapež]]a.<ref> [[Protipapež Ursin|Ursin]] (ali Ursicin; [[latinski jezik|latinsko ]]: Ursinus, Ursicinus </ref>. Za škofa ga je posvetil tiburski škof Pavel. Za svoj sedež si je izbral cerkev [[Bazilika svete Marije v Trasteveru |Santa Maria in Trastevere]], večinski papež pa [[Lateranska bazilika|Lateransko baziliko]]. Damaza je posvetil v škofa [[Ostija|ostijski]] škof v [[Bazilika sv. Lovrenca zunaj obzidja, Rim|baziliki sv. Lovrenca zunaj obzidja]]. On je poskušal od večine izvoljenega [[papež Damaz I. |Damaza]] z vsemi sredstvi spodriniti. To je povzročilo nevaren upor in pravo državljansko vojno. Prišlo je celo do medsebojnih spopadov, ki jih Damaz ni mogel preprečiti. Nasprotniki so se spopadali po ulicah in celo po cerkvah je tekla kri. V Licinijevi baziliki je bilo tako ubitih 137, večinoma Ursinovih ljudi. Damaz se je zaradi preteče smrtne nevarnosti skrival po [[Rimske katakombe|katakombah]]. Zapovedal je javne molitve v čast mučencem in zlasti [[sveti Lovrenc|Lovrencovi]] ter [[sveti Feliks iz Nole|Feliksovi]] priprošnji je pripisoval svojo končno rešitev in zmago ter tudi umiritev razmer. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Schütz |title='' Szentek élete az év minden napjára IV''|page=326}}</ref><ref name="#1">{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title='' A pápák története ''|page=62}}</ref> === Spravljivi papež Damaz === Damaza je vse to dogajanje okoli novega papeža hudo prizadelo; ne toliko, da bi s tem lahko izgubil papeški položaj, čeprav je bil zakonito izvoljen, ampak ga je mučila skrb, da lahko iz tega nastane splošen razkol. On je hotel celo prostovoljno odstopiti tekmecu papeški sedež in živeti nekje v samoti. Dobronamerni prijatelji pa tega niso sprejeli in so se obrnili na cesarja Valentinijana I.; rimski župan Juvencij je Ursina in njegove najbolj vnete privržence izgnal iz mesta; medtem so se drugi skrivali iz strahu pred ljudstvom po pokopališčih. Preostalim v Rimu je papež iz srca odpustil brez trohice maščevalnosti. Kljub temu so nekateri pod vplivom Ursinovih spletk hoteli še naprej škodovati Damazovemu ugledu. <ref>{{navedi knjigo|author=Máté Vogel|title=''Szentek élete II''|page=348}}</ref> Damaz je dovolil, da se je Ursin vrnil v mesto Rim, kjer pa je nadaljeval hujskanje. Zato ga je prefekt Pretekstat<ref>Vettius Agorius Praetextatus</ref> dokončno izgnal v Galijo, od koder je pozneje prišel v [[Milano]]; tam se je pridružil [[arijanizem |arijancem]]. <ref name="#1"/> === Neapeljski škof === Že enajst dni po [[papež Damaz I.|Damazovi]] smrti je bil izvoljen za papeža voditelj župnije Svete Pudentijane <ref> titulus S. Pudentiana</ref>, ugledni duhovnik (prezbiter) [[papež Siricij|Siricij]]. Protipapež Ursin je zopet poizkusil srećo; vendar Rimljani niso dovolili, da bi se stvari zapletle tako, kot ob izvolitvi njegovega predhodnika Damaza. Tokrat se je postavil na njegovo stran tudi cesar Valentinijan; v svojem pismu izraža veselje nad njegovo izvolitvijo in poveličuje njegovo pobožnost. Ursinija so zopet izgnali iz Rima; tokrat je postal [[Neapelj]]ski škof, kjer je umrl okrog 391. <ref>{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title='' A pápák története ''|page=64}}</ref> == Viri == *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. *A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. *A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). *Gy. Goyau: ''A pápaság egyetemes története''. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. *''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). *''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. *J. Marx: ''Lehrbuch der Kirchengeschichte'', 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922. *A. Schütz: ''Szentek élete az év minden napjára'' I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933. *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *M. Vogel: ''Szentek élete II'', (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900. == Opombe == {{sklici}} [[Kategorija:škofje v 4. stoletju]] [[Kategorija:Protipapeži]] == Glej tudi == *[[Seznam papežev]] *[[Seznam protipapežev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Ursinus}} {{S-začetek}} {{S-rel|ca}} {{S-bef|before=[[protipapež Feliks II.|Feliks II.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam protipapežev|Protipapež]]|years=366-384}} {{S-aft|after=[[Protipapež Evlalij|Evlalij]]}} {{s-konec}} {{Protipapeži}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ursin}} [[Kategorija:Protipapeži]] [[Kategorija:škofje v 4. stoletju]] 5n2gjas63caj4tdn8at98k7g0c9vscw 6741217 6741216 2026-08-23T11:38:22Z Ljuba24b 92351 /* Bojeviti protipapež Ursin */ np 6741217 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ursin}} {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Ursin | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | term_start = [[366]] | term_end = [[384]] | predecessor = [[protipapež Feliks II.|Feliks II.]] | opposed = [[papež Liberij|Liberij]] | successor = [[protipapež Evlalij|Evlalij]] | ordination = | consecration = | cardinal = | rank = [[Seznam protipapežev|5. protipapež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> |death_date= <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = | nationality = [[Rim|Rimljan]] | religion = | residence = | parents = | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = [[diakon]] | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = }} '''Ursin''' ali '''Ursicin''' ([[latinski jezik|latinsko]]: '''Ursinus''' ali '''Ursicinus''') je bil [[Rim|rimski]] [[škof]] in [[protipapež]]) [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]], * [[300|okrog 300]] [[Rim]] ([[Italija]], [[Rimsko cesarstvo]]); † [[391|okrog 391]] [[Neapelj]] ([[Italija]], [[Rimsko cesarstvo]]). == Življenjepis == === Bojeviti protipapež Ursin === Po [[papež Liberij|Liberijevi]] smrti je manjša skupina, ki je nasprotovala spravljivemu Liberijevemu stališču do padlih <ref>tistih, ki so padli v velike grehe, kot so: prešuštvo, umor in odpad od vere, to rigoristično gibanje niti po opravljeni hudi pokori ni hotela sprejeti nazaj v cerkveno občestvo</ref>, izvolila diakona Ursina za [[protipapež]]a.<ref> [[Protipapež Ursin|Ursin]] (ali Ursicin; [[latinski jezik|latinsko ]]: Ursinus, Ursicinus </ref>. Za škofa ga je posvetil tiburski škof Pavel. Za svoj sedež si je izbral cerkev [[Bazilika svete Marije v Trasteveru |Santa Maria in Trastevere]], večinski papež pa [[Lateranska bazilika|Lateransko baziliko]]. Damaza je posvetil v škofa [[Ostija|ostijski]] škof v [[Bazilika sv. Lovrenca zunaj obzidja, Rim|baziliki sv. Lovrenca zunaj obzidja]]. On je poskušal od večine izvoljenega [[papež Damaz I. |Damaza]] z vsemi sredstvi spodriniti. To je povzročilo nevaren upor in pravo državljansko vojno. Prišlo je celo do medsebojnih spopadov, ki jih Damaz ni mogel preprečiti. Nasprotniki so se spopadali po ulicah in celo po cerkvah je tekla kri. V Licinijevi baziliki je bilo tako ubitih 137, večinoma Ursinovih ljudi. Damaz se je zaradi preteče smrtne nevarnosti skrival po [[Rimske katakombe|katakombah]]. Zapovedal je javne molitve v čast mučencem in zlasti [[Sveti Lovrenc|Lovrenčevi]] ter [[sveti Feliks iz Nole|Feliksovi]] priprošnji je pripisoval svojo končno rešitev in zmago ter tudi umiritev razmer. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Schütz |title='' Szentek élete az év minden napjára IV''|page=326}}</ref><ref name="#1">{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title='' A pápák története ''|page=62}}</ref> === Spravljivi papež Damaz === Damaza je vse to dogajanje okoli novega papeža hudo prizadelo; ne toliko, da bi s tem lahko izgubil papeški položaj, čeprav je bil zakonito izvoljen, ampak ga je mučila skrb, da lahko iz tega nastane splošen razkol. On je hotel celo prostovoljno odstopiti tekmecu papeški sedež in živeti nekje v samoti. Dobronamerni prijatelji pa tega niso sprejeli in so se obrnili na cesarja Valentinijana I.; rimski župan Juvencij je Ursina in njegove najbolj vnete privržence izgnal iz mesta; medtem so se drugi skrivali iz strahu pred ljudstvom po pokopališčih. Preostalim v Rimu je papež iz srca odpustil brez trohice maščevalnosti. Kljub temu so nekateri pod vplivom Ursinovih spletk hoteli še naprej škodovati Damazovemu ugledu. <ref>{{navedi knjigo|author=Máté Vogel|title=''Szentek élete II''|page=348}}</ref> Damaz je dovolil, da se je Ursin vrnil v mesto Rim, kjer pa je nadaljeval hujskanje. Zato ga je prefekt Pretekstat<ref>Vettius Agorius Praetextatus</ref> dokončno izgnal v Galijo, od koder je pozneje prišel v [[Milano]]; tam se je pridružil [[arijanizem |arijancem]]. <ref name="#1"/> === Neapeljski škof === Že enajst dni po [[papež Damaz I.|Damazovi]] smrti je bil izvoljen za papeža voditelj župnije Svete Pudentijane <ref> titulus S. Pudentiana</ref>, ugledni duhovnik (prezbiter) [[papež Siricij|Siricij]]. Protipapež Ursin je zopet poizkusil srećo; vendar Rimljani niso dovolili, da bi se stvari zapletle tako, kot ob izvolitvi njegovega predhodnika Damaza. Tokrat se je postavil na njegovo stran tudi cesar Valentinijan; v svojem pismu izraža veselje nad njegovo izvolitvijo in poveličuje njegovo pobožnost. Ursinija so zopet izgnali iz Rima; tokrat je postal [[Neapelj]]ski škof, kjer je umrl okrog 391. <ref>{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title='' A pápák története ''|page=64}}</ref> == Viri == *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. *A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. *A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). *Gy. Goyau: ''A pápaság egyetemes története''. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. *''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). *''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. *J. Marx: ''Lehrbuch der Kirchengeschichte'', 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922. *A. Schütz: ''Szentek élete az év minden napjára'' I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933. *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *M. Vogel: ''Szentek élete II'', (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900. == Opombe == {{sklici}} [[Kategorija:škofje v 4. stoletju]] [[Kategorija:Protipapeži]] == Glej tudi == *[[Seznam papežev]] *[[Seznam protipapežev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Ursinus}} {{S-začetek}} {{S-rel|ca}} {{S-bef|before=[[protipapež Feliks II.|Feliks II.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam protipapežev|Protipapež]]|years=366-384}} {{S-aft|after=[[Protipapež Evlalij|Evlalij]]}} {{s-konec}} {{Protipapeži}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ursin}} [[Kategorija:Protipapeži]] [[Kategorija:škofje v 4. stoletju]] a50y5mxa7f3ouc139i0brbjdpqvg2ep 0 307610 6741030 6740133 2026-08-22T19:54:49Z Stebunik 55592 6741030 wikitext text/x-wiki '''Prenova v Duhu''' je [[karizmatično gibanje|karizmatična]] prenova v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]]. == Prenova v Duhu kot razodevanje Svetega Duha == Katoliška karizmatična prenova se je začela kot eno od več različnih razodevanj [[Sveti Duh|Svetega Duha]] v življenju [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Konec 19. stoletja je [[papež Leon XIII.]] napisal [[apostolska spodbuda|apostolsko spodbudo]] (1895) in [[okrožnica|okrožnico]] (1897), v katerih je pozval k predanosti Svetemu Duhu in priporočal [[devetdnevnica|devetdnevnico]] pred [[Binkošti|binkoštmi]] kot prošnjo za Svetega Duha ''za prenovo Cerkve, ponovno združitev [[krščanstvo|krščanstva]], prenovo družbe in obličja zemlje''. 1. januarja 1901 je Leon XIII. molil [[himna|himno]] Svetemu Duhu v imenu celotne Cerkve.<ref name="vatikan">{{navedi splet |url=http://www.vatican.va/roman_curia/pontifical_councils/chrstuni/eccl-comm-docs/rc_pc_chrstuni_doc_20060101_becoming-a-christian_en.html#The_Birth_of_the_Catholic_Charismatic_Renewal |title=Rojstvo Katoliške karizmatične prenove |language=en |accessdate=29. december 2012}}</ref> Skozi 20. stoletje so na rast karizmatične prenove v Rimskokatoliški cerkvi vplivali [[Liturgično gibanje]], prenovljeno poudarjanje [[Sveto pismo|svetopisemskih]] in [[Patristika|patrističnih]] virov, nova skrb za edinost kristjanov, delitev odgovornosti vseh verujočih za poslanstvo Cerkve v svetu, nova [[teologija|teološka]] in [[Pastorala (religija)|pastoralna]] razmišljanja o delu Svetega Duha in novo razumevanje Cerkve kot karizmatičnega drevesa.<ref name="vatikan"></ref> == Prenova v Duhu kot karizmatično gibanje == V tem kontekstu novega zavedanja delovanja Svetega Duha so priče klasičnega [[karizmatično gibanje|Pentekostalnega gibanja]] in njihovo učenje o [[krst]]u v Svetem Duhu prispevali k začetku katoliške karizmatične prenove leta 1967 v [[ZDA]]. Zgodnji voditelji prenove so molili za izkušnjo krsta v Svetem Duhu in ga prejeli, vključno z govorjenjem v jezikih. To se je teološko odsevalo na njihovi osebni izkušnji in na pentekostalni doktrini krsta v Svetem Duhu in podprlo njihovo prenovitveno gibanje vodstvu pastorjev cerkve.<ref name="vatikan"></ref> Papeža [[Pavel VI.]] in [[Janez Pavel II.]] sta skupaj z mnogimi posameznimi [[škof]]i in [[škofovska konferenca|škofovskimi konferencami]], priznala znamenja prisotnosti [[milost]]i v Prenovi. Večkrat sta izrazila previdnost o določenih praksah, ki so zahtevale [[duhovno razločevanje]] in o učenju, ki morda ni skladno z učenjem Rimskokatoliške cerkve. Posledično klasična pentekostalna doktrina krsta v Svetem Duhu ni bila sprejeta kot celota. Odkar se je karizmatična prenova začela, so jo voditelji Cerkve dobro sprejeli. Kasneje je prejela uradno cerkveno priznanje iz Rima.<ref name="vatikan"></ref> === Zgodovina === Leta 1895 [[Elena Guera]] [[papež Leon XIII.|papežu Leonu XIII.]]. napiše 12 zaupnih pisem, v katerih poziva Cerkev k večji predanosti k Svetem Duhu, kot tretji Božji osebi. Papež po navdihu prejetih pisem leta 1897 objavi svoje enciklike za molitve k Svetem Duhu. Katoliška Cerkev se je tedaj zavzela, da vsaka cerkvena župnija pred binkoštnimi prazniki uvede devetdnevnico pred prestopom v 20. stoletje. Papež v Cerkvi naleti na medel odziv . Hkrati, ko se je [[Katoliška Cerkev]] z molitvami priporočala k [[Sveti Duh|Svetem Duhu]], je v ameriškem okolju nastajalo novo protestantsko gibanje. [[Charles Parham]], nekdanji [[metodisti|metodist]], je ustanovil šolo Svetega pisma, ki jo je poimenoval Bethel Healing Home, v mestu Topeka v Kansasu. Pri teh bogoslužjih naj bi 1. januarja 1901 polnost Svetega Duha, prva doživela Agnes Ozman, ki je po pričevanjih spregovorila v jeziku podobnem Kitajskemu. Prepričan je bil, da je do novega duhovnega preporoda prišlo po knjigi iz Apostolskih del. Očitno je, da je tedanja družba potrebovala duhovni preporod. Isti dan naj bi namreč papež Leon XIII. v baziliki Sv. Petra molil k Svetem Duhu z molitvijo Veni Creator Spiritus. V naslednjih dneh po globoki molitveni izkušnji, je nekdanji metodist Charles Parham, z njegovimi somišljeniki zaprl šole in začel potovati ter pričevati o njihovi molitveni izkušnji k Svetemu Duhu. V Hustonu je Parham srečal afriškega američana, Baptističnega pridigarja Josepha Seymourja, ki je njegovo pričevanje sprejel z veliko vnemo. Pridigar Seymour je odšel na svoj prvi misjon na Azusa Street, kjer so bili kasneje oblikovani protestantski [[Binkoštništvo|binkoštniki]] in Assemblies of God s prenovljeno duhovno prakso. Medtem, ko so se nova protestantska Binkoštna gibanja širila po vsej Ameriki, je poudarek na delovanju Svetega Duha v Katoliški Cerkvi nadaljeval sedaj Blaženi [[papež Janez XXIII.]] z zavzemanjem beatifikacije Sestre Elen Guerra. Prav tako med pripravo na [[Drugi vatikanski koncil]] (imenovan tudi ekumenski koncil), kateri se je zavzemal za posodobitev bogoslužij in večjo odprtost Cerkve k verskem dialogu, je leta 1962 sveti oče molil za »nove binkošti« v Katoliški Cerkvi.<ref>{{navedi splet |title=Ecclesial Movements: The Catholic Charismatic Renewal |url=http://www.ccr.org.uk/ccrstart.htm |accessdate=6. februar 2012 |archive-date=2013-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131212094830/http://www.ccr.org.uk/ccrstart.htm |url-status=dead }}</ref> === Začetki katoliške Prenove v Duhu === Nova oblika binkoštnega gibanja in verska praksa med protestantskimi binkoštniki, je s svojo svežino in preprostostjo navdušila tudi katoliške vernike, ki so se že pred drugim Vatikanskim koncilom srečevali na skupnih t. i. karizmatičnih bogoslužjih. Po teh karizmatičnih gibanjih izhajajo prvi zametki katoliške Prenove v Duhu in ostalih podobnih gibanj, ki se obračajo s svojo versko prakso nazaj h koreninam prvotnih cerkva po vzoru iz knjige Apostolskih del.<ref>{{navedi splet |title=How did the Catholic Charismatic Renewal Start? |url=http://www.catholic.org/hf/faith/story.php?id=36646 |accessdate=6. februar 2012 |archive-date=2010-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100905092143/http://www.catholic.org/hf/faith/story.php?id=36646 |url-status=dead }}</ref> === Uradni začetek gibanja Prenove v Duhu - Duquesnov vikend === Po pričevanju udeležencev: :''Januarja 1967, so se štirje katoličani iz Duquesna udeležili svojega prvega medverskega karizmatičnega molitvenega srečanja v Chapel Hill <ref>{{navedi splet |url=http://www.chapelhillfriends.org/ |title=Chapelhill frineds |accessdate=6. februar 2012}}</ref> pri protestantskih [[binkoštniki|binkoštnikih]]. Zanimivo je, da je bil nekaj mesecev pred prihodom katoličanov na enem od srečanj bran razdelek iz knjige Izaija 48, kjer je bilo iz njihovih molitev rečeno, da je nekaj na tem, da se bo zgodila "nova stvar".'' :''Za tem dogodkom je bil v februarju načrtovan duhovni odmik, kjer so profesorji predlagali novo temo "Svetega Duha". V okviru priprav na duhovni seminar so nam dejali, da naj molimo ob prvih štirih poglavjih Apostolskih del.'' :''V soboto tega duhovnega odmika nas je vodil član molitvene skupine iz Chapel Hill. Vse kar smo vedeli od predavatelja je bilo, da je bil protestantski prijatelj naših profesorjev. Čeprav je bila njegova predstavitev zelo preprosta, je bila napolnjena z neko duhovno močjo.'' <ref> {{navedi splet |url=http://www.freerepublic.com/focus/f-religion/2519059/posts |title=The Catholic Charismatic Renewal |accessdate=6. februar 2012}}</ref> Katoliška Prenova v duhu se uradno prične s skupino študentov iz Duquesne, ko naj bi doživela veliko duhovno izkušnjo na odmevnem »Duquesne Weekend« (februarju 1967), kjer so zavzeto premišljevali o binkoštnih dogodkih prve Cerkve po Apostolskih delih iz [[Sveto Pismo|Svetega Pisma]]. Molili so k Svetemu Duhu, da bi tudi sami doživeli milosti prvih binkoštih (praznovanje 50. dne Jezusovi smrti). Po pričevanjih naj bi prišlo do izlitja Svetega Duha z manifestacijo karizem (darov danih od Boga), po zgledih iz Svetega pisma. Za ta dogodek se je v katoliških krogih v ZDA hitro razvedelo in karizmatična molitvena občestva so se brez kakršnekoli reklame hitro razširila. Med katoliki najbolj poznano in razširjeno po vsem svetu je gibanje Prenova v Duhu.<ref>{{navedi splet |title=The Duquesne Weekend |url=http://www.ccr.org.uk/duquesne.htm |accessdate=6. februar 2012 |archive-date=2012-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120730061308/http://www.ccr.org.uk/duquesne.htm |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == * [[Drugi vatikanski koncil]] * [[Ekumenski koncil]] * [[Karizmatično gibanje]] * [[Karizmatiki]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Clement, Arthur J. ''Pentecost or Pretense?: an Examination of the Pentecostal and Charismatic Movements''. Milwaukee, Wis.: Northwestern Publishing House, 1981. 255, [1] p. {{ISBN|0-8100-0118-7}} * {{Citation |last=Fiddes |first=Paul |title=Charismatic renewal: a Baptist view: a report received by the Baptist Union Council with commentary |year=1980 |place=London |publisher=Baptist Publications}}. * {{Citation |last=Fiddes |first=Paul |title=The theology of the charismatic movement |pages=19–40 |year=1984 |editor-last=Martin |editor-first=David |place=Oxford |publisher=Blackwell |editor2-last=Mullen |editor2-first=Peter}}. * Parry, David (1979). ''"Not Mad, Most Noble Festus": Essays on the Renewal Movement''. London: Dartman, Longman & Todd. 103 p. ''N.B''.: Approaches the Charismatic Movement from a Roman Catholic perspective. * Sherrill, John and Elizabeth (2011). ''They Speak With Other Tongues''. Chosen Books. == Zunanje povezave == {{Commons category|Charismatic Movement}} ;{{ikona en}} * {{Citation |title=Renewal Theology |url=http://www.renewaltheology.net/}}: Charismatic Pentecostal Theology. * {{Citation |title=By denomination |url=http://www.bigchurchdirectory.com/category/By-Denomination/Charismatic-Renewal/ |contribution=Charismatic Renewal |publisher=Big church directory}}. * {{Citation |title=What can we learn from the Charismatic Movement? |date=October 1996 |url=http://wels.prometdev.com/news-events/forward-in-christ/october-1996/what-can-we-learn-charismatic-movement?page=0,0 |work=Forward in Christ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101115057/http://wels.prometdev.com/news-events/forward-in-christ/october-1996/what-can-we-learn-charismatic-movement?page=0%2C0 |publisher=Wisconsin Evangelical Lutheran Synod |archive-date=January 1, 2015 |url-status=dead}} ([[Confessional Lutheran]] perspective) * {{Citation |title=Pentecostalism and The Charismatic Movement |url=http://www.wheaton.edu/ISAE/Defining-Evangelicalism/Pentecostalism |archive-url=https://web.archive.org/web/20130424021615/http://wheaton.edu/ISAE/Defining-Evangelicalism/Pentecostalism# |access-date=May 31, 2013 |archive-date=April 24, 2013 |url-status=dead}}: Perspective of Institute for the Study of American Evangelicals. * [https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/0458063X.2022.2085973?journalCode=ultg20 Charismatic Piety: Uncovering the Hidden Impact of the Charismatic Movement: Liturgy: Vol 37, No 3 (tandfonline.com) from Deborah A. Wong. Pages 3-10 | Published online: 02 Aug 2022] * [https://journal.equinoxpub.com/PENT/article/view/14218 The Jesus People Movement and The Charismatic Movement: A Case for Inclusion | PentecoStudies (equinoxpub.com) Richard Bustraan from University of Birmingham] * [http://www.christianfallacies.com/articles/forsyth/historyOfCharismaticMovement.html History of the Charismatic Movement (christianfallacies.com) by Pastor David C. Forsyth] * [https://www.semanticscholar.org/paper/The-Charismatic-Movement-in-Nigeria-Today-Ojo/95a9198243edf8caddeaa1c8b087e2a78f125cc3 The Charismatic Movement in Nigeria Today | Semantic Scholar by M. Ojo Published 1 July 1995. History. International Bulletin of Mission Research] * [https://www.jstor.org/stable/26867768 The Politics of Succession in Charismatic Movements on JSTOR in Argentina, Venezuela and Peru by Caintlin Andrews-Lee] === Katoliško karizmatično gibanje === * [https://www.charis.international/en/home/ ''Catholic Charismatic Renewal International Service (CHARIS'')] * [https://dsc.duq.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1075&context=spiritan-horizons The Catholic Charismatic Movement (duq.edu) Patti Gallagher Mansfield] * [https://www.catholicfaithstore.com/daily-bread/history-of-the-catholic-charismatic-movement/ History of the Catholic Charismatic Movement (catholicfaithstore.com)] * [https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/1361767042000251618?journalCode=cjbv20 The impact of the charismatic movement on the Roman Catholic Church: Journal of Beliefs & Values: Vol 25, No 2 (tandfonline.com) by Peter Hocken. Pages 205-216 | Published online: 22 Jan 2007] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Krščanske organizacije]] [[Kategorija:Karizmatično gibanje]] [[Kategorija:Karizmatiki]] rn1s6vnunjxcqnfk9jsbytj37rza8f7 6741035 6741030 2026-08-22T20:06:47Z Stebunik 55592 /* Prenova v Duhu kot razodevanje Svetega Duha */ 6741035 wikitext text/x-wiki '''Prenova v Duhu''' je [[karizmatično gibanje|karizmatična]] prenova v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]]. == Prenova v Duhu kot razodevanje Svetega Duha == Katoliška karizmatična prenova se je začela kot eno od več različnih razodevanj [[Sveti Duh|Svetega Duha]] v življenju [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Konec 19. stoletja je [[papež Leon XIII.]] napisal [[apostolska spodbuda|apostolsko spodbudo]] (1895) in [[papeška okrožnica|okrožnico]] (1897), v katerih je pozval k predanosti Svetemu Duhu in priporočal [[devetdnevnica|devetdnevnico]] pred [[Binkošti|binkoštmi]] kot prošnjo za Svetega Duha ''za prenovo Cerkve, ponovno združitev [[krščanstvo|krščanstva]], prenovo družbe in obličja zemlje''. 1. januarja 1901 je Leon XIII. molil [[himna|himno]] Svetemu Duhu v imenu celotne Cerkve.<ref name="vatikan">{{navedi splet |url=http://www.vatican.va/roman_curia/pontifical_councils/chrstuni/eccl-comm-docs/rc_pc_chrstuni_doc_20060101_becoming-a-christian_en.html#The_Birth_of_the_Catholic_Charismatic_Renewal |title=Rojstvo Katoliške karizmatične prenove |language=en |accessdate=29. december 2012}}</ref> Skozi 20. stoletje so na rast karizmatične prenove v Rimskokatoliški cerkvi vplivali [[liturgija|liturgično]] gibanje, prenovljeno poudarjanje [[Sveto pismo|svetopisemskih]] in [[Patristika|patrističnih]] virov, nova skrb za edinost kristjanov, delitev odgovornosti vseh verujočih za poslanstvo Cerkve v svetu, nova [[teologija|teološka]] in [[Pastorala (religija)|pastoralna]] razmišljanja o delu Svetega Duha in novo razumevanje Cerkve kot karizmatičnega drevesa.<ref name="vatikan"></ref> == Prenova v Duhu kot karizmatično gibanje == V tem kontekstu novega zavedanja delovanja Svetega Duha so priče klasičnega [[karizmatično gibanje|Pentekostalnega gibanja]] in njihovo učenje o [[krst]]u v Svetem Duhu prispevali k začetku katoliške karizmatične prenove leta 1967 v [[ZDA]]. Zgodnji voditelji prenove so molili za izkušnjo krsta v Svetem Duhu in ga prejeli, vključno z govorjenjem v jezikih. To se je teološko odsevalo na njihovi osebni izkušnji in na pentekostalni doktrini krsta v Svetem Duhu in podprlo njihovo prenovitveno gibanje vodstvu pastorjev cerkve.<ref name="vatikan"></ref> Papeža [[Pavel VI.]] in [[Janez Pavel II.]] sta skupaj z mnogimi posameznimi [[škof]]i in [[škofovska konferenca|škofovskimi konferencami]], priznala znamenja prisotnosti [[milost]]i v Prenovi. Večkrat sta izrazila previdnost o določenih praksah, ki so zahtevale [[duhovno razločevanje]] in o učenju, ki morda ni skladno z učenjem Rimskokatoliške cerkve. Posledično klasična pentekostalna doktrina krsta v Svetem Duhu ni bila sprejeta kot celota. Odkar se je karizmatična prenova začela, so jo voditelji Cerkve dobro sprejeli. Kasneje je prejela uradno cerkveno priznanje iz Rima.<ref name="vatikan"></ref> === Zgodovina === Leta 1895 [[Elena Guera]] [[papež Leon XIII.|papežu Leonu XIII.]]. napiše 12 zaupnih pisem, v katerih poziva Cerkev k večji predanosti k Svetem Duhu, kot tretji Božji osebi. Papež po navdihu prejetih pisem leta 1897 objavi svoje enciklike za molitve k Svetem Duhu. Katoliška Cerkev se je tedaj zavzela, da vsaka cerkvena župnija pred binkoštnimi prazniki uvede devetdnevnico pred prestopom v 20. stoletje. Papež v Cerkvi naleti na medel odziv . Hkrati, ko se je [[Katoliška Cerkev]] z molitvami priporočala k [[Sveti Duh|Svetem Duhu]], je v ameriškem okolju nastajalo novo protestantsko gibanje. [[Charles Parham]], nekdanji [[metodisti|metodist]], je ustanovil šolo Svetega pisma, ki jo je poimenoval Bethel Healing Home, v mestu Topeka v Kansasu. Pri teh bogoslužjih naj bi 1. januarja 1901 polnost Svetega Duha, prva doživela Agnes Ozman, ki je po pričevanjih spregovorila v jeziku podobnem Kitajskemu. Prepričan je bil, da je do novega duhovnega preporoda prišlo po knjigi iz Apostolskih del. Očitno je, da je tedanja družba potrebovala duhovni preporod. Isti dan naj bi namreč papež Leon XIII. v baziliki Sv. Petra molil k Svetem Duhu z molitvijo Veni Creator Spiritus. V naslednjih dneh po globoki molitveni izkušnji, je nekdanji metodist Charles Parham, z njegovimi somišljeniki zaprl šole in začel potovati ter pričevati o njihovi molitveni izkušnji k Svetemu Duhu. V Hustonu je Parham srečal afriškega američana, Baptističnega pridigarja Josepha Seymourja, ki je njegovo pričevanje sprejel z veliko vnemo. Pridigar Seymour je odšel na svoj prvi misjon na Azusa Street, kjer so bili kasneje oblikovani protestantski [[Binkoštništvo|binkoštniki]] in Assemblies of God s prenovljeno duhovno prakso. Medtem, ko so se nova protestantska Binkoštna gibanja širila po vsej Ameriki, je poudarek na delovanju Svetega Duha v Katoliški Cerkvi nadaljeval sedaj Blaženi [[papež Janez XXIII.]] z zavzemanjem beatifikacije Sestre Elen Guerra. Prav tako med pripravo na [[Drugi vatikanski koncil]] (imenovan tudi ekumenski koncil), kateri se je zavzemal za posodobitev bogoslužij in večjo odprtost Cerkve k verskem dialogu, je leta 1962 sveti oče molil za »nove binkošti« v Katoliški Cerkvi.<ref>{{navedi splet |title=Ecclesial Movements: The Catholic Charismatic Renewal |url=http://www.ccr.org.uk/ccrstart.htm |accessdate=6. februar 2012 |archive-date=2013-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131212094830/http://www.ccr.org.uk/ccrstart.htm |url-status=dead }}</ref> === Začetki katoliške Prenove v Duhu === Nova oblika binkoštnega gibanja in verska praksa med protestantskimi binkoštniki, je s svojo svežino in preprostostjo navdušila tudi katoliške vernike, ki so se že pred drugim Vatikanskim koncilom srečevali na skupnih t. i. karizmatičnih bogoslužjih. Po teh karizmatičnih gibanjih izhajajo prvi zametki katoliške Prenove v Duhu in ostalih podobnih gibanj, ki se obračajo s svojo versko prakso nazaj h koreninam prvotnih cerkva po vzoru iz knjige Apostolskih del.<ref>{{navedi splet |title=How did the Catholic Charismatic Renewal Start? |url=http://www.catholic.org/hf/faith/story.php?id=36646 |accessdate=6. februar 2012 |archive-date=2010-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100905092143/http://www.catholic.org/hf/faith/story.php?id=36646 |url-status=dead }}</ref> === Uradni začetek gibanja Prenove v Duhu - Duquesnov vikend === Po pričevanju udeležencev: :''Januarja 1967, so se štirje katoličani iz Duquesna udeležili svojega prvega medverskega karizmatičnega molitvenega srečanja v Chapel Hill <ref>{{navedi splet |url=http://www.chapelhillfriends.org/ |title=Chapelhill frineds |accessdate=6. februar 2012}}</ref> pri protestantskih [[binkoštniki|binkoštnikih]]. Zanimivo je, da je bil nekaj mesecev pred prihodom katoličanov na enem od srečanj bran razdelek iz knjige Izaija 48, kjer je bilo iz njihovih molitev rečeno, da je nekaj na tem, da se bo zgodila "nova stvar".'' :''Za tem dogodkom je bil v februarju načrtovan duhovni odmik, kjer so profesorji predlagali novo temo "Svetega Duha". V okviru priprav na duhovni seminar so nam dejali, da naj molimo ob prvih štirih poglavjih Apostolskih del.'' :''V soboto tega duhovnega odmika nas je vodil član molitvene skupine iz Chapel Hill. Vse kar smo vedeli od predavatelja je bilo, da je bil protestantski prijatelj naših profesorjev. Čeprav je bila njegova predstavitev zelo preprosta, je bila napolnjena z neko duhovno močjo.'' <ref> {{navedi splet |url=http://www.freerepublic.com/focus/f-religion/2519059/posts |title=The Catholic Charismatic Renewal |accessdate=6. februar 2012}}</ref> Katoliška Prenova v duhu se uradno prične s skupino študentov iz Duquesne, ko naj bi doživela veliko duhovno izkušnjo na odmevnem »Duquesne Weekend« (februarju 1967), kjer so zavzeto premišljevali o binkoštnih dogodkih prve Cerkve po Apostolskih delih iz [[Sveto Pismo|Svetega Pisma]]. Molili so k Svetemu Duhu, da bi tudi sami doživeli milosti prvih binkoštih (praznovanje 50. dne Jezusovi smrti). Po pričevanjih naj bi prišlo do izlitja Svetega Duha z manifestacijo karizem (darov danih od Boga), po zgledih iz Svetega pisma. Za ta dogodek se je v katoliških krogih v ZDA hitro razvedelo in karizmatična molitvena občestva so se brez kakršnekoli reklame hitro razširila. Med katoliki najbolj poznano in razširjeno po vsem svetu je gibanje Prenova v Duhu.<ref>{{navedi splet |title=The Duquesne Weekend |url=http://www.ccr.org.uk/duquesne.htm |accessdate=6. februar 2012 |archive-date=2012-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120730061308/http://www.ccr.org.uk/duquesne.htm |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == * [[Drugi vatikanski koncil]] * [[Ekumenski koncil]] * [[Karizmatično gibanje]] * [[Karizmatiki]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Clement, Arthur J. ''Pentecost or Pretense?: an Examination of the Pentecostal and Charismatic Movements''. Milwaukee, Wis.: Northwestern Publishing House, 1981. 255, [1] p. {{ISBN|0-8100-0118-7}} * {{Citation |last=Fiddes |first=Paul |title=Charismatic renewal: a Baptist view: a report received by the Baptist Union Council with commentary |year=1980 |place=London |publisher=Baptist Publications}}. * {{Citation |last=Fiddes |first=Paul |title=The theology of the charismatic movement |pages=19–40 |year=1984 |editor-last=Martin |editor-first=David |place=Oxford |publisher=Blackwell |editor2-last=Mullen |editor2-first=Peter}}. * Parry, David (1979). ''"Not Mad, Most Noble Festus": Essays on the Renewal Movement''. London: Dartman, Longman & Todd. 103 p. ''N.B''.: Approaches the Charismatic Movement from a Roman Catholic perspective. * Sherrill, John and Elizabeth (2011). ''They Speak With Other Tongues''. Chosen Books. == Zunanje povezave == {{Commons category|Charismatic Movement}} ;{{ikona en}} * {{Citation |title=Renewal Theology |url=http://www.renewaltheology.net/}}: Charismatic Pentecostal Theology. * {{Citation |title=By denomination |url=http://www.bigchurchdirectory.com/category/By-Denomination/Charismatic-Renewal/ |contribution=Charismatic Renewal |publisher=Big church directory}}. * {{Citation |title=What can we learn from the Charismatic Movement? |date=October 1996 |url=http://wels.prometdev.com/news-events/forward-in-christ/october-1996/what-can-we-learn-charismatic-movement?page=0,0 |work=Forward in Christ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101115057/http://wels.prometdev.com/news-events/forward-in-christ/october-1996/what-can-we-learn-charismatic-movement?page=0%2C0 |publisher=Wisconsin Evangelical Lutheran Synod |archive-date=January 1, 2015 |url-status=dead}} ([[Confessional Lutheran]] perspective) * {{Citation |title=Pentecostalism and The Charismatic Movement |url=http://www.wheaton.edu/ISAE/Defining-Evangelicalism/Pentecostalism |archive-url=https://web.archive.org/web/20130424021615/http://wheaton.edu/ISAE/Defining-Evangelicalism/Pentecostalism# |access-date=May 31, 2013 |archive-date=April 24, 2013 |url-status=dead}}: Perspective of Institute for the Study of American Evangelicals. * [https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/0458063X.2022.2085973?journalCode=ultg20 Charismatic Piety: Uncovering the Hidden Impact of the Charismatic Movement: Liturgy: Vol 37, No 3 (tandfonline.com) from Deborah A. Wong. Pages 3-10 | Published online: 02 Aug 2022] * [https://journal.equinoxpub.com/PENT/article/view/14218 The Jesus People Movement and The Charismatic Movement: A Case for Inclusion | PentecoStudies (equinoxpub.com) Richard Bustraan from University of Birmingham] * [http://www.christianfallacies.com/articles/forsyth/historyOfCharismaticMovement.html History of the Charismatic Movement (christianfallacies.com) by Pastor David C. Forsyth] * [https://www.semanticscholar.org/paper/The-Charismatic-Movement-in-Nigeria-Today-Ojo/95a9198243edf8caddeaa1c8b087e2a78f125cc3 The Charismatic Movement in Nigeria Today | Semantic Scholar by M. Ojo Published 1 July 1995. History. International Bulletin of Mission Research] * [https://www.jstor.org/stable/26867768 The Politics of Succession in Charismatic Movements on JSTOR in Argentina, Venezuela and Peru by Caintlin Andrews-Lee] === Katoliško karizmatično gibanje === * [https://www.charis.international/en/home/ ''Catholic Charismatic Renewal International Service (CHARIS'')] * [https://dsc.duq.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1075&context=spiritan-horizons The Catholic Charismatic Movement (duq.edu) Patti Gallagher Mansfield] * [https://www.catholicfaithstore.com/daily-bread/history-of-the-catholic-charismatic-movement/ History of the Catholic Charismatic Movement (catholicfaithstore.com)] * [https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/1361767042000251618?journalCode=cjbv20 The impact of the charismatic movement on the Roman Catholic Church: Journal of Beliefs & Values: Vol 25, No 2 (tandfonline.com) by Peter Hocken. Pages 205-216 | Published online: 22 Jan 2007] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Krščanske organizacije]] [[Kategorija:Karizmatično gibanje]] [[Kategorija:Karizmatiki]] ra028i2pwhncx72d6gozw2k9tkec9ob 6741036 6741035 2026-08-22T20:10:52Z Stebunik 55592 /* Uradni začetek gibanja Prenove v Duhu - Duquesnov vikend */ 6741036 wikitext text/x-wiki '''Prenova v Duhu''' je [[karizmatično gibanje|karizmatična]] prenova v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]]. == Prenova v Duhu kot razodevanje Svetega Duha == Katoliška karizmatična prenova se je začela kot eno od več različnih razodevanj [[Sveti Duh|Svetega Duha]] v življenju [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Konec 19. stoletja je [[papež Leon XIII.]] napisal [[apostolska spodbuda|apostolsko spodbudo]] (1895) in [[papeška okrožnica|okrožnico]] (1897), v katerih je pozval k predanosti Svetemu Duhu in priporočal [[devetdnevnica|devetdnevnico]] pred [[Binkošti|binkoštmi]] kot prošnjo za Svetega Duha ''za prenovo Cerkve, ponovno združitev [[krščanstvo|krščanstva]], prenovo družbe in obličja zemlje''. 1. januarja 1901 je Leon XIII. molil [[himna|himno]] Svetemu Duhu v imenu celotne Cerkve.<ref name="vatikan">{{navedi splet |url=http://www.vatican.va/roman_curia/pontifical_councils/chrstuni/eccl-comm-docs/rc_pc_chrstuni_doc_20060101_becoming-a-christian_en.html#The_Birth_of_the_Catholic_Charismatic_Renewal |title=Rojstvo Katoliške karizmatične prenove |language=en |accessdate=29. december 2012}}</ref> Skozi 20. stoletje so na rast karizmatične prenove v Rimskokatoliški cerkvi vplivali [[liturgija|liturgično]] gibanje, prenovljeno poudarjanje [[Sveto pismo|svetopisemskih]] in [[Patristika|patrističnih]] virov, nova skrb za edinost kristjanov, delitev odgovornosti vseh verujočih za poslanstvo Cerkve v svetu, nova [[teologija|teološka]] in [[Pastorala (religija)|pastoralna]] razmišljanja o delu Svetega Duha in novo razumevanje Cerkve kot karizmatičnega drevesa.<ref name="vatikan"></ref> == Prenova v Duhu kot karizmatično gibanje == V tem kontekstu novega zavedanja delovanja Svetega Duha so priče klasičnega [[karizmatično gibanje|Pentekostalnega gibanja]] in njihovo učenje o [[krst]]u v Svetem Duhu prispevali k začetku katoliške karizmatične prenove leta 1967 v [[ZDA]]. Zgodnji voditelji prenove so molili za izkušnjo krsta v Svetem Duhu in ga prejeli, vključno z govorjenjem v jezikih. To se je teološko odsevalo na njihovi osebni izkušnji in na pentekostalni doktrini krsta v Svetem Duhu in podprlo njihovo prenovitveno gibanje vodstvu pastorjev cerkve.<ref name="vatikan"></ref> Papeža [[Pavel VI.]] in [[Janez Pavel II.]] sta skupaj z mnogimi posameznimi [[škof]]i in [[škofovska konferenca|škofovskimi konferencami]], priznala znamenja prisotnosti [[milost]]i v Prenovi. Večkrat sta izrazila previdnost o določenih praksah, ki so zahtevale [[duhovno razločevanje]] in o učenju, ki morda ni skladno z učenjem Rimskokatoliške cerkve. Posledično klasična pentekostalna doktrina krsta v Svetem Duhu ni bila sprejeta kot celota. Odkar se je karizmatična prenova začela, so jo voditelji Cerkve dobro sprejeli. Kasneje je prejela uradno cerkveno priznanje iz Rima.<ref name="vatikan"></ref> === Zgodovina === Leta 1895 [[Elena Guera]] [[papež Leon XIII.|papežu Leonu XIII.]]. napiše 12 zaupnih pisem, v katerih poziva Cerkev k večji predanosti k Svetem Duhu, kot tretji Božji osebi. Papež po navdihu prejetih pisem leta 1897 objavi svoje enciklike za molitve k Svetem Duhu. Katoliška Cerkev se je tedaj zavzela, da vsaka cerkvena župnija pred binkoštnimi prazniki uvede devetdnevnico pred prestopom v 20. stoletje. Papež v Cerkvi naleti na medel odziv . Hkrati, ko se je [[Katoliška Cerkev]] z molitvami priporočala k [[Sveti Duh|Svetem Duhu]], je v ameriškem okolju nastajalo novo protestantsko gibanje. [[Charles Parham]], nekdanji [[metodisti|metodist]], je ustanovil šolo Svetega pisma, ki jo je poimenoval Bethel Healing Home, v mestu Topeka v Kansasu. Pri teh bogoslužjih naj bi 1. januarja 1901 polnost Svetega Duha, prva doživela Agnes Ozman, ki je po pričevanjih spregovorila v jeziku podobnem Kitajskemu. Prepričan je bil, da je do novega duhovnega preporoda prišlo po knjigi iz Apostolskih del. Očitno je, da je tedanja družba potrebovala duhovni preporod. Isti dan naj bi namreč papež Leon XIII. v baziliki Sv. Petra molil k Svetem Duhu z molitvijo Veni Creator Spiritus. V naslednjih dneh po globoki molitveni izkušnji, je nekdanji metodist Charles Parham, z njegovimi somišljeniki zaprl šole in začel potovati ter pričevati o njihovi molitveni izkušnji k Svetemu Duhu. V Hustonu je Parham srečal afriškega američana, Baptističnega pridigarja Josepha Seymourja, ki je njegovo pričevanje sprejel z veliko vnemo. Pridigar Seymour je odšel na svoj prvi misjon na Azusa Street, kjer so bili kasneje oblikovani protestantski [[Binkoštništvo|binkoštniki]] in Assemblies of God s prenovljeno duhovno prakso. Medtem, ko so se nova protestantska Binkoštna gibanja širila po vsej Ameriki, je poudarek na delovanju Svetega Duha v Katoliški Cerkvi nadaljeval sedaj Blaženi [[papež Janez XXIII.]] z zavzemanjem beatifikacije Sestre Elen Guerra. Prav tako med pripravo na [[Drugi vatikanski koncil]] (imenovan tudi ekumenski koncil), kateri se je zavzemal za posodobitev bogoslužij in večjo odprtost Cerkve k verskem dialogu, je leta 1962 sveti oče molil za »nove binkošti« v Katoliški Cerkvi.<ref>{{navedi splet |title=Ecclesial Movements: The Catholic Charismatic Renewal |url=http://www.ccr.org.uk/ccrstart.htm |accessdate=6. februar 2012 |archive-date=2013-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131212094830/http://www.ccr.org.uk/ccrstart.htm |url-status=dead }}</ref> === Začetki katoliške Prenove v Duhu === Nova oblika binkoštnega gibanja in verska praksa med protestantskimi binkoštniki, je s svojo svežino in preprostostjo navdušila tudi katoliške vernike, ki so se že pred drugim Vatikanskim koncilom srečevali na skupnih t. i. karizmatičnih bogoslužjih. Po teh karizmatičnih gibanjih izhajajo prvi zametki katoliške Prenove v Duhu in ostalih podobnih gibanj, ki se obračajo s svojo versko prakso nazaj h koreninam prvotnih cerkva po vzoru iz knjige Apostolskih del.<ref>{{navedi splet |title=How did the Catholic Charismatic Renewal Start? |url=http://www.catholic.org/hf/faith/story.php?id=36646 |accessdate=6. februar 2012 |archive-date=2010-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100905092143/http://www.catholic.org/hf/faith/story.php?id=36646 |url-status=dead }}</ref> === Uradni začetek gibanja Prenove v Duhu - Duquesnov vikend === Po pričevanju udeležencev: :''Januarja 1967, so se štirje katoličani iz Duquesna udeležili svojega prvega medverskega karizmatičnega molitvenega srečanja v [[Chapel Hill|Chapel Hillu]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.chapelhillfriends.org/ |title=Chapelhill frineds |accessdate=6. februar 2012}}</ref> pri protestantskih [[binkoštniki|binkoštnikih]]. Zanimivo je, da je bil nekaj mesecev pred prihodom katoličanov na enem od srečanj bran razdelek iz knjige Izaija 48, kjer je bilo iz njihovih molitev rečeno, da je nekaj na tem, da se bo zgodila "nova stvar".'' :''Za tem dogodkom je bil v februarju načrtovan duhovni odmik, kjer so profesorji predlagali novo temo "Svetega Duha". V okviru priprav na duhovni seminar so nam dejali, da naj molimo ob prvih štirih poglavjih Apostolskih del.'' :''V soboto tega duhovnega odmika nas je vodil član molitvene skupine iz Chapel Hill. Vse kar smo vedeli od predavatelja je bilo, da je bil protestantski prijatelj naših profesorjev. Čeprav je bila njegova predstavitev zelo preprosta, je bila napolnjena z neko duhovno močjo.'' <ref> {{navedi splet |url=http://www.freerepublic.com/focus/f-religion/2519059/posts |title=The Catholic Charismatic Renewal |accessdate=6. februar 2012}}</ref> Katoliška Prenova v duhu se uradno prične s skupino študentov iz Duquesne, ko naj bi doživela veliko duhovno izkušnjo na odmevnem »Duquesne Weekend« (februarju 1967), kjer so zavzeto premišljevali o binkoštnih dogodkih prve Cerkve po Apostolskih delih iz [[Sveto Pismo|Svetega Pisma]]. Molili so k Svetemu Duhu, da bi tudi sami doživeli milosti prvih binkoštih (praznovanje 50. dne Jezusovi smrti). Po pričevanjih naj bi prišlo do izlitja Svetega Duha z manifestacijo karizem (darov danih od Boga), po zgledih iz Svetega pisma. Za ta dogodek se je v katoliških krogih v ZDA hitro razvedelo in karizmatična molitvena občestva so se brez kakršnekoli reklame hitro razširila. Med katoliki najbolj poznano in razširjeno po vsem svetu je gibanje Prenova v Duhu.<ref>{{navedi splet |title=The Duquesne Weekend |url=http://www.ccr.org.uk/duquesne.htm |accessdate=6. februar 2012 |archive-date=2012-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120730061308/http://www.ccr.org.uk/duquesne.htm |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == * [[Drugi vatikanski koncil]] * [[Ekumenski koncil]] * [[Karizmatično gibanje]] * [[Karizmatiki]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Clement, Arthur J. ''Pentecost or Pretense?: an Examination of the Pentecostal and Charismatic Movements''. Milwaukee, Wis.: Northwestern Publishing House, 1981. 255, [1] p. {{ISBN|0-8100-0118-7}} * {{Citation |last=Fiddes |first=Paul |title=Charismatic renewal: a Baptist view: a report received by the Baptist Union Council with commentary |year=1980 |place=London |publisher=Baptist Publications}}. * {{Citation |last=Fiddes |first=Paul |title=The theology of the charismatic movement |pages=19–40 |year=1984 |editor-last=Martin |editor-first=David |place=Oxford |publisher=Blackwell |editor2-last=Mullen |editor2-first=Peter}}. * Parry, David (1979). ''"Not Mad, Most Noble Festus": Essays on the Renewal Movement''. London: Dartman, Longman & Todd. 103 p. ''N.B''.: Approaches the Charismatic Movement from a Roman Catholic perspective. * Sherrill, John and Elizabeth (2011). ''They Speak With Other Tongues''. Chosen Books. == Zunanje povezave == {{Commons category|Charismatic Movement}} ;{{ikona en}} * {{Citation |title=Renewal Theology |url=http://www.renewaltheology.net/}}: Charismatic Pentecostal Theology. * {{Citation |title=By denomination |url=http://www.bigchurchdirectory.com/category/By-Denomination/Charismatic-Renewal/ |contribution=Charismatic Renewal |publisher=Big church directory}}. * {{Citation |title=What can we learn from the Charismatic Movement? |date=October 1996 |url=http://wels.prometdev.com/news-events/forward-in-christ/october-1996/what-can-we-learn-charismatic-movement?page=0,0 |work=Forward in Christ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101115057/http://wels.prometdev.com/news-events/forward-in-christ/october-1996/what-can-we-learn-charismatic-movement?page=0%2C0 |publisher=Wisconsin Evangelical Lutheran Synod |archive-date=January 1, 2015 |url-status=dead}} ([[Confessional Lutheran]] perspective) * {{Citation |title=Pentecostalism and The Charismatic Movement |url=http://www.wheaton.edu/ISAE/Defining-Evangelicalism/Pentecostalism |archive-url=https://web.archive.org/web/20130424021615/http://wheaton.edu/ISAE/Defining-Evangelicalism/Pentecostalism# |access-date=May 31, 2013 |archive-date=April 24, 2013 |url-status=dead}}: Perspective of Institute for the Study of American Evangelicals. * [https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/0458063X.2022.2085973?journalCode=ultg20 Charismatic Piety: Uncovering the Hidden Impact of the Charismatic Movement: Liturgy: Vol 37, No 3 (tandfonline.com) from Deborah A. Wong. Pages 3-10 | Published online: 02 Aug 2022] * [https://journal.equinoxpub.com/PENT/article/view/14218 The Jesus People Movement and The Charismatic Movement: A Case for Inclusion | PentecoStudies (equinoxpub.com) Richard Bustraan from University of Birmingham] * [http://www.christianfallacies.com/articles/forsyth/historyOfCharismaticMovement.html History of the Charismatic Movement (christianfallacies.com) by Pastor David C. Forsyth] * [https://www.semanticscholar.org/paper/The-Charismatic-Movement-in-Nigeria-Today-Ojo/95a9198243edf8caddeaa1c8b087e2a78f125cc3 The Charismatic Movement in Nigeria Today | Semantic Scholar by M. Ojo Published 1 July 1995. History. International Bulletin of Mission Research] * [https://www.jstor.org/stable/26867768 The Politics of Succession in Charismatic Movements on JSTOR in Argentina, Venezuela and Peru by Caintlin Andrews-Lee] === Katoliško karizmatično gibanje === * [https://www.charis.international/en/home/ ''Catholic Charismatic Renewal International Service (CHARIS'')] * [https://dsc.duq.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1075&context=spiritan-horizons The Catholic Charismatic Movement (duq.edu) Patti Gallagher Mansfield] * [https://www.catholicfaithstore.com/daily-bread/history-of-the-catholic-charismatic-movement/ History of the Catholic Charismatic Movement (catholicfaithstore.com)] * [https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/1361767042000251618?journalCode=cjbv20 The impact of the charismatic movement on the Roman Catholic Church: Journal of Beliefs & Values: Vol 25, No 2 (tandfonline.com) by Peter Hocken. Pages 205-216 | Published online: 22 Jan 2007] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Krščanske organizacije]] [[Kategorija:Karizmatično gibanje]] [[Kategorija:Karizmatiki]] cdshan240li1tzp2lbtfpvdpv8fmp74 0 316778 6741108 6474029 2026-08-23T05:33:38Z JozefD 5744 /* Družina */ 6741108 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Joseph Aloys Graf von Attems-Heiligenkreuz |born= |died= |image= |caption= |birth_name= |nickname= |placeofbirth=<!--WD--> |placeofdeath=<!--WD--> |nationality= |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] |branch=[[Slika:War flag of Austria-Hungary (1918).svg|25px|Vojna zastava Avstro-ogrske monarhije]] [[Avstro-ogrska skupna vojska]] |service= |serviceyears=?–1856 |rank=[[Podmaršal]] |servicenumber= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Joseph Maria Alois Johann Nepomuk Franz de Paula Felix Thaddeus Graf von Attems-Heiligenkreuz''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[general]], * [[23. oktober]] [[1780]], † [[13. avgust]] [[1871]]. == Družina == Rodil se je [[Ferdinand Marija I. Attems|Ferdinandu Marii Ignacu Jožefu Tadeju Attemsu-Svetokriškemu]] (''nemško'': Ferdinand Maria Ignaz Joseph Thadeus von Attems-Heiligenkreuz), (1746–1820) kot šesti od devetih otrok.<ref>[http://genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html Geneology - Attems4]</ref> == Pregled vojaške kariere == ; Napredovanja<ref>{{Navedi splet |url=http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |title=Oesta.gv.at - Die k. k. bzw. k. u. k. Generalität 1816-1918 |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2012-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313170256/http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |url-status=dead }}</ref> * [[generalmajor (Avstro-Ogrska)|generalmajor]]: 8. maj 1834 * [[podmaršal]]: 3. marec 1856 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam avstrijskih generalov]] * [[seznam generalov Avstro-ogrske kopenske vojske]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Attems-Heiligenkreuz, Joseph Aloys Graf von}} [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski generali]] [[Kategorija:Generali Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Attemsi|Joseph]] 46jlnsvr02wxkwwynotynx57mxcwskj 0 325665 6741009 6732258 2026-08-22T18:57:11Z ~2026-45740-55 264724 /* */ dodan opis nagrade modra ptica 6741009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada | image = | alt = | description = najboljše neobjavljeno književno delo po izboru strokovne komisije. | presenter = skupina [[Mladinska knjiga]] | country = [[Slovenija]] | year = [[2012]] | website = }} '''Modra ptica''' je nagrada, ki jo od leta [[2012]] podeljuje [[založba|založniška]] skupina [[Mladinska knjiga]] za najboljšo še neobjavljeno izvirno [[književnost|književno delo]] po izboru strokovne komisije. Založba s podeljevanjem želi spodbujati nastajanje in izdajanje izvirnega slovenskega [[leposlovje|leposlovja]]. __TOC__ Nagrada se podeljuje na podlagi javnega natečaja, vsakič za drugo [[Vrsta (književnost)|literarno vrsto]], ki jo v imenu skupine Mladinska knjiga določi strokovna komisija. Nagrada znaša 10.000 €, vendar nagrada vključuje tudi avtorski honorar za neomejen in izključen prenos vseh materialnih avtorskih pravic.<ref name="mladinska_com">{{navedi splet|url=http://www.mladinska.com/skupina_mk/novice/novica?aid=969|title=Nova književna nagrada modra ptica|publisher=[[Mladinska knjiga]]|date=4. 2. 2011|accessdate=2012-01-06|archive-date=2011-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20111130202815/http://mladinska.com/skupina_mk/novice/novica?aid=969|url-status=dead}}</ref> Nagrajenec prejme še stilizirano podobo ptice, ki simbolizira zagon, ki ga knjige dajo ljudem. Od leta [[2014]] se nagrada podeljuje vsako drugo leto. == Nagrajenci == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Avtor ! Naslov dela |- | 2012 | [[Stanka Hrastelj]] | ''[[Igranje]]'' |- | 2013 | [[Vinko Möderndorfer]] | ''[[Kot v filmu]]'' |- | 2014 | [[Roman Rozina]] | ''[[Županski kandidat Gams]]'' |- | 2016 | [[Miha Mazzini]] | ''[[Zvezde vabijo]]'' |- | 2018 | [[Mojca Širok]] | ''[[Pogodba (roman)|Pogodba]]''<ref>https://www.delo.si/kultura/knjiga/modra-ptica-odltela-k-mojci-sirok.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, vpogled: 5. 5. 2018.</ref> |- | 2020 | [[Simona Semenič]] | ''Skrivno društvo KRVZ'' |- |2022 |[[Tina Vrščaj]] |''Na Klancu'' |- |2024 |[[Andrej E. Skubic]] |''Lahko bi umrl na tem kavču z mano'' |- |2026 |[[Maja B. Kranjc]] |''Kjer teče košuta'' |} == Nominiranci == Strokovna komisija na podlagi prijavljenih del določi največ pet nominirancev, izmed katerih določi nagrajenca.<ref>Nagrajenci so v tabelah označeni z modro.</ref> === 2012 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2012''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Stanka Hrastelj]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Igranje]]'' |- |[[Evald Flisar]] |''[[Dekle, ki bi raje bilo drugje]]'' |- |[[Nataša Konc Lorenzutti]] |''[[Kava pri dišečem jasminu]]'' |- |[[Vinko Möderndorfer]] |''[[Balzacov popek]]'' |- |[[Zoran Šteinbauer]] |''[[Izgubljeni gozd]]'' |} Razpisana [[literarna zvrst]] je bila »[[roman]] za odrasle«. Strokovno komisijo so sestavljali: [[Nela Malečkar]] (predsednica), [[Zdravko Duša]], [[Andrej Blatnik]], [[Andrej Ilc]] in [[Andrej Koritnik]]. === 2013 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2013''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Tadej Golob]] |''[[Kam je izginila Brina?]]'' |- |[[Miha Mazzini]] |''[[Reševanje plavolask]]'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Vinko Möderndorfer]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Kot v filmu|Skoraj kot v filmu]]''<ref>Nagrajeno delo, naslovljeno s ''Skoraj kot v filmu'', je izšlo pod naslovom ''Kot v filmu''.</ref> |- |[[Cvetka Sokolov]] |''[[Kar ne ubije]]'' |- |[[Irena Velikonja]] |''[[Taša]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila [[mladinski roman]]. Strokovno komisijo so sestavljali: [[Alenka Veler]] (predsednica), [[Andrej Ilc]], [[Zdravko Duša]], [[Pavle Učakar]] in [[Bojan Švigelj]]. === 2014 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2014''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Miha Mazzini]] |''[[Izbrisana]]'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Roman Rozina]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Županski kandidat Gams]]'' |- |[[Zoran Šteinbauer]] |''[[Ljubezenski vrtiljak]]'' |- |[[Žiga Valetič]] |''[[Optimisti v nebesih]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila »[[roman]] za odrasle«. Strokovno komisijo so sestavljali: [[Zdravko Duša]] (predsednik), [[Andrej Ilc]], [[Andrej Blatnik]], [[Nela Malečkar]] in [[Bojan Švigelj]]. === 2016 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2016''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Neli Kodrič Filipić]] |''[[Povej mi po resnici]]'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Miha Mazzini]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Zvezde vabijo]]'' |- |[[Suzana Tratnik]] |''[[Tombola v mestu]]'' |- |[[Milan Petek Levokov]] |''[[Lov za templjarskim zakladom]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila [[mladinski roman]]. Strokovno komisijo so sestavljali: [[Alenka Veler]] (predsednica), [[Zdravko Duša]], [[Irena Matko Lukan]], [[Darja Marinšek]], [[Pavle Učakar]] in [[Bojan Švigelj]]. === 2018 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2018'''<ref name=MK2017/> |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Veronika Simoniti]] |''[[Ivana pred morjem]]'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Mojca Širok]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Pogodba (roman)|Pogodba]]'' |- |[[Suzana Tratnik]] |''[[Norhaus na vrhu hriba]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila »roman za odrasle«. Strokovno komisijo so sestavljali: Nela Malečkar (predsednica), Aljoša Harlamov (namestnik predsednice), Andrej Blatnik, Bojan Švigelj, Matjaž Vračko in Tatjana Stojić (člani).<ref name=MK2017>http://www.mladinska.com/za_medije/sporocila_za_javnost/modra-ptica-2018-za-roman-pogodba-mojce-sirok {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180507085315/http://www.mladinska.com/za_medije/sporocila_za_javnost/modra-ptica-2018-za-roman-pogodba-mojce-sirok |date=2018-05-07 }}, vpogled: 6. 5. 2018.</ref> ===2020=== {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2020''' |- ! Avtor ! Naslov dela |- | Manka Kremenšek Križman | ''Surura ali ime mi je Radost'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Simona Semenič]] |bgcolor=#A0E6FF|''Skrivno društvo KRVZ'' |- | Luna J. Šribar |''Grizolda in maček'' |- | Davorka Štefanec | ''Strašilka'' |- | [[Suzana Tratnik]] | ''Ava'' |} Razpisana literarna zvrst je bil mladinski roman. Strokovno komisijo so sestavljali: Alenka Veler, Aljoša Harlamov, Irena Matko Lukan, Katja Kovač, Tatjana Stojič in Bojan Švigelj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/knjiga/modra-ptica-simoni-semenic-268510.html|title=Modra ptica Simoni Semenič |accessdate=16. 7. 2020 |date=14. 1. 2020 |format= |work=Delo }}</ref> === 2022 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2022'''<ref name=":0" /> |- ! Avtor ! Naslov dela |- | Vanja Krajnc (nadimek, neznan avtor)<ref>https://www.dnevnik.si/1043021073/Knjiga/pri-mladinski-knjigi-priznana-imena-slovenske-poezije-proze-in-esejistike {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230418180859/https://www.dnevnik.si/1043021073/Knjiga/pri-mladinski-knjigi-priznana-imena-slovenske-poezije-proze-in-esejistike |date=2023-04-18 }}, vpogled: 18. 4. 2023.</ref> |''Evo me, tu sem'' |- |[[Manka Kremenšek Križman]] |''Staranje'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Tina Vrščaj]] |bgcolor=#A0E6FF|''[[Na Klancu]]'' |} Razpisana literarna zvrst je bila »roman za odrasle«. Žirija: Aljoša Harlamov (predsednik), Nela Malečkar (namestnica predsednika), Andrej Ilc, Andrej Blatnik, predstavnici MKT Trgovine in sektorja Prodaja Katja Koleta in Tatjana Stojič.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nagrada modra ptica za roman Na Klancu Tine Vrščaj|url=https://www.dnevnik.si/1042982329|website=Dnevnik|accessdate=2023-03-04|date=31. januar 2022|archive-date=2023-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230304095614/https://www.dnevnik.si/1042982329|url-status=dead}}</ref> === 2024 === {| class="wikitable sortable" |- | colspan=2 align="center" | '''Nominiranci leta 2024'''<ref name=":1" /> |- ! Avtor ! Naslov dela |- |[[Irena Androjna]] |''Na križišču svetov'' |- |bgcolor=#A0E6FF|[[Andrej E. Skubic]] |bgcolor=#A0E6FF|''Lahko bi umrl na tem kavču z mano'' |- |[[Nina Valič]] |''Prepoparki'' |} Razpisana literarna zvrst je bila »mladinski roman«. Žirija: Alenka Veler (predsednica), Aljoša Harlamov (podpredsednik), Irena Matko Lukan, Alenka Kristan in glavna urednica Alenka Kepic Mohar.<ref name=":1">{{Navedi splet|title= Modra ptica 2024 Andreju E. Skubicu|url= https://avtorji.mladinska-knjiga.si/obvestila/modra-ptica-2024-andreju-e-skubicu |website=Mladinska knjiga|accessdate=23. 10. 2024|date=}}</ref> === 2026 === Mladinska knjiga je razpisala natečaj za nagrado modra ptica 2026; skrajni rok za oddajo besedila je 1. julij 2025. Razpisana literarna zvrst je bila »roman za odrasle«. Žirija: Nela Malečkar (predsednica), Sašo Puljarević (podpredsednik), Andrej Blatnik, Alenka Kepic Mohar, Alenka Kristan, Darja Marinšek in Andreja Žnidaršič.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladinska-knjiga.si/o-skupini/knjizne-nagrade/modra-ptica|title=Nagrada modra ptica 2026|accessdate=23. 10. 2024|publisher=Mladinska knjiga}}</ref> == Sklici in opombe == {{refsez}} == Viri == * [http://www.mladinska.com/_files/26311/Pravilnik_Modra_ptica-2014.pdf Pravilnik o književni nagradi Modra ptica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160615132029/http://www.mladinska.com/_files/26311/Pravilnik_Modra_ptica-2014.pdf |date=2016-06-15 }}, Mladinska knjiga. == Glej tudi == {{portal|Literatura}} * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] == Zunanje povezave == * [http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/nagrada_modra_ptica Nagrada Modra ptica], Mladinska knjiga. [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2012]] [[Kategorija:Nagrade]] [[Kategorija:Mladinska knjiga]] k8g3msnw8x34vgacxqz7owsj7upxc3s 0 327652 6740920 5038574 2026-08-22T15:09:51Z Pinky sl 2932 {{Automatic_taxobox, +taksonomija 6740920 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic_taxobox | name = Klovnske ribice | image =Anemone purple anemonefish.jpg | taxon = Amphiprion | display_parents = 3 | authority = [[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Schneider|Schneider]], 1801 | parent_authority = [[Gerald R. Allen|Allen]], 1975 | synonyms = *''Premnas'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> *''Prochilus'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]] (ex Klein), 1864</small> *''Actinicola'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> *''Phalerebus'' <small>Whitley, 1929</small> *''Paramphiprion'' <small>Wang, 1941</small> | synonyms_ref = <ref name=Eschmeyer/><ref name="WoRMS">{{Cite WoRMS|author=Nicolas Bailly|id=205723|title=Amphiprion Bloch & Schneider, 1801}}</ref> | range_map = Amphiprioninae distribution map (Indian and Pacific oceans).svg | range_map_caption =Območje razširjenosti klovnskih ribic }} '''Klovnske ribice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Amphiprion''') so [[rod (biologija)|rod]] rib iz [[družina (biologija)|družine]] [[koralnice|koralnic]] (Pomacentridae). == Opis == Živi v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], [[Pacifik]]u in [[Redeče morje|Rdečem morju]]. Lahko so rumeni, oranžni, rdeči, zeleni, vijolični,modri in črnkasti. Večina ima bele proge. Največji lahko merijo 18cm najmanjši pa 10cm, starost pa lahko večji dosežejo do 7 let, manjši pa do 3 leta. Hranijo se predvsem z majhnimi [[vretenčarji]], ki bi lahko škodovali [[morske vetrnice|veternicam]], drugače pa so vsejedci. Živijo v manjših skupinah. Ena skupina naseli eno veternico. Ko samica umre, samec spremeni spol in postane samica. ==Taksonomija== Klovske ribice spadajao med koralnice (družina [[Pomacentridae]]) v rodu ''Amphiprion''. Ime rodu izhaja iz grščine {{lang|grc|amphi}}, 'na obeh straneh' in {{lang|grc|prion}} 'žaga', ki sta ga leta 1801 poimenovala [[Marcus Elieser Bloch]] in [[Johann Gottlob Theaenus Schneider]]<ref name=Tang2021/><ref>Colleye, O.; Iwata, E.; Parmentier, E. "Clownfishes" in {{harvnb|Frédérich|Parmentier|2016}} str. 303, 306</ref> pri čemer sta za [[tipska vrsta|tipsko vrsto]] uporabila [[red saddleback anemonefish]].{{sfn|Allen|1975b|p=36}} [[Georges Cuvier]] je leta 1816 ocenil, da je [[maroon clownfish]] morfološko dovolj drugačna, da si zasluži lasten rod ''Premnas''.<ref name=Eschmeyer/><ref>Colleye, O.; Iwata, E.; Parmentier, E. "Clownfishes" in {{harvnb|Frédérich|Parmentier|2016}} str. 306</ref><ref name="WoRMS"/> Status rodu ''Premnas'' je bil skozi leta predmet razprav. Obravnavali so ga bodisi kot sinonim ali podrod rodu ''Amphiprion'', ali kot samostojen rod. Leta 2021 sta obsežni [[Filogenija|filogenetski]] analizi koralnic pokazali, da vrsta spada znotraj rodu ''Amphiprion'', zaradi česar je ''Premnas'' postal [[mlajši sinonim]].<ref name=Tang2021>{{cite journal |last1=Tang |first1=Kevin |last2=Stiassny |first2=Melanie |last3=Mayden |first3=Richard |last4=DeSalle |first4=Robert |title=Systematics of Damselfishes |journal=Ichthyology & Herpetology |date=May 2021 |volume=109 |issue=1 |page=258 |doi=10.1643/i2020105 |doi-access=free }}</ref><ref name=McCord2021>{{cite journal|last1=McCord|first1=C. L.|last2=Nash|first2=C. M.|last3=Cooper|first3=W. J.|last4=Westneat|first4=M. W.|year=2021|title=Phylogeny of the damselfishes (Pomacentridae) and patterns of asymmetrical diversification in body size and feeding ecology|journal=PLOS ONE|volume=16|issue=10|article-number=e0258889|doi=10.1371/journal.pone.0258889|doi-access=free|pmid=34705840 |pmc=8550381 |bibcode=2021PLoSO..1658889M }}</ref> In 1975, [[Ihtiologija|ihtiolog]] [[Gerald R. Allen]] umestil klovnske ribice v njihovo lastno [[Družina (biologija)|poddružino]] Amphiprioninae.<ref>{{cite book|last=Allen|first=G. R.|year=1975|title=Damselfishes of the South Seas|publisher=TFH Publications|page=34|isbn=0-87666-034-0}}</ref> Kasneje je genetska študija iz leta 2009 predlagala ustanovitev [[Pleme (biologija)|plemena]] Amphiprionini in njihovo prestavitev v poddružino [[Pomacentrinae]].<ref>{{cite journal|last1=Cooper|first1=W. J.|last2=Smith|first2=L. L.|last3=Westneat|first3=M. W.|year=2009|title=Exploring the radiation of a diverse reef fish family: phylogenetics of the damselfishes (Pomacentridae), with new classifications based on molecular analyses of all genera|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=52|issue=1|pages=1–16|doi=10.1016/j.ympev.2008.12.010|pmid=19135160 |bibcode=2009MolPE..52....1J }}</ref> Medtem ko [[Eschmeyer's Catalog of Fishes]] rod uvršča v poddružino Pomacentrinae,<ref name=Eschmeyer>{{cite web|title=Genera that contain: amphiprion|url=https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/fishcatmain.asp|website=researcharchive.calacademy.org|access-date=24 May 2025}}</ref> pa znanstvena literatura še naprej uporablja poddružino Amphiprioninae.{{efn|Primeri člankov, ki klovnske ribice uvrščajo v lastno poddružino Amphiprioninae<ref name=Pashchenko2024>{{cite journal|last1=Pashchenko|first1=N. I.|last2=Oan|first2=L. T.|last3=Kasumyan|first3=A. O.|year=2024|title=Olfactory organ of anemonefishes of the genus ''Amphiprion'' (Amphiprioninae, Pomacentridae)|journal=Journal of Ichthyology|volume=64|issue=1 |pages=139–155|doi=10.1134/S0032945224010089|bibcode=2024JIch...64..139P }}</ref><ref name=Gaboriau2025>{{cite journal|last1=Gaboriau|first1=T.|last2=Marcionetti|first2=A.|last3=Garcia-Jimenez|first3=A.|last4=Schmid|first4=S.|last5=Fitzgerald|first5=L. M.|last6=Micheli|first6=B.|last7=Titus|first7=B.|last8=Salamin|first8=N.|year=2025|title=Host use drives convergent evolution in clownfish|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=122|issue=17|article-number=e2419716122|doi=10.1073/pnas.2419716122|pmid=40279387 |pmc=12054820 |bibcode=2025PNAS..12219716G }}</ref>}} ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Amphiprioninae}} {{Wikispecies|Amphiprioninae}} * {{in lang|de}} [http://www.torsten-ernst.de/modules.php?name=Gallery&file=categories&cat_id=13 Photo Gallery of ''Amphiprion ocellaris'' and their eggs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210313145247/http://www.torsten-ernst.de/modules.php?name=Gallery&file=categories&cat_id=13 |date=13 March 2021 }} * [https://web.archive.org/web/20080724075222/http://www.montereybayaquarium.org/efc/efc_splash/splash_animals_clownfish.aspx Monterey Bay Aquarium: Video and information] * [https://web.archive.org/web/20100609112916/http://www.tommyschultz.com/component/searchimage/clown-fish-best/1.html Clown Fish underwater photography gallery] {{Taxonbar|from1=Q472616|from2=Q6193348}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koralnice]] [[Kategorija:Poddružine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] 66hw5tymqmpjohyfweizcnbmafteplr 6740923 6740920 2026-08-22T15:11:22Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740923 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic_taxobox | name = Klovnske ribice | image =Anemone purple anemonefish.jpg | taxon = Amphiprion | display_parents = 3 | authority = [[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Schneider|Schneider]], 1801 | parent_authority = [[Gerald R. Allen|Allen]], 1975 | synonyms = *''Premnas'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> *''Prochilus'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]] (ex Klein), 1864</small> *''Actinicola'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> *''Phalerebus'' <small>Whitley, 1929</small> *''Paramphiprion'' <small>Wang, 1941</small> | synonyms_ref = <ref name=Eschmeyer/><ref name="WoRMS">{{Cite WoRMS|author=Nicolas Bailly|id=205723|title=Amphiprion Bloch & Schneider, 1801}}</ref> | range_map = Amphiprioninae distribution map (Indian and Pacific oceans).svg | range_map_caption =Območje razširjenosti klovnskih ribic }} '''Klovnske ribice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Amphiprion''') so [[rod (biologija)|rod]] rib iz [[družina (biologija)|družine]] [[koralnice|koralnic]] (Pomacentridae). == Opis == Živi v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], [[Pacifik]]u in [[Redeče morje|Rdečem morju]]. Lahko so rumeni, oranžni, rdeči, zeleni, vijolični,modri in črnkasti. Večina ima bele proge. Največji lahko merijo 18cm najmanjši pa 10cm, starost pa lahko večji dosežejo do 7 let, manjši pa do 3 leta. Hranijo se predvsem z majhnimi [[vretenčarji]], ki bi lahko škodovali [[morske vetrnice|veternicam]], drugače pa so vsejedci. Živijo v manjših skupinah. Ena skupina naseli eno veternico. Ko samica umre, samec spremeni spol in postane samica. ==Taksonomija== Klovske ribice spadajao med koralnice (družina [[Pomacentridae]]) v rodu ''Amphiprion''. Ime rodu izhaja iz grščine {{lang|grc|amphi}}, 'na obeh straneh' in {{lang|grc|prion}} 'žaga', ki sta ga leta 1801 poimenovala [[Marcus Elieser Bloch]] in [[Johann Gottlob Theaenus Schneider]]<ref name=Tang2021/><ref>Colleye, O.; Iwata, E.; Parmentier, E. "Clownfishes" in {{harvnb|Frédérich|Parmentier|2016}} str. 303, 306</ref> pri čemer sta za [[tipska vrsta|tipsko vrsto]] uporabila [[red saddleback anemonefish]].{{sfn|Allen|1975b|p=36}} [[Georges Cuvier]] je leta 1816 ocenil, da je [[maroon clownfish]] morfološko dovolj drugačna, da si zasluži lasten rod ''Premnas''.<ref name=Eschmeyer/><ref>Colleye, O.; Iwata, E.; Parmentier, E. "Clownfishes" in {{harvnb|Frédérich|Parmentier|2016}} str. 306</ref><ref name="WoRMS"/> Status rodu ''Premnas'' je bil skozi leta predmet razprav. Obravnavali so ga bodisi kot sinonim ali podrod rodu ''Amphiprion'', ali kot samostojen rod. Leta 2021 sta obsežni [[Filogenija|filogenetski]] analizi koralnic pokazali, da vrsta spada znotraj rodu ''Amphiprion'', zaradi česar je ''Premnas'' postal [[mlajši sinonim]].<ref name=Tang2021>{{cite journal |last1=Tang |first1=Kevin |last2=Stiassny |first2=Melanie |last3=Mayden |first3=Richard |last4=DeSalle |first4=Robert |title=Systematics of Damselfishes |journal=Ichthyology & Herpetology |date=May 2021 |volume=109 |issue=1 |page=258 |doi=10.1643/i2020105 |doi-access=free }}</ref><ref name=McCord2021>{{cite journal|last1=McCord|first1=C. L.|last2=Nash|first2=C. M.|last3=Cooper|first3=W. J.|last4=Westneat|first4=M. W.|year=2021|title=Phylogeny of the damselfishes (Pomacentridae) and patterns of asymmetrical diversification in body size and feeding ecology|journal=PLOS ONE|volume=16|issue=10|article-number=e0258889|doi=10.1371/journal.pone.0258889|doi-access=free|pmid=34705840 |pmc=8550381 |bibcode=2021PLoSO..1658889M }}</ref> In 1975, [[Ihtiologija|ihtiolog]] [[Gerald R. Allen]] umestil klovnske ribice v njihovo lastno [[Družina (biologija)|poddružino]] Amphiprioninae.<ref>{{cite book|last=Allen|first=G. R.|year=1975|title=Damselfishes of the South Seas|publisher=TFH Publications|page=34|isbn=0-87666-034-0}}</ref> Kasneje je genetska študija iz leta 2009 predlagala ustanovitev [[Pleme (biologija)|plemena]] Amphiprionini in njihovo prestavitev v poddružino [[Pomacentrinae]].<ref>{{cite journal|last1=Cooper|first1=W. J.|last2=Smith|first2=L. L.|last3=Westneat|first3=M. W.|year=2009|title=Exploring the radiation of a diverse reef fish family: phylogenetics of the damselfishes (Pomacentridae), with new classifications based on molecular analyses of all genera|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=52|issue=1|pages=1–16|doi=10.1016/j.ympev.2008.12.010|pmid=19135160 |bibcode=2009MolPE..52....1J }}</ref> Medtem ko [[Eschmeyer's Catalog of Fishes]] rod uvršča v poddružino Pomacentrinae,<ref name=Eschmeyer>{{cite web|title=Genera that contain: amphiprion|url=https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/fishcatmain.asp|website=researcharchive.calacademy.org|access-date=24 May 2025}}</ref> pa znanstvena literatura še naprej uporablja poddružino Amphiprioninae.{{efn|Primeri člankov, ki klovnske ribice uvrščajo v lastno poddružino Amphiprioninae<ref name=Pashchenko2024>{{cite journal|last1=Pashchenko|first1=N. I.|last2=Oan|first2=L. T.|last3=Kasumyan|first3=A. O.|year=2024|title=Olfactory organ of anemonefishes of the genus ''Amphiprion'' (Amphiprioninae, Pomacentridae)|journal=Journal of Ichthyology|volume=64|issue=1 |pages=139–155|doi=10.1134/S0032945224010089|bibcode=2024JIch...64..139P }}</ref><ref name=Gaboriau2025>{{cite journal|last1=Gaboriau|first1=T.|last2=Marcionetti|first2=A.|last3=Garcia-Jimenez|first3=A.|last4=Schmid|first4=S.|last5=Fitzgerald|first5=L. M.|last6=Micheli|first6=B.|last7=Titus|first7=B.|last8=Salamin|first8=N.|year=2025|title=Host use drives convergent evolution in clownfish|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=122|issue=17|article-number=e2419716122|doi=10.1073/pnas.2419716122|pmid=40279387 |pmc=12054820 |bibcode=2025PNAS..12219716G }}</ref>}} ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Amphiprioninae}} {{Wikispecies|Amphiprioninae}} * {{in lang|de}} [http://www.torsten-ernst.de/modules.php?name=Gallery&file=categories&cat_id=13 Photo Gallery of ''Amphiprion ocellaris'' and their eggs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210313145247/http://www.torsten-ernst.de/modules.php?name=Gallery&file=categories&cat_id=13 |date=13 March 2021 }} * [https://web.archive.org/web/20080724075222/http://www.montereybayaquarium.org/efc/efc_splash/splash_animals_clownfish.aspx Monterey Bay Aquarium: Video and information] * [https://web.archive.org/web/20100609112916/http://www.tommyschultz.com/component/searchimage/clown-fish-best/1.html Clown Fish underwater photography gallery] {{Taxonbar|from1=Q472616|from2=Q6193348}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koralnice]] [[Kategorija:Poddružine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] lnuvkldeqrz659xsk5ldiiuntwsf06v 6740927 6740923 2026-08-22T15:13:22Z Pinky sl 2932 slog 6740927 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic_taxobox | name = Klovnske ribice | image =Anemone purple anemonefish.jpg | taxon = Amphiprion | display_parents = 3 | authority = [[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Schneider|Schneider]], 1801 | parent_authority = [[Gerald R. Allen|Allen]], 1975 | synonyms = *''Premnas'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> *''Prochilus'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]] (ex Klein), 1864</small> *''Actinicola'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> *''Phalerebus'' <small>Whitley, 1929</small> *''Paramphiprion'' <small>Wang, 1941</small> | synonyms_ref = <ref name=Eschmeyer/><ref name="WoRMS">{{Cite WoRMS|author=Nicolas Bailly|id=205723|title=Amphiprion Bloch & Schneider, 1801}}</ref> | range_map = Amphiprioninae distribution map (Indian and Pacific oceans).svg | range_map_caption =Območje razširjenosti klovnskih ribic }} '''Klovnske ribice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Amphiprion''''') so [[rod (biologija)|rod]] rib iz [[družina (biologija)|družine]] [[koralnice|koralnic]] (Pomacentridae). == Opis == Živi v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], [[Pacifik]]u in [[Redeče morje|Rdečem morju]]. Lahko so rumeni, oranžni, rdeči, zeleni, vijolični,modri in črnkasti. Večina ima bele proge. Največji lahko merijo 18cm najmanjši pa 10cm, starost pa lahko večji dosežejo do 7 let, manjši pa do 3 leta. Hranijo se predvsem z majhnimi [[vretenčarji]], ki bi lahko škodovali [[morske vetrnice|veternicam]], drugače pa so vsejedci. Živijo v manjših skupinah. Ena skupina naseli eno veternico. Ko samica umre, samec spremeni spol in postane samica. ==Taksonomija== Klovske ribice spadajao med koralnice (družina [[Pomacentridae]]) v rodu ''Amphiprion''. Ime rodu izhaja iz grščine {{lang|grc|amphi}}, 'na obeh straneh' in {{lang|grc|prion}} 'žaga', ki sta ga leta 1801 poimenovala [[Marcus Elieser Bloch]] in [[Johann Gottlob Theaenus Schneider]]<ref name=Tang2021/><ref>Colleye, O.; Iwata, E.; Parmentier, E. "Clownfishes" in {{harvnb|Frédérich|Parmentier|2016}} str. 303, 306</ref> pri čemer sta za [[tipska vrsta|tipsko vrsto]] uporabila [[red saddleback anemonefish]].{{sfn|Allen|1975b|p=36}} [[Georges Cuvier]] je leta 1816 ocenil, da je [[maroon clownfish]] morfološko dovolj drugačna, da si zasluži lasten rod ''Premnas''.<ref name=Eschmeyer/><ref>Colleye, O.; Iwata, E.; Parmentier, E. "Clownfishes" in {{harvnb|Frédérich|Parmentier|2016}} str. 306</ref><ref name="WoRMS"/> Status rodu ''Premnas'' je bil skozi leta predmet razprav. Obravnavali so ga bodisi kot sinonim ali podrod rodu ''Amphiprion'', ali kot samostojen rod. Leta 2021 sta obsežni [[Filogenija|filogenetski]] analizi koralnic pokazali, da vrsta spada znotraj rodu ''Amphiprion'', zaradi česar je ''Premnas'' postal [[mlajši sinonim]].<ref name=Tang2021>{{cite journal |last1=Tang |first1=Kevin |last2=Stiassny |first2=Melanie |last3=Mayden |first3=Richard |last4=DeSalle |first4=Robert |title=Systematics of Damselfishes |journal=Ichthyology & Herpetology |date=May 2021 |volume=109 |issue=1 |page=258 |doi=10.1643/i2020105 |doi-access=free }}</ref><ref name=McCord2021>{{cite journal|last1=McCord|first1=C. L.|last2=Nash|first2=C. M.|last3=Cooper|first3=W. J.|last4=Westneat|first4=M. W.|year=2021|title=Phylogeny of the damselfishes (Pomacentridae) and patterns of asymmetrical diversification in body size and feeding ecology|journal=PLOS ONE|volume=16|issue=10|article-number=e0258889|doi=10.1371/journal.pone.0258889|doi-access=free|pmid=34705840 |pmc=8550381 |bibcode=2021PLoSO..1658889M }}</ref> In 1975, [[Ihtiologija|ihtiolog]] [[Gerald R. Allen]] umestil klovnske ribice v njihovo lastno [[Družina (biologija)|poddružino]] Amphiprioninae.<ref>{{cite book|last=Allen|first=G. R.|year=1975|title=Damselfishes of the South Seas|publisher=TFH Publications|page=34|isbn=0-87666-034-0}}</ref> Kasneje je genetska študija iz leta 2009 predlagala ustanovitev [[Pleme (biologija)|plemena]] Amphiprionini in njihovo prestavitev v poddružino [[Pomacentrinae]].<ref>{{cite journal|last1=Cooper|first1=W. J.|last2=Smith|first2=L. L.|last3=Westneat|first3=M. W.|year=2009|title=Exploring the radiation of a diverse reef fish family: phylogenetics of the damselfishes (Pomacentridae), with new classifications based on molecular analyses of all genera|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=52|issue=1|pages=1–16|doi=10.1016/j.ympev.2008.12.010|pmid=19135160 |bibcode=2009MolPE..52....1J }}</ref> Medtem ko [[Eschmeyer's Catalog of Fishes]] rod uvršča v poddružino Pomacentrinae,<ref name=Eschmeyer>{{cite web|title=Genera that contain: amphiprion|url=https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/fishcatmain.asp|website=researcharchive.calacademy.org|access-date=24 May 2025}}</ref> pa znanstvena literatura še naprej uporablja poddružino Amphiprioninae.{{efn|Primeri člankov, ki klovnske ribice uvrščajo v lastno poddružino Amphiprioninae<ref name=Pashchenko2024>{{cite journal|last1=Pashchenko|first1=N. I.|last2=Oan|first2=L. T.|last3=Kasumyan|first3=A. O.|year=2024|title=Olfactory organ of anemonefishes of the genus ''Amphiprion'' (Amphiprioninae, Pomacentridae)|journal=Journal of Ichthyology|volume=64|issue=1 |pages=139–155|doi=10.1134/S0032945224010089|bibcode=2024JIch...64..139P }}</ref><ref name=Gaboriau2025>{{cite journal|last1=Gaboriau|first1=T.|last2=Marcionetti|first2=A.|last3=Garcia-Jimenez|first3=A.|last4=Schmid|first4=S.|last5=Fitzgerald|first5=L. M.|last6=Micheli|first6=B.|last7=Titus|first7=B.|last8=Salamin|first8=N.|year=2025|title=Host use drives convergent evolution in clownfish|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=122|issue=17|article-number=e2419716122|doi=10.1073/pnas.2419716122|pmid=40279387 |pmc=12054820 |bibcode=2025PNAS..12219716G }}</ref>}} ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Amphiprioninae}} {{Wikispecies|Amphiprioninae}} * {{in lang|de}} [http://www.torsten-ernst.de/modules.php?name=Gallery&file=categories&cat_id=13 Photo Gallery of ''Amphiprion ocellaris'' and their eggs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210313145247/http://www.torsten-ernst.de/modules.php?name=Gallery&file=categories&cat_id=13 |date=13 March 2021 }} * [https://web.archive.org/web/20080724075222/http://www.montereybayaquarium.org/efc/efc_splash/splash_animals_clownfish.aspx Monterey Bay Aquarium: Video and information] * [https://web.archive.org/web/20100609112916/http://www.tommyschultz.com/component/searchimage/clown-fish-best/1.html Clown Fish underwater photography gallery] {{Taxonbar|from1=Q472616|from2=Q6193348}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koralnice]] [[Kategorija:Poddružine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] swmpu7spdtrxsgff2shdrw8bjohw2di 0 334320 6740849 6607570 2026-08-22T13:20:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740849 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Andrej Vitaljevič Korotajev}} '''Andrej Vitaljevič Korotajev''' ({{jezik-ru|Андр́ей Вит́альевич Корот́аев}}), [[Rusi|ruski]] [[antropolog]], [[orientalist]], [[ekonomist]], [[zgodovinar]] in [[sociolog]], * [[17. februar]], [[1961]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj [[Rusija]]). Študiral je na [[Državna univerza v Moskvi|Državni univerzi v Moskvi]], kjer je diplomiral leta 1984. Zagovarjal doktorsko disertacijo leta 1993 na [[Univerza|Univerzi]] v [[Manchester|Manchestru]]. Višji raziskovalec profesor Vzhodni inštitut Ruske akademije znanosti.<ref>Ильин И. В. , Мазур И. И., Чумаков А. Н. (Ред.). ''Глобалистика. Энциклопедический справочник''. М.: Альфа-М, 2012. С. 106.</ref> V letih 2003 do 2004 je gostoval na [[Inštitut za višji študij|Inštitutu za višji študij]] v [[Princeton, New Jersey|Princetonu]], [[New Jersey]].<ref>[http://www.hs.ias.edu/memberlists/2003-2004]</ref> Je avtor več kot 300 znanstvenih del, vključno s 24 knjigami. Je eden od glavnih zagovornikov kulturnega materializma. Bil je znan tudi po svojih prispevkih k teoriji družbenega razvoja.<ref> [http://www.mellenpress.com/mellenpress.cfm?bookid=6102&pc=9 ''World Religions and Social Evolution of the Old World Oikumene Civilizations: A Cross-cultural Perspective'']. N.Y.: Edwin Mellen Press, 2004. </ref> Ustvaril je vrsto matematičnih modelov, ki podrobno opisujejo dolgoročne politično-demografske dinamike v Egiptu.<ref>[http://cliodynamics.ru/index.php?option=com_content&task=view&id=165&Itemid=70 ''Introduction to Social Macrodynamics: Secular Cycles and Millennial Trends in Africa.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110813180354/http://cliodynamics.ru/index.php?option=com_content&task=view&id=165&Itemid=70 |date=2011-08-13 }} Moscow: URSS, 2006. ISBN 5-484-00560-4; [http://cliodynamics.ru/index.php?option=com_content&task=view&id=276&Itemid=70 Egyptian Revolution: A Demographic Structural Analysis. ''Entelequia. Revista Interdisciplinar'' 13 (2011): 139-169.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527164714/http://cliodynamics.ru/index.php?option=com_content&task=view&id=276&Itemid=70 |date=2011-05-27 }}</ref> Prav tako so pomembni znanstveni prispevki na naslednjih področjih: * raziskave o izvoru [[Islam|islama]],<ref>{{Navedi splet |url=http://cliodynamics.ru/index.php?option=com_content&task=view&id=270&Itemid=1 |title=Origins of Islam: Political-Anthropological and Environmental Context. ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 53/3–4 (1999): 243–276 |access-date=2012-07-04 |archive-date=2014-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141222042405/http://cliodynamics.ru/index.php?option=com_content&task=view&id=270&Itemid=1 |url-status=dead }}</ref> * raziskave na dolgih valovih v globalne gospodarske dinamike.<ref>Korotayev, Andrey V., & Tsirel, Sergey V.(2010). [http://www.escholarship.org/uc/item/9jv108xp A Spectral Analysis of World GDP Dynamics: Kondratieff Waves, Kuznets Swings, Juglar and Kitchin Cycles in Global Economic Development, and the 2008–2009 Economic Crisis]. ''Structure and Dynamics''. Vol.4. #1. P.3-57. </ref> == Sklici == {{sklici}} == Dela: == * {{navedi knjigo |author=Andrej Korotajev |year=1995 |title=Ancient Yemen |url=https://archive.org/details/ancientyemensome0000koro |publisher=Oxford: Oxford University Press |isbn=0-19-922237-1 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Andrej Korotajev |year=1996 |title=Pre-Islamic Yemen |publisher=Wiesbaden: Harrassowitz Verlag |isbn=3-447-03679-6 |cobiss= |pages=}} * Korotayev A.V., Kazankov A.A. [http://cliodynamics.ru/index.php?option=com_content&task=view&id=274&Itemid=1 Regions Based on Social Structure: A Reconsideration // Current Anthropology 41/5 (2000): 668–690]. * Andrey Korotayev. [http://www.mellenpress.com/mellenpress.cfm?bookid=6102&pc=9 ''World Religions and Social Evolution of the Old World Oikumene Civilizations: A Cross-cultural Perspective'']. New York: Edwin Mellen Press, 2004. * Korotayev A., Malkov A., Khaltourina D. ''Introduction to Social Macrodynamics: Compact Macromodels of the World System Growth.'' Moscow: URSS, 2006 [http://urss.ru/cgi-bin/db.pl?cp=&lang=en&blang=en&list=14&page=Book&id=34250 URSS.ru - Books on Science - : Korotayev A., Malkov A., Khaltourina D. / Introduction to Social Macrody / Korotayev A., Malkov A., Khaltourina D. / ISBN 5-484-00414-4]. * Korotayev A., Malkov A., Khaltourina D. ''Introduction to Social Macrodynamics: Secular Cycles and Millennial Trends.'' Moscow: URSS, 2006 [http://urss.ru/cgi-bin/db.pl?lang=en&blang=en&page=Book&list=14&id=37484 URSS.ru - Books on Science - : Korotayev A., Malkov A., Khaltourina D. / Introduction to Social Macrody / Korotayev A., Malkov A., Khaltourina D. / ISBN 5-484-00559-0]. * Korotayev A. & Khaltourina D. ''Introduction to Social Macrodynamics: Secular Cycles and Millennial Trends in Africa.'' Moscow: URSS, 2006 [http://urss.ru/cgi-bin/db.pl?cp=&lang=en&blang=en&list=14&page=Book&id=37485 URSS.ru - Books on Science - : Korotayev A., Khaltourina D. / Introduction to Social Macrody / Korotayev A., Khaltourina D. / ISBN 5-484-00560-4]. * [http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B83WC-4N0HJMK-2&_user=1300184&_coverDate=12%2F31%2F2007&_rdoc=6&_fmt=summary&_orig=browse&_srch=doc-info(%23toc%2333783%232007%23999839995%23671853%23FLA%23display%23Volume)&_cdi=33783&_sort=d&_docanchor=&_ct=9&_acct=C000052237&_version=1&_urlVersion=0&_userid=1300184&md5=d9c2663e7fbd6a77385d61334953d75d Alexander V. Markov, and Andrey V. Korotayev (2007) "Phanerozoic marine biodiversity follows a hyperbolic trend" ''Palaeoworld'' 16(4): pp. 311-318]. * [http://cliodynamics.ru/index.php?option=com_content&task=view&id=378&Itemid=1 Phases of global demographic transition correlate with phases of the Great Divergence and Great Convergence. ''Technological Forecasting and Social Change''. Volume 95, June 2015, Pages 163–169]. * [http://www.springer.com/us/book/9783319177793 ''Great Divergence and Great Convergence. A Global Perspective''] (Springer, 2015). {{scientist-stub}} {{popravi|razlog|slabši jezik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korotajev, Andrej}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ruski znanstveniki]] [[Kategorija:Ruski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Moskvi]] [[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi]] [[Kategorija:Ruski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Manchestru]] 26uy31rnvbhj3vmouobox6astgxkwn2 0 335887 6740988 5875060 2026-08-22T18:01:42Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6740988 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[violinist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} == F == * [[Jovan Frajt]] (Jan Frait) == L == *[[Robert Lakatoš]] == M == *[[Lazar Marjanović]] *[[Vladimir Marković]] *[[Stefan Milenković]] == N == *[[Gordan Nikolić]] == P == *[[Aleksandar Pavlović]] (1929-2017) *[[Branko Pajević]] == S == *[[Miloš Simić]] {{seznami narodov po poklicu|violinistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Violinisti]] [[Kategorija:Srbski violinisti]] rh1qve4y1p0pby2mziorliceppheivk 0 336710 6741218 6490298 2026-08-23T11:40:43Z Ljuba24b 92351 /* Arabska nadoblast in rekonkvista */ dp 6741218 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Portugalske''' opisuje zgodovinska dogajanja na območju današnje [[Portugalska|Portugalske]] ter tudi v sosednjih delih [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], neposredni bližini od [[Prazgodovina|prazgodovine]] do danes. [[Slika:Iberia_300BC-en.svg|thumb|250px|Iberski polotok [[300 pr. n. št.]]]] == Splošna zgodovinska dognanja == Zgodovina portugalskega [[Narod|naroda]] sega v zgodnji [[Srednji vek|srednji vek]]. V 15. in 16. stoletju je Kraljevina Portugalska zlasti po zaslugi princa [[Henrik Pomorščak|Henrika pomorščaka]] v dobi velikih odkritij postala svetovna pomorska in trgovska velesila. Portugalska je tedaj bila mogočen imperij, z živahnimi [[Trgovina|trgovskimi stiki]] z deli Afrike, Indije, Kitajsko in Japonsko, kasneje pa s svojimi čezmorskimi ozemlji (kolonijami) v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], [[Afrika|Afriki]], [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]]. V naslednjih stoletjih je sicer začela izgubljati moč zaradi širjenja vpliva [[Nizozemska|Nizozemske]], [[Francija|Francije]] in [[Anglija|Anglije]]. Še dodaten udarec za državo je predstavljal potres leta 1755, zasedba s strani [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] in izguba največje kolonije [[Brazilija|Brazilije]]. V 19. in 20. stoletju, vse do leta 1950, je Portugalsko zapustilo okoli 2 milijona prebivalcev, ki so se večinoma preselili v [[Brazilija|Brazilijo]] ter [[Združene države Amerike|ZDA]]. == Od prazgodovine do Rimljanov == [[Slika:Provincias de la Hispania Romana (Diocleciano).svg|thumb|250px|Rimski provinci [[Luzitanija]] in [[Galicija (rimska provinca)|Galicija]]]] Ime izvira iz [[Rimljani|Rimskega]] imena ''[[Portus Cale]]''. V 7. in 8. stoletju se je ime uporabljalo izključno za področje med rekama Douro in Minho. Do 12. stoletja je postalo to ime države Portugalske. V [[Neolitik|neolitiku]] so področje Portugalske naseljevali že [[Neandertalec|neandertalci]] in ''[[Homo sapiens|Homo sapiensi]]''. Niso ustvarili večjih naselji, so pa živeli v organiziranih skupnostih. Vzgojili so različne [[Živali|živali]] in gojili [[Rastline|rastline]]. Ukvarjali so se tudi z [[Ribištvo|ribištvom]]. V prvem tisočletju pred našim štetjem so se na Portugalsko preselila številna [[Kelti|keltska]] plemena iz centralne Evrope. Ob mešanju s [[staroselci]] so nastala različna plemena. Na južnem delu se je poznal vpliv [[Kartagina|Kartažanov]]. == Čas Rimljanov == Prva rimska invazija [[Iberski polotok|Iberskega pootoka]] je bila okoli leta 219 pr. n. št. Rimljani so potrebovali okoli 200 let, da so zavzeli celoten [[polotok]]. Svoje nasprotnike Kartažane so izgnali. Osvajanje ozemlja, ki danes pripada Portugalski, se je začelo z juga. Tam so Rimljani dobili pomoč od prijateljskega plemena [[Conii]]. Težave so bile na severu, kjer so se plemena povezala proti Rimu pod vodstvom [[Viriathus|Viriathusa]]. Rim je v vojni z uporniki izgubil številne legije, a so bile vse neuspešne. Zato so podkupili Viriathusove odposlance, ki so svojega voditelja kmalu zatem [[Umor|umorili]]. Tako se je upor končal. Na področju Portugalske sta nastali provinci [[Luzitanija]] in [[Galicija (rimska provinca)|Galicija]]. V Luzitaniji so v času Rimljanov nastala številna mesta, ki obstajajo še danes. To obdobje je dalo ime vedi o portugaskem jeziku, kulturi in literaturi - [[Luzitanistika]]. [[Romanizacija]] je trajala tri stoletja in je bila močnejša na jugu province. Središče je bilo mesto ''Pax Julia'' (današnje mesto [[Beja]]), posvečeno [[Julij Cezar|Juliju Cezarju]]. Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je mesto preimenoval v ''Pax Augusta'', a se je obdržalo prvotno ime. Leta 27 pr. n. št. je Luzitanija dobila status rimske province. Pozneje se je severni del ločil in preimenoval v Galicijo, z glavnim mestom Bracara (današnje mesto [[Braga]]). Še danes je na Portugalskem ohranjena rimska zapuščina. == Germanska kraljestva med 5. in 7. stoletjem == V 5. stoletju so Iberski polotok napadli [[Germani]] (predvsem [[Vandali]] in [[Alani]]). A le kraljestvo Svebov ([[Makromani]] in [[Kvadi]]) je preživelo drugo germansko invazijo [[Vizigoti|Vizigotov]]. Vizigoti so izgnali Vandale in Alane ter zavzeli še kraljestvo Svebov med leti 584 in 585. V prvi fazi naseljevanja Germanov je ljudstvo Buri poselilo ozemlje Galicije (današnji sever Portugalske). Naselili so se med rekama Cávado in Homem, zato se to področje imenuje ''Terras de Boiro'' ali dežela Buirov. == Arabska nadoblast in rekonkvista == Spomladi leta 711 so [[muslimani]] iz severne Afrike (med njimi tudi [[Mavri]] in [[berberi]]) napadli Iberski polotok. Uničili so [[Vizigotsko kraljestvo]], ustanovili [[Kordobski kalifat]], ki so ga nasledile [[Taifa|Taife]], ter izgnali Gote na sever. Na neosvojenih severnih ozemljih so Goti osnovali [[Astursko kraljestvo]] in se pripravili na ponovno osvojitev izgubljenih ozemelj ([[rekonkvista]]). Leta 868 je grof Vimara Peres ponovno osvojil in zavladal ozemlju med rekama Minho in [[Duero]]. To ozemlje se je imenovalo ''Portucale''. Sprva je bilo pod oblastjo [[kraljestvo Leon|kraljestva Leon]], a je leta 1065 dobilo [[Neodvisnost|neodvisnost]]. Takrat je prišlo do upora plemičev pod vodstvom Garcia II. Ponovno so se pridružili Leonu v času vladanja Alfonsa VI. Leonskega. Do leta 1095 se je Portugalska skoraj popolnoma odcepila od Kraljestva Galicija (severni del Portugalske). Neodvisnost so pridobili ob koncu 11. stoletja. [[Burgundija|Burgundski]] grof Henry se je zavzel za njihovo neodvisnost in jo tudi obranil. Izkoristil je namreč državljansko vojno med kraljestvoma Leon in Kastilija. Njegov sin Alfonso Henriques je postal prvi kralj Portugalske šele po bitki za São Mamede (24. junij 1128). Leta 1139 se je imenoval za kralja Portugalske. Do leta 1143 je bila država uradno priznana ob pomoči [[Papeška država|Papeške države]] in njenega posredovanja. Papež je leta 1179 imenoval in s tem potrdil Alfonsa I. za kralja. Do leta 1249 je Portugalska zavzela najjužnejša ozemlja. Leta 1255 se je glavno mesto preselilo v [[Lizbona|Lizbono]]. Od takrat Portugalska ni imela večjih ozemeljskih sprememb na Iberskem polotoku. Leta 1386 so z [[Anglija|Anglijo]] sklenili pogodbo, imenovano [[Windsorska pogodba]], ki drži še danes in predstavlja zavezništvo med državama. == Glej tudi == *[[Seznam portugalskih kraljev]] *[[Portugalski imperij]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Portugalska]] [[Kategorija:Zgodovina Portugalske]] rht2l2it8tybhnc4tqqwzjvce19ro0t 0 337415 6741189 6607935 2026-08-23T10:45:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741189 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Futsal klub Stripy | fullname = Futsal klub Stripy, [[Škofja Loka]]<br />| image = [[Slika:Logo_Stripy.png‎|130px|Logo FSK Stripy]] | founded = [[1987]] | ground = [[Športna dvorana Trata]], [[Škofja Loka]], [[Slovenija]] | capacity_ = 300 (sedišča) | coach = [[Sead Nadarević]] | chairman = Blaž Jesenko | league = [[1. slovenska futsal liga|1. SFL]] | | season = 2017/18 | position = 1. mesto | pattern_la1=|pattern_b1=_vneckblack |pattern_ra1=| leftarm1=ff9000|body1=ff9000|rightarm1=ff9000|shorts1=ff9000|socks1=ff9000|pattern_la2=|pattern_b2=_vneckwhite |pattern_ra2=| leftarm2=00049C|body2=00049C|rightarm2=00049C|shorts2=00049C|socks2=00049C| }} '''Futsal klub Stripy''' je amaterski [[futsal]] klub s sedežem v [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. V času od nastanka je klub doživel velike tekmovalne uspehe, prav tako pa tudi padce. V tekmovalni sezoni 2014/2015 so v državnem [[futsal]] prvenstvu Slovenije s selekcijo U19 prvič postali državni prvaki, v sezoni [[1995]]/[[1996|96]] pa dosegli zgodovinsko 3. mesto v [[1. slovenska futsal liga|1. SLMN]]. == Zgodovina <ref>{{Navedi splet |url=http://fsk-stripy.si/Zgodovina.htm/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-07-19 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325082917/http://www.fsk-stripy.si/Zgodovina.htm |url-status=dead }}</ref> == === Futsal v Škofji Loki === V začetku 80-ih let so se fantje iz [[Sv. Duh, Škofja Loka|Svetega Duha]] in bližnje okolice pričeli zanimati za mali nogomet. Ob večerih so se zbirali pred vaško trgovino in spoznavali čare te vedno bolj priljubljene športne panoge. Počasi se je oblikovala ekipa, ki se je pričela udeleževati raznih turnirjev in dosegala vidne rezultate. Zaradi prepoznavnosti je bilo treba najti ime. Odločili so se, da se ekipa poimenuje po risani seriji [[Stripy]]. === Ustanovitev kluba === Leta [[1987]] je bil klub tudi uradno registriran. Začeli so se udeleževati tudi turnirjev zunaj [[gorenjska|gorenjske]] regije. Turnirji v [[Ljubljana|Ljubljani]] so bili močnejši in kvalitetnejši in tam so se marsikaj naučili. Kljub porazom niso obupali. Že po letu dni so tudi na turnirjih v [[Ljubljana|Ljubljani]] pričeli osvajati mesta tik pod vrhom. Leta [[1993]] so se prek regijskih kvalifikacij prvič uvrstili na državno prvenstvo na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Izmed osmih ekip so zasedli 4. mesto. V polfinalnem srečanju so jih zaustavili igralci ljubljanske ekipe [[Vuko Ljubljana|Vuko]] (kasnejši državni prvaki), vendar šele po streljanju kazenskih strelov, kar je presenetilo celo poznavalce. V naslednjih dveh sezonah [[1994]] in [[1995]] so bili udeleženci državnega prvenstva in so osvojili 5. in 4. mesto. Na prvenstvu v [[Ljutomer|Ljutomeru]] so prav tako klonili v polfinalu šele po kazenskih strelih v navidez že dobljeni tekmi. === Zlati časi futsala v Škofji Loki === V sezoni 1995/96 se je državno prvenstvo preoblikovalo v ligaško tekmovanje najboljših desetih ekip v [[Slovenija|Sloveniji]]. To je bila najuspešnejša sezona v zgodovini kluba, saj so osvojili '''3. mesto v državi'''. Na derbi srečanju proti ekipi [[Vuko Ljubljana|Vuko]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]] (končni rezultat 1:3 za [[Vuko Ljubljana|Vuko]]), je [[Športna dvorana Poden|dvorana Poden]] dobesedno pokala po šivih. === Črna sezona === V sezoni 1996/97 je sledil izpad iz 1. SFL. Ker klub, ki je deloval na prostovoljni bazi, za seboj ni imel mladih igralcev, starejši pa so bili že zasičeni s tekmovanji in potovanji, so bile posledice neizbežne. Tako so se odločili, da ne bodo nastopili v 2. Slovenski ligi malega nogometa, ampak so opustili tekmovanje na državnem nivoju in igrali le še rekreativne lige in turnirje. === Ponovna registracija === Klub je ponovno registriran [[7. februar|7. februarja]] [[2007]]. == Novejša zgodovina == === Sezona 2011/12 === '''Članska ekipa''' je ponovno začela sezono z novim trenerjem. V prvem delu sezone se igralci in stroka niso ujeli in so nanizali zelo slabe rezultate, v spomladanskem delu sezone, pa se je ekipa zbrala in se iz dna vzpela na 7. mesto. V tej sezoni so igrali le s '''selekcijo U18''' in se uvrstili na rep razpredelnice, '''selekcije U21''' pa sploh niso sestavili. === Sezona 2012/13 === '''Članska ekipa''' je ponovno zamenjala trenerja, na mesto Čazima Šabotića je stopil Almir Fetić (oče [[futsal]] reprezentanta [[Alen Fetić|Alena Fetića]]). Sezono je začel s suvereno zmago proti ekipi [[KIX Ajdovščina]], ki je v pretekli sezoni še igral v [[1. slovenska futsal liga|1. SFL]]. Do polovice sezone se je klub držal med prvimi tremi in se boril za vstop v [[1. slovenska futsal liga|1. SFL]], kar je bil cilj pred sezono, nato pa je sledil strm padec in na koncu so zasedli 6. mesto v [[2. slovenska futsal liga|2. SFL]]. '''Selekcija U21''' je ponovno začela s tekmovanjem. [[Franci Ahčin]] je sestavil ekipo, ki se je v prvem delu sezone še uigravala in dosegla slabše rezultate, v drugem delu sezone, pa so se prebili do 3. mesta v zahodni skupini. Napredujeta le prvi dve ekipi. '''Selekcija U18''' je dosegla zgodovinski rezultat za škofjeloški [[futsal]]. V celi sezoni (16 tekem) so pod vodstvom [[Marijan Jamnik|Marijana Jamnika]] zbrali 14 zmag, en neodločen izid in en poraz. Prvi poraz so doživeli šele na prvi finalni tekmi proti [[KMN Dobovec]]. Na povratni tekmi so sicer zmagali, a je prvak postal [[KMN Dobovec]] zaradi boljše razlike v doseženih golih. === Sezona 2013/14 === '''Članska ekipa''' se je v novi sezoni okrepila z nekaj igralci propadle ljubljanske ekipe [[Vuko]] in cilja na vrh [[2. slovenska futsal liga|2. SFL]], kar bi jih vodilo v višjo ligo. Ekipo so zapustili trije igralci - [[Emir Midžan]], [[Dalibor Radanović]] in vratar [[Ivan Brkić]], na enoletno posojo v [[KMN Puntar]] je odšel [[Maksi Malenšek]]. Po eni tretjini sezone so se poslovili od trenerja Almirja Fetića. Na petih tekmah je zbral en remi in štiri poraze. Ekipo je prevzel trener selekcije U21 Franci Ahčin. Po tej spremembi je nekaj igralcev izrazilo željo po prenehanju. Ekipa je v drugem delu sicer kazala boljše predstave, vendar premalo, da bi se lahko odlepila od zadnjega mesta '''Selekcija U21''' je v svoje vrste dobila nekaj srebrnih fantov iz sezone 2012/13, hkrati pa sta selekcijo dopolnila še igralec [[NK Triglav]] [[Gregor Romič]] in [[Klemen Mesec]]. Po dveh mesecih treningov sta se sama izločila iz ekipe. Ekipa se je s poškodovanima Harisem Dindićem in Denisem Maričem večinoma časa sestavljala s pomočjo selekcije U18. V tej sezoni sta vpoklic v reprezentanco U21 dobila [[Tine Šturm]] in [[Rok Bešter]]. Po prvem delu sezone so zasedli 1. mesto v zahodni skupini, bili v polfinalu boljši od [[FC Litija|FC Litije]] ter v finalu klonili proti [[KMN Sevnica]]. '''Selekcija U18''' bo po lanskem drugem mestu v državnem prvenstvu napadala vrh skupine C, v katero je bila izžrebana. Po prvem delu sezone so zasedli prvo mesto v skupini C. V tej sezoni je potekal tudi izbirni trening za selekcijo U18. Vpoklic so dobili tudi štirje igralci Stripyja in sicer [[Eldin Šmrković]], [[Luka Kanc]], [[Nejc Lotrič]] in vratar [[Aljaž Kavčič]]. Selekcija U18 je na koncu zasedla tretje mesto v državnem prvenstvu. === Sezona 2014/15 === '''Članska ekipa''' je bila zaradi finančnih težav kluba razpuščeni po le eni odigrani tekmi. '''Selekcija U21''' se je okrepila s trenerjem [[Ante Pratljačić|Antejem Pratljaćićem]]. Po suverenem prvem (skupinskem) delu je ekipa v polfinalu naletela na aktualnega državnega prvaka in na koncu osvojila 3. mesto v državi. '''Selekcija U19''': V tej sezoni se je selekcija U18 preimenovala v U19. Ekipa trenerja [[Marijan Jamnik|Marijana Jamnika]] je v skupinskem delu premagala vse ekipe in sicer z gol-razliko +111. V četrtfinalu je bila dvakrat boljša od [[NK Laško]], v polfinalu enkrat remizirala in enkrat 6:1 odpravila [[FC Litija|FC Litijo]], v finalu pa je dvakrat padla ekipa [[FK Zavas]] iz [[Vrhnika|Vrhnike]], katero vodi [[Mile Simeunovič]]. === Sezona 2015/16 === '''Članska ekipa''' je pričela z nastopi pod taktirko trenerja [[Sead Nadarević|Seada Nadareviča]]. Po slabem prvem delu sezone, v katerem je ekipa na devetih srečanjih zbrala samo 10 točk, je sledil preporod v pomladanskem delu in končno osvojeno tretje mesto. '''Selekcija U21''' je bila ukinjena s strani [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. '''Selekcija U19''' nadaljuje delo s trenerjem [[Marijan Jamnik|Marijanom Jamnikom]] in njegovim pomočnikom [[Marijo Majnik|Marijom Majnikom]]. V selekcijo Slovenije U19 sta bili povabljeni Luka Jamnik, Matej Tušar, Andrej Mohorič, Nejc Dagarin in Luka Romič. Prva dva sta odigrala tudi dve prijateljski tekmi z reprezentanco [[Italija|Italije]]. Ekipa je drugič zapored osvojila naslov državnih prvakov. === Sezona 2016/17 === '''Članska ekipa''' je prikazala suveren štart v sezono. Varovanci [[Sead Nadarević|Seada Nadareviča]] so na koncu osvojili 2. mesto v 2. SFL in s porazom v dodatnih kvalifikacijah za 1. SFL proti [[KMN Benedikt]] ostali v nižji ligi. '''Selekcija U19''' je za zeleno mizo izgubila v četrtfinalu tekmovanja, navkljub zmagi z 8:0. Trener [[Ante Pratljačić]]. === Sezona 2017/18 === '''Članska ekipa''' je po drugem krogu ostala brez glavnega trenerja [[Sead Nadarević|Seada Nadareviča]]. Njegovo vlogo je prevzel [[Tomislav Horvat]]. Ekipa se je s prvim mestom v 2. SFL uvrstila v [[1. slovenska futsal liga|1. SFL]] '''Selekcija U19''' nadaljuje pod taktirko [[Franci Ahčin|Francija Ahčina]]. Ekipa je osvojila državno prvenstvo. '''Selekcija U17''' prvič nastopa v državnem prvenstvu. Vodil jo je [[Franci Ahčin]]. Z ekipo je osvojil državno prvenstvo. === Sezona 2018/19 === '''Članska ekipa''' je po enaindvajsetih letih ponovno v [[1. slovenska futsal liga|1. SFL]]. Prvi zadetek v novi zgodovini je na tekmi 2. kroga proti [[FC Litija]] dosegel [[Luka Kanc]]. '''Selekcija U19''' trenira in tekumje pod taktirko [[Andrej Ahčin|Andreja Ahčina]]. '''Selekcija U15''' prvič nastopa v državnem prvenstvu. Ekipo vodi [[Aleš Jensterle]] == Igralci == = Strukture kluba = === Dvorana === [[Slika:SD Trata.jpg|sličica|desno|Športna dvorana Trata]] Spomladi leta [[2010]] so se preselili v novo zgrajeno [[Športna dvorana Trata|Športno dvorano Trata]], v kateri imajo selekcije treninge in tekme, prav tako pa ima klub v tej dvorani svoj sedež in klubske prostore. === Trenerji od ustanovitve do danes === {| class="wikitable" |- ! width=20| ! width=100| trener ! obdobje |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Franci Ahčin | 1987-1997 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Franci Ahčin | 2007-2008 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Sead Nadarevič | 2008-2009 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Branko Božič | 2009-2010 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Simon Bogovič | 2010-2011 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Čazim Šabotič | 2011-2012 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Almir Fetić | 2012-2013 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Franci Ahčin | 2013-2014 |- |{{ikonazastave|Slovenija}} |Sead Nadarević |2015-2017 |- |{{ikonazastave|Slovenija}} |[[Tomislav Horvat]] |2017-2018 |- |{{ikonazastave|Slovenija}} |Marjan Jamnik |2018-2018 |- |{{ikonazastave|Slovenija}} |Sead Nadarević |2018- |} === Upravni odbor <ref>{{Navedi splet |url=http://www.fsk-stripy.si/Vodstvo.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2012-07-20 |archive-date=2008-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081103102704/http://www.fsk-stripy.si/Vodstvo.htm |url-status=dead }}</ref> === # [[predsednik]] kluba: Blaž Jesenko # podpredsednik: Krištof Ramovš # član: Tomaž Zorman # član: Vid Bobnar # član: Rok Pogačnik # član: Demir Kazić # član: David Vujić # član: Hamdija Hirkić === Predsedniki od ustanovitve do danes === {| class="wikitable" |- ! width=20| ! width=100| predsednik ! obdobje |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Franci Ahčin | 1987-1997 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Tomaž Zorman | 2007-2011 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Davorin Stanonik | 2011-2012 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center|Krištof Ramovš | 2012-2015 |- |{{ikonazastave|Slovenija}} |Blaž Jesenko |2015- |} == Rezultati == *Državno [[futsal]] prvenstvo, člani :: 4. mesto - [[1992]]/[[1993]], [[Ljubljana]] :: 5. mesto - [[1993]]/[[1994]], [[Ptuj]] :: 4. mesto - [[1994]]/[[1995]], [[Ljutomer]] *[[1. slovenska futsal liga|1. SFL]], člani :: 3. mesto - [[1995]]/[[1996]] :: x. mesto - [[1996]]/[[1997]] *[[2. slovenska futsal liga|2. SFL]], člani :: 5. mesto - [[2007]]/[[2008]] (''zahodna skupina'') :: 4. mesto - [[2008]]/[[2009]] (''zahodna skupina'') :: 3. mesto - [[2009]]/[[2010]] (''zahodna skupina'') :: 8. mesto - [[2010]]/[[2011]] (državno prvenstvo) :: 7. mesto - [[2011]]/[[2012]] (državno prvenstvo) :: 6. mesto - [[2012]]/[[2013]] (državno prvenstvo) :: 7. mesto - [[2013]]/[[2014]] (državno prvenstvo) :: 3. mesto - [[2015]]/[[2016]] (državno prvenstvo) :: 2. mesto - [[2016]]/[[2017]] (državno prvenstvo) :: 1. mesto - [[2017]]/[[2018]] (državno prvenstvo) *Državno [[futsal]] prvenstvo U21 - ukinjeno s strani [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]] na koncu sezone 2014/2015. :: 9. mesto - [[2008]]/[[2009]] (''zahodna skupina'') :: 7. mesto - [[2009]]/[[2010]] (''zahodna skupina'') :: 8. mesto - [[2010]]/[[2011]] (''vzhodna skupina'') :: 3. mesto - [[2012]]/[[2013]] (''zahodna skupina'') :: 2. mesto - [[2013]]/[[2014]] (državno prvenstvo) :: 3. mesto - [[2014]]/[[2015]] (državno prvenstvo) *Državno [[futsal]] prvenstvo U19 (do sezone 2014/15 U18) :: 2. mesto - [[2012]]/[[2013]] (državno prvenstvo) :: 3. mesto - [[2013]]/[[2014]] (državno prvenstvo) :: 1. mesto - [[2014]]/[[2015]] (državno prvenstvo) :: 1. mesto - [[2015]]/[[2016]] (državno prvenstvo) :: x. mesto - [[2016]]/[[2017]] (državno prvenstvo) <ref>{{Navedi splet |url=http://www.fsk-stripy.si/novice/1163-brez-poraza-a-brez-koncnice |title=arhivska kopija |accessdate=2018-10-10 |archive-date=2018-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181010174800/http://www.fsk-stripy.si/novice/1163-brez-poraza-a-brez-koncnice |url-status=dead }}</ref> :: 1. mesto - [[2017]]/[[2018]] (državno prvenstvo) *Državno [[futsal]] prvenstvo U17 :: 1. mesto - [[2017]]/[[2018]] (državno prvenstvo) * Zmagovalci mednarodnega turnirja - [[1994]], [[Maribor]] * Zmagovalci preko 50-ih turnirjev po vsej [[Slovenija|Sloveniji]] ter več drugih in tretjih mest == Nagrade == # Sezona 1996/1997 - 1. mesto na lestvici Fair play # Sezona 2007/2008 - 1. mesto na lestvici Fair play # Sezona 2011/2012 - 1. mesto na lestvici Fair play <ref>{{Navedi splet |url=http://www.futsal.si/arhiv/arhiv-2011-2012/2sfl/lestvica-fair-play |title=arhivska kopija |access-date=2012-07-20 |archive-date=2014-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140429184503/http://www.futsal.si/arhiv/arhiv-2011-2012/2sfl/lestvica-fair-play |url-status=dead }}</ref> # Sezona 2012/2013 - 1. mesto na lestvici Fair play U21 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.futsal.si/U21-Zahod/Lestvica-fair-play |title=arhivska kopija |access-date=2013-03-28 |archive-date=2013-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130131214459/http://www.futsal.si/U21-Zahod/Lestvica-fair-play |url-status=dead }}</ref> # Sezona 2017/2018 - 1. mesto na lestvici Fair play 2. SFL # Sezona 2017/2018 - 1. mesto na lestvici Fair play U19 # Sezona 2017/2018 - 1. mesto na lestvici Fair play U17 == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://fsk-stripy.si Klubska spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120502171002/http://www.fsk-stripy.si/ |date=2012-05-02 }} * [https://www.facebook.com/fskstripy Facebook stran FSK Stripy] * [https://twitter.com/FSK_Stripy Twitter stran kluba] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:Šport v Škofji Loki]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1987]] [[Kategorija:Slovenski futsal klubi]] 44zmest5c2jhhmojm31lo1h2ui4xv3q 0 341115 6740826 6608216 2026-08-22T12:34:22Z Ljuba24b 92351 6740826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Betika |conventional_long_name = {{aut|Hispania Baetica}} |common_name = Hispania Baetica |image_map = |image_map_caption = Iberski polotok okoli leta 10 |year_start = 27 pr. n. št. |year_end =409 |continent = Evropa |region = [[Iberski plotok]] |era = [[antika]] |status =[[rimska provinca]] |government_type = |religion = |common_languages = |event_start = ustanovljena z delitvijo Zadnje Hispanije |date_start = |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_end = ukinjena po invaziji [[Vandali|Vandalov]] in [[Alani|Alanov]] |date_end = |capital = [[Córdoba, Andaluzija|Corduba]] |today = {{flag|Španija}} }} '''Betika''' ([[latinščina|latinsko]]: {{aut|Hispania Baetica}}), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Provinca je na zahodu mejila na [[Luzitanija|Luzitanijo]] in na severovzhodu na [[Tarakonska Hispanija|Tarakonsko Hispanijo]]. Med vladavino [[Mavri|Mavrov]] je v 8. stoletju postala del [[Al Andaluz]]a, ki se je približno ujemal s sedanjo špansko pokrajino Andaluzijo. Glavno mesto province je bila [[Córdoba, Andaluzija|Corduba]]. Pred romanizacijo je v gorati pokrajini, ki se je kasneje imenovala Betika, prebivalo več skupin iberskih plemen. Keltski vpliv je bil šibkejši kot na keltiberskem severu. Geograf [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] omenja, da so na zahodu v dolini Guadalquivirja na meji z Luzitanijo prebivali močni [[Turdetani]] in delno helenizirani [[Turduli]] z glavnim mestom Belon, v zaledju obalnih feničanskih trgovskih kolonij pa prebivalci, ki so jih [[Kartažani]] imenovali [[Bastuli]]. Feničanska Gadira ([[Cádiz]]) je bila na otoku pred obalo Betike. Drugi pomembni Iberci so bili [[Bastetani]], ki so naseljevali [[Almeria (mesto)|Almerío]] in gorata področja [[Granada|Granade]]. Proti jugovzhodu se je širil vpliv kartažanskih obalnih mest Nove Kartagine (Carthago Nova, sedanja [[Cartagena, Španija|Cartagena]]), [[Abdera, Španija|Abdera]] in Malaka ([[Málaga]]). Nekatera iberska mesta so tudi v rimskem obdobju obdržala svoja predindoevropska imena. Granado so Rimljani imenovali Eliberri, Illiberis in Illiber. Beseda ''iri-berri'' ali ''ili-berri'' v [[Baskovščina|baskovskem]] jeziku pomeni ''novo mesto''. Jug Iberskega polotoka je bil rodoviten in je izvažal vino, oljčno olje in fermentirano ribjo omako ''[[garum]]'', ki bila pomembna sestavina mediteranske kuhinje. Z njo so trgovali že pred rimsko osvojitvijo Betike leta 206 pr. n. št.. Po porazu Kartažanov v [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (218-201 pr. n. št), katere ''[[casus belli]]'' je bilo veliko trgovsko središče Saguntum ob sredozemski obali, se je Hispanija v 2. stoletju pr. n. št. zelo romanizirala. Leta 197 pr. n. št. je izbruhnil velik upor Turdetanov, katerim so kmalu sledili osrednji in severovzhodni [[Keltiberi]]. Oblast nad celim polotokom je dobil Katon Starejši, ki je leta 195 pr. n. št. postal [[Rimski konzul|konzul]], z nalogo, da zatre upor v severozahodni in spodnji dolini [[Ebro|Ebra]]. Po zatrtju upora Turdetanov se je leta 194 pr. n. št. vrnil v Rim iz za seboj pustil dva [[pretor]]ja kot guvernerja dveh iberskih provinc. V poznem obdobju [[Rimska republika|Rimske republike]] je bila tudi Hispanija, podobno kot [[Galija]], razdeljena na [[Tarakonska Hispanija|Prednjo]] in [[Zadnja Hispanija|Zadnjo Hispanijo]]. V 1. stoletju pr. n. št. se je vojskovanje na Iberskem polotoku umirilo in omejilo predvsem na njegov severni del. [[Slika:Amphora of the Beltran 2B type late 1st or 2nd century Betique Southern Spain found between Mogador and Pharaon islands.jpg|thumb|Betiška amfora iz 1. ali 2. stoletja pr. n. št., ki so jo odkrili v Essaouiri na atlantski obali [[Maroko|Maroka]]]] Med reorganizacijo cesarstva leta 27 pr. n. št. je bila Hispanija razdeljena na tri cesarske province: Tarakonsko Hispanijo, Betiko in Luzitanijo. Betiki so vladali [[prokonzul]]i, ki so bili pred tem pretorji. V provinci se je začel dinamično razvijati srednji družbeni razred, ki je absorbiral osvobojene [[suženjstvo|sužnje]] in številčno znatno prerasel aristokratsko elito. Provinca je postala tako varna, da so [[rimska legija|rimske legije]] želele, naj jih namestijo prav tam. VII. legija Gemina je bila nastanjena v sosednji provinci Tarakonski Hispaniji. Ozemlje Betike je bilo razdeljeno na štiri geografske enote - konvente (latinsko: ''conventūs iuridicus''), ki so bili istočasno tudi pravosodna okrožja: Gaditanus (Gades ali [[Cádiz]]), Cordubensis (Corduba), Astigitanus (Astigi ali Ecij) in Hispalensis (Hispalis ali [[Sevilla]]). V njihovih glavnih mestih so se v določenih letnih obdobjih zbrali vrhovni sodniki in pod nadzorom prokonzula preverjali delovanje pravosodja. Ko so mesta v poznem Cesarstvu postala sedež stalnih sodišč, so konvente ukinili.<ref>''Justinijanov zakonik'', i.40.6.</ref> Izraz konvent se je zatem uporabljal za nekatere organe rimskih državljanov, ki so živeli v provinci. Betiška elita je kljub nekaterim socialnim neredom, na primer tistih, v katerih je dal [[Septimij Sever]] usmrtiti številne vodilne Betijce, med njimi tudi ženske, ostala stabilna več stoletij. Oljčno olje s prostranih oljčnih nasadov v Betiki so iz obalnih pristanišč dobavljali rimskim legijam v [[Germanija|Germaniji]]. [[Amfora|Amfore]] iz Betike so odkrili po celem zahodnem delu Rimskega cesarstva. Da bi bila oskrba rimskih legij po morskih poteh nemotena, je moralo Cesarstvo obvladovati obalo Luzitanije in severnih atlantskih obal Hispanije. Betika je bila bogata in nazadnje romanizirana, zato jo je cesar [[Vespazijan]] nagradil s podelitvijo ''ius latii'', s katerim je razširil pravice prebivalcev Betike na raven rimskih državljanov (''latinitas''). Podeljene pravice so mu zagotovile zvestobo betijske elite in srednjega družbenega razreda. Betika je ostala v rimskih rokah vse do invazije [[Vandali|Vandalov]] in [[Alani|Alanov]] leta 409. Vandalom so sledili [[Vizigoti]], ki so ustanovili bolj trajno [[Vizigotsko kraljestvo]]. Provinca je postala del Afriškega eksarhata, po [[Belizar]]jevi ponovni osvojitvi Afrike pa je bila priključena [[Tingitanska Mavretanija|Tingitanski Mavretaniji]]. Katoliški škofje iz Betike so ob trdni podpori lokalnega prebivalstva uspeli spreobrniti [[arijanstvo|arijanskega]] vizigotskega kralja [[Rekared I.|Rekareda I.]] in njegovo plemstvo v katoliško vero. V 8. stoletju so Betiko osvojili islamizirani [[Berberi]] ([[Mavri]]) iz severne Afrike in ustanovili [[Kordovski kalifat]]. Regija je bila od takrat poznana kot [[Al-Andaluz]], katerega ime se je ohranilo v imenu sodobne španske pokrajine Andaluzije. V Betiki je bil rojen rimski pisec [[Kolumela]] (4–70 n. št), ki je v obsežni razpravi v dvanajstih knjigah obravnaval vse vidike rimskega kmetovanja in vinogradništva. Iz Betike sta bila tudi [[Trajan]], prvi rimski rimski cesar, rojen izven Italije,<ref>A. Blumberg, ''Great Leaders, Great Tyrants? Contemporary Views of World Rulers who Made History'', Greenwood Publishing Group, 1995, str. 315.</ref> in njegov sorodnik in naslednik [[Hadrijan]], ki je bil sicer rojen v Rimu. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *[http://www.amazon.co.uk/dp/019815027X/wwwlink-software-21 A.T. Fear, ''Rome and Baetica: Urbanization in Southern Spain, C.50 BC-AD 150'' v zbirki Oxford Classical Monographs]. *[http://www.utexas.edu/utpress/excerpts/exhalbae.html E. Haley, ''Baetica Felix: People and Prosperity in Southern Spain from Caesar to Septimius Severus,''] (izvleček iz Uvoda). * El Housin Helal Ouriachen, 2009, ''La ciudad bética durante la Antigüedad Tardía. Persistencias y mutaciones locales en relación con la realidad urbana del Mediterraneo y del Atlántico'', doktorska dizertacija, Universidad de Granada, Granada. {{Rimske province leta 117}} [[Kategorija:Rimske province]] 9fkrccmuf1qkdc7htbd1rbz66p9el9f 0 345744 6741210 5766145 2026-08-23T11:30:55Z Ljuba24b 92351 /* Kolonije in municipiji */ np 6741210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Luzitanija |conventional_long_name = {{aut|Hispania Lusitania}} |common_name = Luzitanija |image_map = Lusitania.png |image_map_caption = Položaj Luzitanije na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] |year_start = 27 pr. n. št. |year_end = 298 |continent = Evropa |region = [[Iberski polotok]] |era = [[Rimsko cesarstvo]] |status =[[rimska provinca]] |government_type = |religion = |common_languages = |event_start = odcepitev od [[Zadnja Hispanija|Zadnje Hispanije]] |date_start = |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_end = vključitev v Hispansko [[Rimska dioceza|diocezo]] |date_end = |capital = [[Emerita Augusta]] |today = {{flag|Portugalska}}<br>{{flag|Španija}} }} '''Luzitanija''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|Lvsitania}} ali {{aut|Hispania Lvsitania}}, [[portugalščina|portugalsko]] Lusitânia, [[španščina|špansko]] Lusitania), [[rimska provinca]], ustanovljena leta 27 pr. n. št.. Obsegala je skoraj celo sodobno [[Portugalska|Portugalsko]] južno od reke [[Douro]] in del sodobne [[Španija|Španije]] (pokrajina [[Estremadura]] in majhen del province [[Salamanca]]). Ime je dobila po Luzitanih ali Luzitancih. Njeno upravno središče je bila [[Emerita Augusta]], sedanja [[Mérida, Španija|Mérida]] v Španiji. Rimljani so na njeno ozemlje prvič prišli sredi 2. stoletja pr. n. št..<ref name="hdp">J.M. Garcia (1989), ''História de Portugal: Uma Visão Global, Editorial Presença'', Lizbona, ISBN 9722309897, str. 32-33 in 38.</ref> Sledile so vojne z luzitanskimi plemeni, ki so trajale od leta 155 do 139 pr. n. št..<ref>A.W. Ertl (2008), ''Toward an Understanding of Europe: A Political Economic Précis of Continental Integration'', Universal-Publishers [http://books.google.pt/books?id=X9PGRaZt-zcC]. Pridobljeno dne 12. avgusta 2012.</ref> ==Luzitanci== Luzitanci so bili [[indoevropski jeziki|indoevropsko]] govoreče ljudstvo, ki se je v zahodno [[Iberski polotok|Iberijo]] naselilo v 6. stoletju pr. n. št.. Njihova etnogeneza še vedno ni povsem jasna. Nekateri sodobni avtorji domnevajo, da so bili [[kelti]]zirano domorodno ljudstvo, ki je nastalo morda tudi z mešanjem več plemen.<ref name="hdp"/> Arheolog Scarlat Lambrino trdi, da so bili Luzitanci skupina plemen keltskega porekla, sorodna z [[Luzoni]], ki so bili naseljeni na vzhodu Iberskega polotoka. Nekateri strokovnjaki trdijo, da sta se obe plemeni doselili iz [[švica]]rskih gora. Luzitanci so najprej kolonizirali dolino reke [[Douro]] in pokrajino Beira Alta v sedanji Portugalski. V Beiri so ostali do poraza s [[Kelti]] in drugimi plemeni, potem pa so se razširili na ozemlje, ki je pred prihodom [[Rimska republika|Rimljanov]] segalo do Estremadure. ==Vojna z Rimom== Luzitance je prvi omenil [[Livij]] leta 218 pr. n. št. kot ljudstvo, ki se je vojskovalo na [[Kartagina (mesto)|kartažanski]] strani. Proti Rimu so se vojskovali leta 194 pr. n. št., včasih tudi skupaj z drugimi kelt-iberskimi plemeni. Leta 179 pr. n. št. je [[pretor]] Lucij Postumij Albin slavil [[Rimski triumf|triumf]] nad Luzitanci. Luzitanci pod Punikovim (Πουνίκου, ki je bil morda Kartažan) poveljstvom so leta 155 prvič in zatem pod Cezarjevim (Καίσαρος) poveljstvom še drugič prodrli do [[Gibraltar]]ja, kjer jih je porazil pretor Lucij Mumij Ahaik. Od leta 152 pr. n. št. dalje je imela [[Rimska republika]] težave pri rektrutiranju vojakov za vojne v Hispaniji, ker so bile domnevno izredno krute. Leta 150 pr. n. št. je pretor [[Galba|Servij Sulpicij Galba]] sklenil z Luzitanci lažno premirje in jih med proslavljanjem novega zavezništva neusmiljeno poklal, preživele pa prodal v [[suženjstvo]]. Pokol je sprožil nov upor pod [[Viriat]]ovim vodstvom. Viriat je uspešno vodil gverilsko vojno proti Rimljanom in njihovim lokalnim zaveznikom, vendar so ga že leta 139 pr. n. št. ubili podkupljeni izdajalci. Dve leti kasneje je prokonzul Decim Junij Brut Kalaik opravil uspešen vojni pohod proti Luzitancem in prodrl na sever do reke Minho. Prokonzul Kalaik in senator Gaj Marij, izvoljen leta 113 pr. n. št., sta izvojevala še več pomembnih zmag, Luzitanci pa so kljub temu se še vedno upirali v dolgi gverilski vojni. Okoli leta 80 pr. n. št. se jim je pridružil tudi odpadniški rimski general Sertorij. V letih 28-24 pr. n. št. jih je dokončno porazil [[Gaj Avgust Oktavijan]]. ==Rimska provinca== ===Delitev pod Avgustom (25-20 pr. n. št.)=== Z osvojitvijo Luzitanije, Asturije in Galicije je Rim zaključil osvajanje Iberskega polotoka. Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je leta 25–20 pr. n. št. (ali 16-13 pr. n. št.<ref name="hdp"/>) Iberijo razdelil na province [[Tarakonska Hispanija|Tarakonsko Hispanijo]] na vzhodu in severu, [[Betika|Hispanijo Betiko]] na jugozahodu in Luzitanijo na zahodu. Luzitanija je prvotno posedovala tudi ozemlje Asturije in Galicije, kateri so kasneje odcepili in ju priključili k novi provinci Tarakonski Hispaniji. Preostali del province se je preimenoval v ''Lusitania et Vettones''. Njena severna meja je potekala po reki Douro, njena vzhodna meja pa skozi ''Salmantico'' (Salamanca) in ''Caesarobrigo'' (Talavera de la Reina) do reke Anas (Guadiana). Med zadnjimi vojnimi operacijami za pokoritev Hispanije so Rimljani ustanovili mesta ''Asturica Augusta'' ([[Astorga, Španija|Astorga]]) in ''Bracara Augusta'' ([[Braga]]) na severu in ''Emerita Augusta'' ([[Mérida, Španija|Mérida]]) na jugu. V slednji so naselili zaslužne pripadnike (''[[emeritus]]'') [[V. legija Alaudae|V. legije Alaudae]] in [[X. legija Gemina|X. legije Gemina]]. V obdobju med Avgustom in [[Klavdij]]em je bila Luzitanija razdeljena na tri sodna okrožja (''conventus iuridicus'') z upravnimi središči, v katerih so bili sodišče ter rimske in domorodne skupščine: * ''Conventus Emeritensis'', z upravnim središčem v Emerita Augusta (Mérida, Španija) * ''Conventus Scalabitanus'', z upravnim središčem v Scalabis Iulia (Santarém, Portugalska) * ''Conventus Pacensis'', z upravnim središčem v Pax Iulia (Beja, Portugalska). Okrožja so upravljali guvernerji. Konventi so vladali skupno 46 ''populis'', med katerimi je bilo pet rimskih kolonij:<ref>A Garcia y Bellido, ''Las colonias Romanas de ka Provincia Lusitania'' [https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:kFi7GGtSyfAJ:www.cervantesvirtual.com/descargaPdf/las-colonias-romanas-de-la-provincia-lusitania-0/+lusitania+colonias+romanas&hl=pt-PT&gl=pt&pid=bl&srcid=ADGEESg7UsMG5qru60FFFtotJZEgI-rG5HegU0E-4x0aNu21ME-35O0QOZL9K6wJLvxOh0ejtmh5YWMwv2dbkpXKbaMKSYQ3lSQrHopNE1hDiw1gtIKrKd-DrkRCvnSOYEuUryU6U1zM&sig=AHIEtbRMslWhMbOMuf_MjwdsArU6T8Jf7A]. Pridobljeno dne 17. decembra 2012.</ref> ''Emerita Augusta'' (Mérida), ''Pax Iulia'' (Beja), '''Scalabis''' (Santarém), ''Norba Caesarina'' in ''Metellinum''. ''Felicitas Iulia Olisipo'' ([[Lizbona]]) je bila rimska mestna občina, druga tri mesta (''Ebora'' (Évora), ''Myrtilis Iulia'' (Mértola) in ''Salacia'' (Alcácer do Sal) pa so imela star latinski status.<ref>A.K. Bowman, E. Champlin in A. Lintot (uredniki), ''The Cambridge Ancient History'', 10. zvezek, str. 456 [http://books.google.pt/books?id=JZLW4-wba7UC&pg=PA456&lpg=PA456&dq=lusitania+coloniae&source=bl&ots=jAtJ7QTK8p&sig=V8FAPfx2NPti0kQ_lNrw8zmk15E&hl=pt-PT&ei=NoS0ToHzCMSl8QPI57CHBQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCQ#v=onepage&q=lusitania%20coloniae&f=false]. Pridobljeno dne 17. decembra 2012.</ref> Drugih 37 ''populis'', med njimi ''Aeminium'' (Coimbra), ''Balsa'' (Tavira) ali ''Mirobriga'' (Santiago do Cacém), so spadali v razred ''stipendarii''. Poleg njih so bila še mesta ''Ossonoba'' (Faro), ''Cetobriga'' (Tróia, Setúbal), ''Collippo'' (Leiria) ali ''Arabriga'' (Alenquer). ===Delitev pod Dioklecijanom=== Luzitanija je pod [[Dioklecijan]]om obdržala svoje meje in svoje guvernerje, ki so bili sprva ''[[praeses]]'' in kasneje konzuli. Leta 298 je bila z drugimi iberskimi provincami združena v [[Rimska dioceza|diocezo]] Hispanijo (''Diocesis Hispaniarum''). ===Guvernerji=== * Sekst (morda Gaj) Julij Saturnin * Mark Salvij Oton Cezar Avgust, guverner od leta 58 do 68<ref>{{navedi knjigo |author=[[Svetonij]] |title=The Twelve Caesars |year=2007 |url=https://archive.org/details/twelvecaesarspen00suet |publisher=Penguin books |isbn=978-0-14-045516-8 |cobiss=61647 |pages=[https://archive.org/details/twelvecaesarspen00suet/page/255 255]–262}}</ref> * Sekst Tigidij Peren * Vetij Agorij Pretekstat ===Kolonije in municipiji=== * ''Colonia Metellinum'' (Medellín, Badajoz) * ''Colonia Norba Caesarina'' ([[Cáceres]]) * ''[[Emerita Augusta|Colonia Augusta Emerita]]'' ([[Mérida, Španija|Mérida]]), upravno središče province * ''Colonia Civitas Pacensis'' (Beja, Portugalska) * ''Colonia Scalabis Preasidium Iulium'' (Santarém, Portugalska) * ''Municipium Caesarobriga'' (Talavera de la Reina, Toledo) * ''Municipium Augustobriga'' (Talavera la Vieja, Cáceres) * ''Municipium Aeminium'' ([[Coimbra]], Portugalska) * ''Municipium Conimbriga'' * ''Municipium Salmantica'' ([[Salamanca]]) * ''Municipium Caurium'' (Coria, Cáceres) * ''Municipium Turgalium'' (Trujillo, Cáceres) * ''Municipium Capara'' (Cáparra, Cáceres) * ''Municipium Olisipo'' ([[Lizbona]], Portugalska) * ''Municipium Egitandiorum'' (Idanha-a-Velha, Portugalska) * ''Municipium Regina Turdulorum'' (Casas de Reina, Badajoz) * ''Municipium Lacobriga'' (Lagos, Portugalska) ===Ugledni Luzitanci=== * [[Viriat]], na Portugalskem in v Španiji poznan kot Viriato, najpomembnejši voditelj luzitanskega odpora proti rimskemu širjenju v zahodno Iberijo. * Gaj Apulej Dioklej, dirkač s konjskimi vpregami iz prve polovice 2. stoletja. ==Portugalska raba imena== Naziv Luzitanija se predvsem v leposlovju pogosto uporablja kot drug naziv za Portugalsko. V 16. stoletju se je ''Nova Lusitânia'' imenovala portugalska kolonija, ki se je kasneje razvila v [[Brazilija|Brazilijo]]. V uporabi sta tudi izraza luzofon, ki pomeni portugalsko govoreče prebivalce, in Luzitanik, ki pomeni pripadnika Skupnosti portugalsko govorečih držav, ki so bile nekoč potrugalske kolonije in imajo skupno dediščino. Veda o portugaskem jeziku, kulturi in literaturi se imenuje [[luzitanistika]]. ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Zgodovina Portugalske]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] {{normativna kontrola}} l78a1vc5ek20yo2x64if1yb0dvfcrgy 0 365554 6740878 4915917 2026-08-22T14:01:38Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740878 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ferdinand''' (tudi: ''Nande'', ''Ferdo'') '''Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[posestnik]] in [[politik]], * [[1892]], † [[1973]]. Pripadal je [[Anton Korošec|Koroščevemu]] političnemu taboru. Od leta 1921 je bil župan v [[Nevlje|Nevljah]], v letih 1927–1932 je bil tudi predsednik [[Županska zveza|Županske zveze]]. Leta 1927 je bil izvoljen za oblastnega poslanca [[Ljubljanska oblast|Ljubljanske oblasti]]. Leta 1932 pa je bil razrešen vseh funkcij, ker je odklonil ponudbo, da bi v kamniškem [[srez]]u kandidiral za narodnega poslanca na [[Peter Živković|Živkovićevi]] listi. Zaprli so mu gostilno, pri občinskih volitvah 1933 pa so ga za tri tedne poslali v [[konfinacija|konfinacijo]] v [[Maribor]]. Ko bi ga nato po pritožbi morali izpustiti, so proti njemu uvedli še sodni proces po zakonu o zaščiti države. Kljub temu je bil na občinskih volitvah 1933 izvoljen za župana občine Kamnik-okolica. Decembra 1936 je bil ponovno izvoljen za predsednika Županske zveze, decembra 1937 pa je bil izvoljen za župana občine [[Kamnik]]. Bil je tudi načelnik krajevne [[Kmečka zveza (zgodovinska)|Kmečke zveze]]. Na skupščinskih volitvah 1938 je bil na [[Milan Stojadinović|Stojadinovićevi]] listi izvoljen kot namestnik [[Ivan Štrcin|Ivana Štrcina]] za srez Kamnik. Januarja 1939 je bil imenovan za banskega svetnika za mesto Kamnik. ==Viri== * [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QIF64F0N/?query=%27rel%3dSlovenec%40AND%40date%3d1936%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=DESC&sort=date ''Predsednik županske zveze'', Slovenec, 31. 12. 1936] s. 3. * [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?query=%27rel%3dSlovenec%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=DESC&sort=date&page=2 ''Te može bo volilo slovensko ljudstvo!'', Slovenec, 20. 11. 1938], s. 4. * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}} ==Glej tudi== * [[SLSz|Slovenska ljudska stranka]] * [[Jugoslovanska radikalna zajednica]] * [[Občina Kamnik]] * [[Županska zveza]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Ferdinand}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Kamnik]] nlureog1wlzfvk8ol2jd90wqbxw21gv 0 366243 6740870 6729889 2026-08-22T13:57:37Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6740870 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Mérida |official_name = mestna občina |motto= |title= |nickname= |settlement_type= [[Seznam mest v Španiji|Mesto]] |image_skyline= Collage de Mérida.jpg |image_caption= Mérida |imagesize= 250px | image_flag = Bandera de Mérida.svg | image_shield = Escudo de Mérida.svg |flag_link= Zastava |flag_size= 125px |shield_link= |shield_size= |pushpin_map= Spain |pushpin_mapsize= 250 |pushpin_map_caption= Lega Méride v Španiji |coordinates_region= |subdivision_type= [[Država]] |subdivision_name= {{zastava države|Španija}} |subdivision_type1= Avtonomna skupnost |subdivision_name1= {{flag|Extremadura}} | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Badajoz | subdivision_type3 = Regija | subdivision_name3 = Mérida | subdivision_type4 = Sodno okrožje | subdivision_name4 = Mérida |government_type= župan |governing_body= |leader_title= |leader_name= Pedro Acedo Penco (2013) |leader_party= Španska ljudska stranka (PP) | established_title = Ustanovitev | established_date = 25 pr. n. št. |established_title2= <!-- Incorporated (town) --> |established_date2= |established_title3= <!-- Incorporated (city) --> |established_date3= |area_magnitude= |unit_pref= |area_footnotes= | area_total_km2 = 865,6 |area_land_km2= |area_water_km2= |area_total_sq_mi= |area_land_sq_mi= |area_water_sq_mi= |area_water_percent= |area_urban_km2= |area_urban_sq_m= |area_metro_km2= |area_metro_sq_mi= |population_as_of= 2012 |population_note= |population_total= 58164 |population_density_km2= auto |population_urban= |population_density_metro_km2= |population_density_metro_sq_mi= |population_metro= |population_density_urban_km2= |population_density_urban_mi2= |population_rank= |population_demonym= Emeritenses |timezone= CET |utc_offset= +1 |timezone_DST= CEST |utc_offset_DST= +2 | latd = 38|latm = 54|lats = |latNS = N | longd= 6|longm = 20|longs= |longEW= W | coordinates_type = region:ES_type:city |elevation_footnotes= |elevation_m= 217 |elevation_ft= |postal_code_type= [[Poštna številka]] |postal_code= 06800 |area_code= |blank_name_sec1= |blank_info_sec1= |website= {{official website|http://www.merida.es}} |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }} '''Mérida''' ([[estremadurščina|estremadursko]] ''Méria'') je glavno mesto avtonomne skupnosti [[Estremadura]] v zahodni osrednji [[Španija|Španiji]]. Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološka najdišča v Méridi]] so od leta 1993 na seznamu [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Unescove svetovne kulturne dediščine]]. Ime Mérida izhaja iz [[arabščina|arabskega]] izraza ماردة [Mārida], čeprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta ''Emerita Augusta''. == Etimologija == Ime kraja ''Mérida'' izhaja iz latinske besede ''Emerita'', kar pomeni upokojenec ali veteran. Je del imena, ki ga je mesto prejelo po ustanovitvi cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] leta 25 pr. n. št., ''Augusta Emerita'', kolonija, v kateri so se naselili veterani ali zaslužni vojaki. ==Zgodovina== === Prazgodovina === Mérida je bila poseljena že od prazgodovine, kar dokazuje prestižna zakladnica zlatega nakita, izkopana iz dekliškega groba leta 1870. Zakladnica, ki je bila sestavljena iz dveh zapestnic v obliki obroča, rokavice in verižice s šestimi spiralnimi žičnimi obročki, je bila odpeljana v [[Britanski muzej]].<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=35933&plaA=35933-3-1 British Museum Collection]</ref> === Antika === Mesto ''Colonia Iulia Emerita Augusta'' ([[slovenščina|slovensko]] ''Kolonija Avgustovih vojnih veteranov''), kratko ''[[Emerita Augusta|Augusta Emerita]]'' je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[Seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] Avgust, da bi branilo prehode in most čez reko Guadiana. Postalo je upravno središče [[rimska provinca|rimske province]] [[Luzitanija|Luzitanije]] in eno od najpomembnejših mest v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], kasneje pa je v 4. stoletju služilo kot glavno mesto Hispanske škofije. V mestu se je ohranilo več pomembnih rimskih spomenikov. Emerita Augusta je bila tudi končna postaja ''Vía de la Plata'' (Srebrne poti), ključne rimske poti, ki je povezovala rudnike zlata v bližini Asturice Auguste z jugom Iberskega polotoka. Mérida ohranja več pomembnih rimskih spomenikov kot katero koli drugo mesto v Španiji, vključno s slavolokom in rimskim gledališčem. Judovsko zgodovinsko izročilo, kot je zapisano v ''Sefer ha-Qabbala'' Abrahama ibn Dauda (vir iz 12. stoletja), pravi, da je skupina plemiških judovskih izgnancev prispela v Mérido po uničenju [[Jeruzalem]]a leta 70 n. št. Eden od teh izgnancev, Baruh, obrtnik svile, je opisan kot prednik vplivne družine Albalia iz srednjeveške Córdobe.<ref>{{Citation |last=Prats |first=Arturo |title=Merida |work=Encyclopedia of Jews in the Islamic World Online |url=https://referenceworks.brill.com/display/entries/EJIO/COM-0015100.xml |access-date=2025-06-14 |publisher=Brill |language=en |doi=10.1163/1878-9781_ejiw_com_0015100|url-access=subscription }}</ref> Leta 409 je mesto med invazijo na Iberijo postalo prestolnica kratkotrajnega kraljestva [[Alani|Alanov]] pod kraljem Attacesom. Njegova smrt leta 418 v bitki proti Vizigotom je privedla do vključitve mesta v sosednje kraljestvo Vandalov. Leta 469 so ga zavzeli Vizigoti in je ostalo pomembno mesto v [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskem kraljestvu]]. === Srednji vek Leta 713 je Mérido osvojil [[Omajadski kalifat]] pod Muso ibn Nusayrjem in postala glavno mesto Core v Méridi. Arabci so ponovno uporabili in razširili številne rimske stavbe, zlasti trdnjavo [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]]. V 9. stoletju so se Mozarabi iz Méride pogosto upirali kalifatu, kar je prispevalo k postopnemu zatonu mesta. Med Fitno Al Andaluz (državljanska vojna v Córdobskem kalifatu) je Mérida postala del Taife Badajoz. V začetku 13. stoletja je Mérida pod nadzorom [[Almohadi|Almohadov]] podpirala rivalskega voditelja Ibn Huda. Leta 1230 jo je ponovno osvojil [[Alfonz IX. Leonski]] in se vrnila pod krščansko oblast. Mesto je nato postalo sedež priorata San Marcos de León meniškega reda sv. Jakoba. Obdobje okrevanja se je začelo v 15. stoletju po združitvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cárdenasa, velikega mojstra reda sv. === Sodobni čas === Leta 1720 je Mérida postala glavno mesto Intendence Mérida. Mesto stoji tudi ob poti Vía de la Plata ob [[Jakobova pot|Caminu de Santiago]], kar ponuja alternativo bolj znani francoski poti. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bilo veliko zgodovinskih spomenikov v Méridi poškodovanih ali uničenih. Po tem se je mesto razvilo kot železniško vozlišče in doživelo znatno industrializacijo. Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so 10. avgusta 1936 Mérido v bitki zavzele nacionalistične sile.<ref>Beevor, Antony. (2006). ''The Battle for Spain. The Spanish Civil War, 1936–1939.'' Penguin Books. London. p. 120</ref> Nacionalisti so na osvojenem ozemlju izvedli ostro represijo. V sodobnem času je Mérida leta 1983 postala glavno mesto [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Extremadura]]. Služi tudi kot cerkveni sedež nadškofije Mérida-Badajoz. [[Arheološko najdišče]] mesta je bilo leta 1993 vpisano za Unescov seznam svetovne dediščine. == Geografija == Mesto leži v jugozahodni Španiji, v osrčju Extremadure, v dolini Guadiana, južno od [[Cáceres]]a, zahodno od Don Benita in severno od Zafre (Tierra de Barros). Montijo in Badajoz sta na zahodu v isti dolini. Reka Albarregas se izliva v Guadiano s severovzhoda. [[Madrid]] je približno 340 km severovzhodno oddaljen. Nadmorska višina mesta je 217 m. ==Podnebje== [[Slika:Clima Mérida.jpg|thumb |left | 250px | Klimograf Méride]] Mérida ima [[sredozemsko podnebje]] z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najnižjimi temperaturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vroča in maksimalne dnevne temperature presežejo tudi 40 0 °C. Letna količina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Največ padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste suše, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let. Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme večinoma suho. Relativna vlažnost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla. == Letni dogodki == Vsako leto mesto organizira tedenski dogodek v počastitev rimske zgodovine območja ''Emerita Lvdica''. 'Igre' (''lvdica'') vključujejo načrtovane dogodke po vsem mestu čez dan in v prijetnih večerih v Méridi. Vključujejo parade, udeležence v kostumih, gladiatorje v divjih oklepih, simulacije bitk v starodavnem amfiteatru in nekaj simulacij vsakdanjega življenja v tistem obdobju. Razpored je približno od zadnjega tedna maja do prvega vikenda v juniju in ga je treba preveriti vnaprej na strani z razporedom dogodkov v mestu.<ref>{{Cite web |title=Emerita Lvdica » Turismo Mérida |url=https://turismomerida.org/emerita-lvdica-eng/ |access-date=2023-04-23 |website=Turismo Mérida |language=en-US}}</ref> ==Glavne znamenitosti== [[File:Mérida - Puente romano sobre el Guadiana - DSC 2172 W.jpg|thumb|[[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]]]] [[File:Acueducto "Los Milagros" Mérida (Badajoz, España).jpg|thumb|[[Acueducto de los Milagros]]]] [[File:Templo de Diana en Mérida.jpg|thumb|Dianin tempelj]] * [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] (''Puente Romano'') čez reko Guadiana, ki ga še vedno uporabljajo pešci, je najdaljši obstoječi rimski most.<ref>O’Connor (1993), str. 106–107.</ref> Ob njem je utrdba [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]], ki jo je leta 835 zgradil [[Kordovski emirat|kordovski]] [[emir]] [[Abd Al Rahman II.]] na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvorišču Alcazabe so rimski [[mozaik]]i, pod njim pa [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotska]] cisterna za vodo * [[Rimski forum (Mérida)|Rimski forum]] z [[Diana|Dianinim]] templjem in rimskim provincijskim forumom in [[Trajan]]ovim slavolokom * Ostanki Velikega cirkusa (''[[Circus Maximus (Mérida)|Circus Maximus]]'') iz 1. stoletja pr. n. št., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov * Akvadukt ''[[Acueducto de los Milagros]]'' * Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozaičnimi tlaki * Jezova ''Proserpina'' in ''Cornalvo'', rimska rezervoarja za vodo, ki sta še vedno v uporabi * [[Amfiteater v Méridi|Amfiteater]] in [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimsko gledališče]], kjer se dogajajo poletni festivali klasičnega gledališča * Arheološko najdišče Morerías * Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo * Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem [[portik]]u so vgrajeni deli antičnega [[Mars (mitologija)|Marsovega]] templja ===Druge znamenitosti=== * gotska cerkev Nuestra Señora de la Antigua iz 15.-16. stoletja * stolnica Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja * renesančna mestna hiša (Ajuntamento) * cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja V zadnjem času je bilo zgrajenih več pomembnih stavb, vključno z Visokošolsko službo za javno upravo, svete in parlamentom Extremadure, Stanovanjsko agencijo Extremadure, Državno knjižnico, Avditorijem, Kulturnim in prostočasnim centrom za mlade, Kulturnim centrom Hernán Cortés, Športnim mestom, Univerzo v Méridi, Hidrografsko konfederacijo Guadiana (ki jo je zasnoval Rafael Moneo), mostom Lusitania čez reko Guadiano (ki ga je zasnoval Santiago Calatrava), Pravosodno palačo itd. ==Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Arheološko najdišče Mérida]] == Zunanje povezave == {{commons}} * {{Official website|http://www.merida.es/}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061020113736/http://www.museoromano.com/ Roman Art National Museum]}} * [https://www.livius.org/a/spain/merida/emerita.html Pictures of Roman Mérida] * [http://musique09.free.fr/espagne_new2/thumbnails.php?album=71&lang=english Photos of Mérida: Roman monuments and other views of the city] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 25 pr. n. št.]] {{normativna kontrola}} nt2yg8oq9th1lux2v8xgc8jsl9dixc0 6740874 6740870 2026-08-22T13:59:48Z Ljuba24b 92351 dp 6740874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Mérida |official_name = mestna občina |motto= |title= |nickname= |settlement_type= [[Seznam mest v Španiji|Mesto]] |image_skyline= Collage de Mérida.jpg |image_caption= Mérida |imagesize= 250px | image_flag = Bandera de Mérida.svg | image_shield = Escudo de Mérida.svg |flag_link= Zastava |flag_size= 125px |shield_link= |shield_size= |pushpin_map= Spain |pushpin_mapsize= 250 |pushpin_map_caption= Lega Méride v Španiji |coordinates_region= |subdivision_type= [[Država]] |subdivision_name= {{zastava države|Španija}} |subdivision_type1= Avtonomna skupnost |subdivision_name1= {{flag|Extremadura}} | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Badajoz | subdivision_type3 = Regija | subdivision_name3 = Mérida | subdivision_type4 = Sodno okrožje | subdivision_name4 = Mérida |government_type= župan |governing_body= |leader_title= |leader_name= Pedro Acedo Penco (2013) |leader_party= Španska ljudska stranka (PP) | established_title = Ustanovitev | established_date = 25 pr. n. št. |established_title2= <!-- Incorporated (town) --> |established_date2= |established_title3= <!-- Incorporated (city) --> |established_date3= |area_magnitude= |unit_pref= |area_footnotes= | area_total_km2 = 865,6 |area_land_km2= |area_water_km2= |area_total_sq_mi= |area_land_sq_mi= |area_water_sq_mi= |area_water_percent= |area_urban_km2= |area_urban_sq_m= |area_metro_km2= |area_metro_sq_mi= |population_as_of= 2012 |population_note= |population_total= 58164 |population_density_km2= auto |population_urban= |population_density_metro_km2= |population_density_metro_sq_mi= |population_metro= |population_density_urban_km2= |population_density_urban_mi2= |population_rank= |population_demonym= Emeritenses |timezone= CET |utc_offset= +1 |timezone_DST= CEST |utc_offset_DST= +2 | latd = 38|latm = 54|lats = |latNS = N | longd= 6|longm = 20|longs= |longEW= W | coordinates_type = region:ES_type:city |elevation_footnotes= |elevation_m= 217 |elevation_ft= |postal_code_type= [[Poštna številka]] |postal_code= 06800 |area_code= |blank_name_sec1= |blank_info_sec1= |website= {{official website|http://www.merida.es}} |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }} '''Mérida''' ({{IPA|es|ˈmeɾiða|lang|Pronunciation of Mérida in Spanish.ogg}}, [[estremadurščina|estremadursko]] ''Méria'') je glavno mesto avtonomne skupnosti [[Estremadura]] v zahodni osrednji [[Španija|Španiji]]. Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološka najdišča v Méridi]] so od leta 1993 na seznamu [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Unescove svetovne kulturne dediščine]]. Ime Mérida izhaja iz [[arabščina|arabskega]] izraza ماردة [Mārida], čeprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta ''Emerita Augusta''. == Etimologija == Ime kraja ''Mérida'' izhaja iz latinske besede ''Emerita'', kar pomeni upokojenec ali veteran. Je del imena, ki ga je mesto prejelo po ustanovitvi cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] leta 25 pr. n. št., ''Augusta Emerita'', kolonija, v kateri so se naselili veterani ali zaslužni vojaki. ==Zgodovina== === Prazgodovina === Mérida je bila poseljena že od prazgodovine, kar dokazuje prestižna zakladnica zlatega nakita, izkopana iz dekliškega groba leta 1870. Zakladnica, ki je bila sestavljena iz dveh zapestnic v obliki obroča, rokavice in verižice s šestimi spiralnimi žičnimi obročki, je bila odpeljana v [[Britanski muzej]].<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=35933&plaA=35933-3-1 British Museum Collection]</ref> === Antika === Mesto ''Colonia Iulia Emerita Augusta'' ([[slovenščina|slovensko]] ''Kolonija Avgustovih vojnih veteranov''), kratko ''[[Emerita Augusta|Augusta Emerita]]'' je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[Seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] Avgust, da bi branilo prehode in most čez reko Guadiana. Postalo je upravno središče [[rimska provinca|rimske province]] [[Luzitanija|Luzitanije]] in eno od najpomembnejših mest v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], kasneje pa je v 4. stoletju služilo kot glavno mesto Hispanske škofije. V mestu se je ohranilo več pomembnih rimskih spomenikov. Emerita Augusta je bila tudi končna postaja ''Vía de la Plata'' (Srebrne poti), ključne rimske poti, ki je povezovala rudnike zlata v bližini Asturice Auguste z jugom Iberskega polotoka. Mérida ohranja več pomembnih rimskih spomenikov kot katero koli drugo mesto v Španiji, vključno s slavolokom in rimskim gledališčem. Judovsko zgodovinsko izročilo, kot je zapisano v ''Sefer ha-Qabbala'' Abrahama ibn Dauda (vir iz 12. stoletja), pravi, da je skupina plemiških judovskih izgnancev prispela v Mérido po uničenju [[Jeruzalem]]a leta 70 n. št. Eden od teh izgnancev, Baruh, obrtnik svile, je opisan kot prednik vplivne družine Albalia iz srednjeveške Córdobe.<ref>{{Citation |last=Prats |first=Arturo |title=Merida |work=Encyclopedia of Jews in the Islamic World Online |url=https://referenceworks.brill.com/display/entries/EJIO/COM-0015100.xml |access-date=2025-06-14 |publisher=Brill |language=en |doi=10.1163/1878-9781_ejiw_com_0015100|url-access=subscription }}</ref> Leta 409 je mesto med invazijo na Iberijo postalo prestolnica kratkotrajnega kraljestva [[Alani|Alanov]] pod kraljem Attacesom. Njegova smrt leta 418 v bitki proti Vizigotom je privedla do vključitve mesta v sosednje kraljestvo Vandalov. Leta 469 so ga zavzeli Vizigoti in je ostalo pomembno mesto v [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskem kraljestvu]]. === Srednji vek Leta 713 je Mérido osvojil [[Omajadski kalifat]] pod Muso ibn Nusayrjem in postala glavno mesto Core v Méridi. Arabci so ponovno uporabili in razširili številne rimske stavbe, zlasti trdnjavo [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]]. V 9. stoletju so se Mozarabi iz Méride pogosto upirali kalifatu, kar je prispevalo k postopnemu zatonu mesta. Med Fitno Al Andaluz (državljanska vojna v Córdobskem kalifatu) je Mérida postala del Taife Badajoz. V začetku 13. stoletja je Mérida pod nadzorom [[Almohadi|Almohadov]] podpirala rivalskega voditelja Ibn Huda. Leta 1230 jo je ponovno osvojil [[Alfonz IX. Leonski]] in se vrnila pod krščansko oblast. Mesto je nato postalo sedež priorata San Marcos de León meniškega reda sv. Jakoba. Obdobje okrevanja se je začelo v 15. stoletju po združitvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cárdenasa, velikega mojstra reda sv. === Sodobni čas === Leta 1720 je Mérida postala glavno mesto Intendence Mérida. Mesto stoji tudi ob poti Vía de la Plata ob [[Jakobova pot|Caminu de Santiago]], kar ponuja alternativo bolj znani francoski poti. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bilo veliko zgodovinskih spomenikov v Méridi poškodovanih ali uničenih. Po tem se je mesto razvilo kot železniško vozlišče in doživelo znatno industrializacijo. Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so 10. avgusta 1936 Mérido v bitki zavzele nacionalistične sile.<ref>Beevor, Antony. (2006). ''The Battle for Spain. The Spanish Civil War, 1936–1939.'' Penguin Books. London. p. 120</ref> Nacionalisti so na osvojenem ozemlju izvedli ostro represijo. V sodobnem času je Mérida leta 1983 postala glavno mesto [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Extremadura]]. Služi tudi kot cerkveni sedež nadškofije Mérida-Badajoz. [[Arheološko najdišče]] mesta je bilo leta 1993 vpisano za Unescov seznam svetovne dediščine. == Geografija == Mesto leži v jugozahodni Španiji, v osrčju Extremadure, v dolini Guadiana, južno od [[Cáceres]]a, zahodno od Don Benita in severno od Zafre (Tierra de Barros). Montijo in Badajoz sta na zahodu v isti dolini. Reka Albarregas se izliva v Guadiano s severovzhoda. [[Madrid]] je približno 340 km severovzhodno oddaljen. Nadmorska višina mesta je 217 m. ==Podnebje== [[Slika:Clima Mérida.jpg|thumb |left | 250px | Klimograf Méride]] Mérida ima [[sredozemsko podnebje]] z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najnižjimi temperaturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vroča in maksimalne dnevne temperature presežejo tudi 40 0 °C. Letna količina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Največ padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste suše, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let. Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme večinoma suho. Relativna vlažnost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla. == Letni dogodki == Vsako leto mesto organizira tedenski dogodek v počastitev rimske zgodovine območja ''Emerita Lvdica''. 'Igre' (''lvdica'') vključujejo načrtovane dogodke po vsem mestu čez dan in v prijetnih večerih v Méridi. Vključujejo parade, udeležence v kostumih, gladiatorje v divjih oklepih, simulacije bitk v starodavnem amfiteatru in nekaj simulacij vsakdanjega življenja v tistem obdobju. Razpored je približno od zadnjega tedna maja do prvega vikenda v juniju in ga je treba preveriti vnaprej na strani z razporedom dogodkov v mestu.<ref>{{Cite web |title=Emerita Lvdica » Turismo Mérida |url=https://turismomerida.org/emerita-lvdica-eng/ |access-date=2023-04-23 |website=Turismo Mérida |language=en-US}}</ref> ==Glavne znamenitosti== [[File:Mérida - Puente romano sobre el Guadiana - DSC 2172 W.jpg|thumb|[[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]]]] [[File:Acueducto "Los Milagros" Mérida (Badajoz, España).jpg|thumb|[[Acueducto de los Milagros]]]] [[File:Templo de Diana en Mérida.jpg|thumb|Dianin tempelj]] * [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] (''Puente Romano'') čez reko Guadiana, ki ga še vedno uporabljajo pešci, je najdaljši obstoječi rimski most.<ref>O’Connor (1993), str. 106–107.</ref> Ob njem je utrdba [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]], ki jo je leta 835 zgradil [[Kordovski emirat|kordovski]] [[emir]] [[Abd Al Rahman II.]] na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvorišču Alcazabe so rimski [[mozaik]]i, pod njim pa [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotska]] cisterna za vodo * [[Rimski forum (Mérida)|Rimski forum]] z [[Diana|Dianinim]] templjem in rimskim provincijskim forumom in [[Trajan]]ovim slavolokom * Ostanki Velikega cirkusa (''[[Circus Maximus (Mérida)|Circus Maximus]]'') iz 1. stoletja pr. n. št., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov * Akvadukt ''[[Acueducto de los Milagros]]'' * Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozaičnimi tlaki * Jezova ''Proserpina'' in ''Cornalvo'', rimska rezervoarja za vodo, ki sta še vedno v uporabi * [[Amfiteater v Méridi|Amfiteater]] in [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimsko gledališče]], kjer se dogajajo poletni festivali klasičnega gledališča * Arheološko najdišče Morerías * Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo * Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem [[portik]]u so vgrajeni deli antičnega [[Mars (mitologija)|Marsovega]] templja ===Druge znamenitosti=== * gotska cerkev Nuestra Señora de la Antigua iz 15.-16. stoletja * stolnica Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja * renesančna mestna hiša (Ajuntamento) * cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja V zadnjem času je bilo zgrajenih več pomembnih stavb, vključno z Visokošolsko službo za javno upravo, svete in parlamentom Extremadure, Stanovanjsko agencijo Extremadure, Državno knjižnico, Avditorijem, Kulturnim in prostočasnim centrom za mlade, Kulturnim centrom Hernán Cortés, Športnim mestom, Univerzo v Méridi, Hidrografsko konfederacijo Guadiana (ki jo je zasnoval Rafael Moneo), mostom Lusitania čez reko Guadiano (ki ga je zasnoval Santiago Calatrava), Pravosodno palačo itd. ==Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Arheološko najdišče Mérida]] == Zunanje povezave == {{commons}} * {{Official website|http://www.merida.es/}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061020113736/http://www.museoromano.com/ Roman Art National Museum]}} * [https://www.livius.org/a/spain/merida/emerita.html Pictures of Roman Mérida] * [http://musique09.free.fr/espagne_new2/thumbnails.php?album=71&lang=english Photos of Mérida: Roman monuments and other views of the city] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 25 pr. n. št.]] {{normativna kontrola}} nenhumpsf2ka35islfe8eatv0scxcer 6740885 6740874 2026-08-22T14:17:27Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje 6740885 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Mérida |official_name = mestna občina |motto= |title= |nickname= |settlement_type= [[Seznam mest v Španiji|Mesto]] |image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/1/2/1 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Merida Roman Theatre1 edited.jpg | caption1 = [[Rimsko gledališče (Mérida)|Rimsko gledališče]] | image2 = Temple of Diana in Mérida.jpg | caption2 = Dianin tempelj | image3 = Merida Co-cathedral 2023 - south façade panorama.jpg | caption3 = so-stolnica v Méridi, Španija|So-stolnica]] | image4 = Acueducto - panoramio (1) edited.jpg | caption4 = [[Acueducto de los Milagros]] | image5 = Merida - 054 (30617208431).jpg | caption5 = Bazilika sv. Eulalia | image6 = Roman Bridge of Mérida 2023.jpg | caption6 = [[Puente Romano, Mérida|Rimski most]] | image7 = Puente en Mérida edited.jpg | caption7 = [[most Luzitanija]] }} | imagesize = | image_flag = Bandera de Mérida.svg | image_shield = Escudo de Mérida.svg |flag_link= Zastava |flag_size= 125px |pushpin_map= Španija |pushpin_mapsize= 250 |pushpin_map_caption= Lega Méride v Španiji |coordinates_region= |subdivision_type= [[Država]] |subdivision_name= {{zastava države|Španija}} |subdivision_type1= Avtonomna skupnost |subdivision_name1= {{flag|Extremadura}} | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Badajoz | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = Sodno okrožje | subdivision_name4 = Mérida |government_type= župan |governing_body= |leader_title= |leader_name= Antonio Rodríguez Osuna (2015) |leader_party= Španska ljudska stranka (PP) | established_title = Ustanovitev | established_date = 25 pr. n. št. |established_title2= |established_date2= |established_title3= |established_date3= |area_magnitude= |unit_pref= |area_footnotes= | area_total_km2 = 865,6 |area_land_km2= |area_water_km2= |area_water_percent= |area_urban_km2= |area_metro_km2= |population_as_of= 2025 |population_note=<ref>National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025" [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525]</ref> |population_total= 60.225 |population_density_km2= auto |population_demonym= Emeritenses |timezone= CET |utc_offset= +1 |timezone_DST= CEST |utc_offset_DST= +2 | latd = 38|latm = 54|lats = |latNS = N | longd= 6|longm = 20|longs= |longEW= W | coordinates_type = region:ES_type:city |elevation_footnotes= |elevation_m= 217 |postal_code_type= [[Poštna številka]] |postal_code= 06800 |area_code= |blank_name_sec1= |blank_info_sec1= |website= {{official website|http://www.merida.es}} |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }} '''Mérida''' ({{IPA|es|ˈmeɾiða|lang|Pronunciation of Mérida in Spanish.ogg}}, [[estremadurščina|estremadursko]] ''Méria'') je glavno mesto avtonomne skupnosti [[Estremadura]] v zahodni osrednji [[Španija|Španiji]]. Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološka najdišča v Méridi]] so od leta 1993 na seznamu [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Unescove svetovne kulturne dediščine]]. Ime Mérida izhaja iz [[arabščina|arabskega]] izraza ماردة [Mārida], čeprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta ''Emerita Augusta''. == Etimologija == Ime kraja ''Mérida'' izhaja iz latinske besede ''Emerita'', kar pomeni upokojenec ali veteran. Je del imena, ki ga je mesto prejelo po ustanovitvi cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] leta 25 pr. n. št., ''Augusta Emerita'', kolonija, v kateri so se naselili veterani ali zaslužni vojaki. ==Zgodovina== === Prazgodovina === Mérida je bila poseljena že od prazgodovine, kar dokazuje prestižna zakladnica zlatega nakita, izkopana iz dekliškega groba leta 1870. Zakladnica, ki je bila sestavljena iz dveh zapestnic v obliki obroča, rokavice in verižice s šestimi spiralnimi žičnimi obročki, je bila odpeljana v [[Britanski muzej]].<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=35933&plaA=35933-3-1 British Museum Collection]</ref> === Antika === Mesto ''Colonia Iulia Emerita Augusta'' ([[slovenščina|slovensko]] ''Kolonija Avgustovih vojnih veteranov''), kratko ''[[Emerita Augusta|Augusta Emerita]]'' je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[Seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] Avgust, da bi branilo prehode in most čez reko Guadiana. Postalo je upravno središče [[rimska provinca|rimske province]] [[Luzitanija|Luzitanije]] in eno od najpomembnejših mest v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], kasneje pa je v 4. stoletju služilo kot glavno mesto Hispanske škofije. V mestu se je ohranilo več pomembnih rimskih spomenikov. Emerita Augusta je bila tudi končna postaja ''Vía de la Plata'' (Srebrne poti), ključne rimske poti, ki je povezovala rudnike zlata v bližini Asturice Auguste z jugom Iberskega polotoka. Mérida ohranja več pomembnih rimskih spomenikov kot katero koli drugo mesto v Španiji, vključno s slavolokom in rimskim gledališčem. Judovsko zgodovinsko izročilo, kot je zapisano v ''Sefer ha-Qabbala'' Abrahama ibn Dauda (vir iz 12. stoletja), pravi, da je skupina plemiških judovskih izgnancev prispela v Mérido po uničenju [[Jeruzalem]]a leta 70 n. št. Eden od teh izgnancev, Baruh, obrtnik svile, je opisan kot prednik vplivne družine Albalia iz srednjeveške Córdobe.<ref>{{Citation |last=Prats |first=Arturo |title=Merida |work=Encyclopedia of Jews in the Islamic World Online |url=https://referenceworks.brill.com/display/entries/EJIO/COM-0015100.xml |access-date=2025-06-14 |publisher=Brill |language=en |doi=10.1163/1878-9781_ejiw_com_0015100|url-access=subscription }}</ref> Leta 409 je mesto med invazijo na Iberijo postalo prestolnica kratkotrajnega kraljestva [[Alani|Alanov]] pod kraljem Attacesom. Njegova smrt leta 418 v bitki proti Vizigotom je privedla do vključitve mesta v sosednje kraljestvo Vandalov. Leta 469 so ga zavzeli Vizigoti in je ostalo pomembno mesto v [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskem kraljestvu]]. === Srednji vek Leta 713 je Mérido osvojil [[Omajadski kalifat]] pod Muso ibn Nusayrjem in postala glavno mesto Core v Méridi. Arabci so ponovno uporabili in razširili številne rimske stavbe, zlasti trdnjavo [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]]. V 9. stoletju so se Mozarabi iz Méride pogosto upirali kalifatu, kar je prispevalo k postopnemu zatonu mesta. Med Fitno Al Andaluz (državljanska vojna v Córdobskem kalifatu) je Mérida postala del Taife Badajoz. V začetku 13. stoletja je Mérida pod nadzorom [[Almohadi|Almohadov]] podpirala rivalskega voditelja Ibn Huda. Leta 1230 jo je ponovno osvojil [[Alfonz IX. Leonski]] in se vrnila pod krščansko oblast. Mesto je nato postalo sedež priorata San Marcos de León meniškega reda sv. Jakoba. Obdobje okrevanja se je začelo v 15. stoletju po združitvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cárdenasa, velikega mojstra reda sv. === Sodobni čas === Leta 1720 je Mérida postala glavno mesto Intendence Mérida. Mesto stoji tudi ob poti Vía de la Plata ob [[Jakobova pot|Caminu de Santiago]], kar ponuja alternativo bolj znani francoski poti. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bilo veliko zgodovinskih spomenikov v Méridi poškodovanih ali uničenih. Po tem se je mesto razvilo kot železniško vozlišče in doživelo znatno industrializacijo. Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so 10. avgusta 1936 Mérido v bitki zavzele nacionalistične sile.<ref>Beevor, Antony. (2006). ''The Battle for Spain. The Spanish Civil War, 1936–1939.'' Penguin Books. London. p. 120</ref> Nacionalisti so na osvojenem ozemlju izvedli ostro represijo. V sodobnem času je Mérida leta 1983 postala glavno mesto [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Extremadura]]. Služi tudi kot cerkveni sedež nadškofije Mérida-Badajoz. [[Arheološko najdišče]] mesta je bilo leta 1993 vpisano za Unescov seznam svetovne dediščine. == Geografija == Mesto leži v jugozahodni Španiji, v osrčju Extremadure, v dolini Guadiana, južno od [[Cáceres]]a, zahodno od Don Benita in severno od Zafre (Tierra de Barros). Montijo in Badajoz sta na zahodu v isti dolini. Reka Albarregas se izliva v Guadiano s severovzhoda. [[Madrid]] je približno 340 km severovzhodno oddaljen. Nadmorska višina mesta je 217 m. ==Podnebje== [[Slika:Clima Mérida.jpg|thumb |left | 250px | Klimograf Méride]] Mérida ima [[sredozemsko podnebje]] z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najnižjimi temperaturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vroča in maksimalne dnevne temperature presežejo tudi 40 0 °C. Letna količina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Največ padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste suše, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let. Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme večinoma suho. Relativna vlažnost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla. == Letni dogodki == Vsako leto mesto organizira tedenski dogodek v počastitev rimske zgodovine območja ''Emerita Lvdica''. 'Igre' (''lvdica'') vključujejo načrtovane dogodke po vsem mestu čez dan in v prijetnih večerih v Méridi. Vključujejo parade, udeležence v kostumih, gladiatorje v divjih oklepih, simulacije bitk v starodavnem amfiteatru in nekaj simulacij vsakdanjega življenja v tistem obdobju. Razpored je približno od zadnjega tedna maja do prvega vikenda v juniju in ga je treba preveriti vnaprej na strani z razporedom dogodkov v mestu.<ref>{{Cite web |title=Emerita Lvdica » Turismo Mérida |url=https://turismomerida.org/emerita-lvdica-eng/ |access-date=2023-04-23 |website=Turismo Mérida |language=en-US}}</ref> ==Glavne znamenitosti== [[File:Mérida - Puente romano sobre el Guadiana - DSC 2172 W.jpg|thumb|[[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]]]] [[File:Acueducto "Los Milagros" Mérida (Badajoz, España).jpg|thumb|[[Acueducto de los Milagros]]]] [[File:Templo de Diana en Mérida.jpg|thumb|Dianin tempelj]] * [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] (''Puente Romano'') čez reko Guadiana, ki ga še vedno uporabljajo pešci, je najdaljši obstoječi rimski most.<ref>O’Connor (1993), str. 106–107.</ref> Ob njem je utrdba [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]], ki jo je leta 835 zgradil [[Kordovski emirat|kordovski]] [[emir]] [[Abd Al Rahman II.]] na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvorišču Alcazabe so rimski [[mozaik]]i, pod njim pa [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotska]] cisterna za vodo * [[Rimski forum (Mérida)|Rimski forum]] z [[Diana|Dianinim]] templjem in rimskim provincijskim forumom in [[Trajan]]ovim slavolokom * Ostanki Velikega cirkusa (''[[Circus Maximus (Mérida)|Circus Maximus]]'') iz 1. stoletja pr. n. št., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov * Akvadukt ''[[Acueducto de los Milagros]]'' * Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozaičnimi tlaki * Jezova ''Proserpina'' in ''Cornalvo'', rimska rezervoarja za vodo, ki sta še vedno v uporabi * [[Amfiteater v Méridi|Amfiteater]] in [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimsko gledališče]], kjer se dogajajo poletni festivali klasičnega gledališča * Arheološko najdišče Morerías * Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo * Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem [[portik]]u so vgrajeni deli antičnega [[Mars (mitologija)|Marsovega]] templja ===Druge znamenitosti=== * gotska cerkev Nuestra Señora de la Antigua iz 15.-16. stoletja * stolnica Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja * renesančna mestna hiša (Ajuntamento) * cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja V zadnjem času je bilo zgrajenih več pomembnih stavb, vključno z Visokošolsko službo za javno upravo, svete in parlamentom Extremadure, Stanovanjsko agencijo Extremadure, Državno knjižnico, Avditorijem, Kulturnim in prostočasnim centrom za mlade, Kulturnim centrom Hernán Cortés, Športnim mestom, Univerzo v Méridi, Hidrografsko konfederacijo Guadiana (ki jo je zasnoval Rafael Moneo), mostom Lusitania čez reko Guadiano (ki ga je zasnoval Santiago Calatrava), Pravosodno palačo itd. ==Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Arheološko najdišče Mérida]] == Zunanje povezave == {{commons}} * {{Official website|http://www.merida.es/}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061020113736/http://www.museoromano.com/ Roman Art National Museum]}} * [https://www.livius.org/a/spain/merida/emerita.html Pictures of Roman Mérida] * [http://musique09.free.fr/espagne_new2/thumbnails.php?album=71&lang=english Photos of Mérida: Roman monuments and other views of the city] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 25 pr. n. št.]] {{normativna kontrola}} 746urgflvejl1lp0sq8rsjt5pjv95ol 6740886 6740885 2026-08-22T14:18:37Z Ljuba24b 92351 np 6740886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Mérida |official_name = mestna občina |motto= |title= |nickname= |settlement_type= [[Seznam mest v Španiji|Mesto]] |image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/1/2/1 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Merida Roman Theatre1 edited.jpg | caption1 = [[Rimsko gledališče (Mérida)|Rimsko gledališče]] | image2 = Temple of Diana in Mérida.jpg | caption2 = Dianin tempelj | image3 = Merida Co-cathedral 2023 - south façade panorama.jpg | caption3 = so-stolnica v Méridi, Španija|So-stolnica]] | image4 = Acueducto - panoramio (1) edited.jpg | caption4 = [[Acueducto de los Milagros]] | image5 = Merida - 054 (30617208431).jpg | caption5 = Bazilika sv. Eulalia | image6 = Roman Bridge of Mérida 2023.jpg | caption6 = [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] | image7 = Puente en Mérida edited.jpg | caption7 = [[most Luzitanija]] }} | imagesize = | image_flag = Bandera de Mérida.svg | image_shield = Escudo de Mérida.svg |flag_link= Zastava |flag_size= 125px |pushpin_map= Španija |pushpin_mapsize= 250 |pushpin_map_caption= Lega Méride v Španiji |coordinates_region= |subdivision_type= [[Država]] |subdivision_name= {{zastava države|Španija}} |subdivision_type1= Avtonomna skupnost |subdivision_name1= {{flag|Extremadura}} | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Badajoz | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = Sodno okrožje | subdivision_name4 = Mérida |government_type= župan |governing_body= |leader_title= |leader_name= Antonio Rodríguez Osuna (2015) |leader_party= Španska ljudska stranka (PP) | established_title = Ustanovitev | established_date = 25 pr. n. št. |established_title2= |established_date2= |established_title3= |established_date3= |area_magnitude= |unit_pref= |area_footnotes= | area_total_km2 = 865,6 |area_land_km2= |area_water_km2= |area_water_percent= |area_urban_km2= |area_metro_km2= |population_as_of= 2025 |population_note=<ref>National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025" [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525]</ref> |population_total= 60.225 |population_density_km2= auto |population_demonym= Emeritenses |timezone= CET |utc_offset= +1 |timezone_DST= CEST |utc_offset_DST= +2 | latd = 38|latm = 54|lats = |latNS = N | longd= 6|longm = 20|longs= |longEW= W | coordinates_type = region:ES_type:city |elevation_footnotes= |elevation_m= 217 |postal_code_type= [[Poštna številka]] |postal_code= 06800 |area_code= |blank_name_sec1= |blank_info_sec1= |website= {{official website|http://www.merida.es}} |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }} '''Mérida''' ({{IPA|es|ˈmeɾiða|lang|Pronunciation of Mérida in Spanish.ogg}}, [[estremadurščina|estremadursko]] ''Méria'') je glavno mesto avtonomne skupnosti [[Estremadura]] v zahodni osrednji [[Španija|Španiji]]. Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološka najdišča v Méridi]] so od leta 1993 na seznamu [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Unescove svetovne kulturne dediščine]]. Ime Mérida izhaja iz [[arabščina|arabskega]] izraza ماردة [Mārida], čeprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta ''Emerita Augusta''. == Etimologija == Ime kraja ''Mérida'' izhaja iz latinske besede ''Emerita'', kar pomeni upokojenec ali veteran. Je del imena, ki ga je mesto prejelo po ustanovitvi cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] leta 25 pr. n. št., ''Augusta Emerita'', kolonija, v kateri so se naselili veterani ali zaslužni vojaki. ==Zgodovina== === Prazgodovina === Mérida je bila poseljena že od prazgodovine, kar dokazuje prestižna zakladnica zlatega nakita, izkopana iz dekliškega groba leta 1870. Zakladnica, ki je bila sestavljena iz dveh zapestnic v obliki obroča, rokavice in verižice s šestimi spiralnimi žičnimi obročki, je bila odpeljana v [[Britanski muzej]].<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=35933&plaA=35933-3-1 British Museum Collection]</ref> === Antika === Mesto ''Colonia Iulia Emerita Augusta'' ([[slovenščina|slovensko]] ''Kolonija Avgustovih vojnih veteranov''), kratko ''[[Emerita Augusta|Augusta Emerita]]'' je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[Seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] Avgust, da bi branilo prehode in most čez reko Guadiana. Postalo je upravno središče [[rimska provinca|rimske province]] [[Luzitanija|Luzitanije]] in eno od najpomembnejših mest v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], kasneje pa je v 4. stoletju služilo kot glavno mesto Hispanske škofije. V mestu se je ohranilo več pomembnih rimskih spomenikov. Emerita Augusta je bila tudi končna postaja ''Vía de la Plata'' (Srebrne poti), ključne rimske poti, ki je povezovala rudnike zlata v bližini Asturice Auguste z jugom Iberskega polotoka. Mérida ohranja več pomembnih rimskih spomenikov kot katero koli drugo mesto v Španiji, vključno s slavolokom in rimskim gledališčem. Judovsko zgodovinsko izročilo, kot je zapisano v ''Sefer ha-Qabbala'' Abrahama ibn Dauda (vir iz 12. stoletja), pravi, da je skupina plemiških judovskih izgnancev prispela v Mérido po uničenju [[Jeruzalem]]a leta 70 n. št. Eden od teh izgnancev, Baruh, obrtnik svile, je opisan kot prednik vplivne družine Albalia iz srednjeveške Córdobe.<ref>{{Citation |last=Prats |first=Arturo |title=Merida |work=Encyclopedia of Jews in the Islamic World Online |url=https://referenceworks.brill.com/display/entries/EJIO/COM-0015100.xml |access-date=2025-06-14 |publisher=Brill |language=en |doi=10.1163/1878-9781_ejiw_com_0015100|url-access=subscription }}</ref> Leta 409 je mesto med invazijo na Iberijo postalo prestolnica kratkotrajnega kraljestva [[Alani|Alanov]] pod kraljem Attacesom. Njegova smrt leta 418 v bitki proti Vizigotom je privedla do vključitve mesta v sosednje kraljestvo Vandalov. Leta 469 so ga zavzeli Vizigoti in je ostalo pomembno mesto v [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskem kraljestvu]]. === Srednji vek Leta 713 je Mérido osvojil [[Omajadski kalifat]] pod Muso ibn Nusayrjem in postala glavno mesto Core v Méridi. Arabci so ponovno uporabili in razširili številne rimske stavbe, zlasti trdnjavo [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]]. V 9. stoletju so se Mozarabi iz Méride pogosto upirali kalifatu, kar je prispevalo k postopnemu zatonu mesta. Med Fitno Al Andaluz (državljanska vojna v Córdobskem kalifatu) je Mérida postala del Taife Badajoz. V začetku 13. stoletja je Mérida pod nadzorom [[Almohadi|Almohadov]] podpirala rivalskega voditelja Ibn Huda. Leta 1230 jo je ponovno osvojil [[Alfonz IX. Leonski]] in se vrnila pod krščansko oblast. Mesto je nato postalo sedež priorata San Marcos de León meniškega reda sv. Jakoba. Obdobje okrevanja se je začelo v 15. stoletju po združitvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cárdenasa, velikega mojstra reda sv. === Sodobni čas === Leta 1720 je Mérida postala glavno mesto Intendence Mérida. Mesto stoji tudi ob poti Vía de la Plata ob [[Jakobova pot|Caminu de Santiago]], kar ponuja alternativo bolj znani francoski poti. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bilo veliko zgodovinskih spomenikov v Méridi poškodovanih ali uničenih. Po tem se je mesto razvilo kot železniško vozlišče in doživelo znatno industrializacijo. Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so 10. avgusta 1936 Mérido v bitki zavzele nacionalistične sile.<ref>Beevor, Antony. (2006). ''The Battle for Spain. The Spanish Civil War, 1936–1939.'' Penguin Books. London. p. 120</ref> Nacionalisti so na osvojenem ozemlju izvedli ostro represijo. V sodobnem času je Mérida leta 1983 postala glavno mesto [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Extremadura]]. Služi tudi kot cerkveni sedež nadškofije Mérida-Badajoz. [[Arheološko najdišče]] mesta je bilo leta 1993 vpisano za Unescov seznam svetovne dediščine. == Geografija == Mesto leži v jugozahodni Španiji, v osrčju Extremadure, v dolini Guadiana, južno od [[Cáceres]]a, zahodno od Don Benita in severno od Zafre (Tierra de Barros). Montijo in Badajoz sta na zahodu v isti dolini. Reka Albarregas se izliva v Guadiano s severovzhoda. [[Madrid]] je približno 340 km severovzhodno oddaljen. Nadmorska višina mesta je 217 m. ==Podnebje== [[Slika:Clima Mérida.jpg|thumb |left | 250px | Klimograf Méride]] Mérida ima [[sredozemsko podnebje]] z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najnižjimi temperaturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vroča in maksimalne dnevne temperature presežejo tudi 40 0 °C. Letna količina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Največ padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste suše, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let. Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme večinoma suho. Relativna vlažnost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla. == Letni dogodki == Vsako leto mesto organizira tedenski dogodek v počastitev rimske zgodovine območja ''Emerita Lvdica''. 'Igre' (''lvdica'') vključujejo načrtovane dogodke po vsem mestu čez dan in v prijetnih večerih v Méridi. Vključujejo parade, udeležence v kostumih, gladiatorje v divjih oklepih, simulacije bitk v starodavnem amfiteatru in nekaj simulacij vsakdanjega življenja v tistem obdobju. Razpored je približno od zadnjega tedna maja do prvega vikenda v juniju in ga je treba preveriti vnaprej na strani z razporedom dogodkov v mestu.<ref>{{Cite web |title=Emerita Lvdica » Turismo Mérida |url=https://turismomerida.org/emerita-lvdica-eng/ |access-date=2023-04-23 |website=Turismo Mérida |language=en-US}}</ref> ==Glavne znamenitosti== [[File:Mérida - Puente romano sobre el Guadiana - DSC 2172 W.jpg|thumb|[[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]]]] [[File:Acueducto "Los Milagros" Mérida (Badajoz, España).jpg|thumb|[[Acueducto de los Milagros]]]] [[File:Templo de Diana en Mérida.jpg|thumb|Dianin tempelj]] * [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] (''Puente Romano'') čez reko Guadiana, ki ga še vedno uporabljajo pešci, je najdaljši obstoječi rimski most.<ref>O’Connor (1993), str. 106–107.</ref> Ob njem je utrdba [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]], ki jo je leta 835 zgradil [[Kordovski emirat|kordovski]] [[emir]] [[Abd Al Rahman II.]] na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvorišču Alcazabe so rimski [[mozaik]]i, pod njim pa [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotska]] cisterna za vodo * [[Rimski forum (Mérida)|Rimski forum]] z [[Diana|Dianinim]] templjem in rimskim provincijskim forumom in [[Trajan]]ovim slavolokom * Ostanki Velikega cirkusa (''[[Circus Maximus (Mérida)|Circus Maximus]]'') iz 1. stoletja pr. n. št., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov * Akvadukt ''[[Acueducto de los Milagros]]'' * Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozaičnimi tlaki * Jezova ''Proserpina'' in ''Cornalvo'', rimska rezervoarja za vodo, ki sta še vedno v uporabi * [[Amfiteater v Méridi|Amfiteater]] in [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimsko gledališče]], kjer se dogajajo poletni festivali klasičnega gledališča * Arheološko najdišče Morerías * Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo * Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem [[portik]]u so vgrajeni deli antičnega [[Mars (mitologija)|Marsovega]] templja ===Druge znamenitosti=== * gotska cerkev Nuestra Señora de la Antigua iz 15.-16. stoletja * stolnica Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja * renesančna mestna hiša (Ajuntamento) * cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja V zadnjem času je bilo zgrajenih več pomembnih stavb, vključno z Visokošolsko službo za javno upravo, svete in parlamentom Extremadure, Stanovanjsko agencijo Extremadure, Državno knjižnico, Avditorijem, Kulturnim in prostočasnim centrom za mlade, Kulturnim centrom Hernán Cortés, Športnim mestom, Univerzo v Méridi, Hidrografsko konfederacijo Guadiana (ki jo je zasnoval Rafael Moneo), mostom Lusitania čez reko Guadiano (ki ga je zasnoval Santiago Calatrava), Pravosodno palačo itd. ==Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Arheološko najdišče Mérida]] == Zunanje povezave == {{commons}} * {{Official website|http://www.merida.es/}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061020113736/http://www.museoromano.com/ Roman Art National Museum]}} * [https://www.livius.org/a/spain/merida/emerita.html Pictures of Roman Mérida] * [http://musique09.free.fr/espagne_new2/thumbnails.php?album=71&lang=english Photos of Mérida: Roman monuments and other views of the city] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 25 pr. n. št.]] {{normativna kontrola}} dz4oclboxo6f228c4u8rgiymqblxuro 6740897 6740886 2026-08-22T14:37:04Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6740897 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Mérida |official_name = mestna občina |motto= |title= |nickname= |settlement_type= [[Seznam mest v Španiji|Mesto]] |image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/1/2/1 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Merida Roman Theatre1 edited.jpg | caption1 = [[Rimsko gledališče (Mérida)|Rimsko gledališče]] | image2 = Temple of Diana in Mérida.jpg | caption2 = Dianin tempelj | image3 = Merida Co-cathedral 2023 - south façade panorama.jpg | caption3 = so-stolnica v Méridi, Španija|So-stolnica]] | image4 = Acueducto - panoramio (1) edited.jpg | caption4 = [[Acueducto de los Milagros]] | image5 = Merida - 054 (30617208431).jpg | caption5 = Bazilika sv. Eulalia | image6 = Roman Bridge of Mérida 2023.jpg | caption6 = [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] | image7 = Puente en Mérida edited.jpg | caption7 = [[most Luzitanija]] }} | imagesize = | image_flag = Bandera de Mérida.svg | image_shield = Escudo de Mérida.svg |flag_link= Zastava |flag_size= 125px |pushpin_map= Španija |pushpin_mapsize= 250 |pushpin_map_caption= Lega Méride v Španiji |coordinates_region= |subdivision_type= [[Država]] |subdivision_name= {{zastava države|Španija}} |subdivision_type1= Avtonomna skupnost |subdivision_name1= {{flag|Extremadura}} | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Badajoz | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = Sodno okrožje | subdivision_name4 = Mérida |government_type= župan |governing_body= |leader_title= |leader_name= Antonio Rodríguez Osuna (2015) |leader_party= Španska ljudska stranka (PP) | established_title = Ustanovitev | established_date = 25 pr. n. št. |established_title2= |established_date2= |established_title3= |established_date3= |area_magnitude= |unit_pref= |area_footnotes= | area_total_km2 = 865,6 |area_land_km2= |area_water_km2= |area_water_percent= |area_urban_km2= |area_metro_km2= |population_as_of= 2025 |population_note=<ref>National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025" [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525]</ref> |population_total= 60.225 |population_density_km2= auto |population_demonym= Emeritenses |timezone= CET |utc_offset= +1 |timezone_DST= CEST |utc_offset_DST= +2 | latd = 38|latm = 54|lats = |latNS = N | longd= 6|longm = 20|longs= |longEW= W | coordinates_type = region:ES_type:city |elevation_footnotes= |elevation_m= 217 |postal_code_type= [[Poštna številka]] |postal_code= 06800 |area_code= |blank_name_sec1= |blank_info_sec1= |website= {{official website|http://www.merida.es}} |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }} '''Mérida''' ({{IPA|es|ˈmeɾiða|lang|Pronunciation of Mérida in Spanish.ogg}}, [[estremadurščina|estremadursko]] ''Méria'') je glavno mesto avtonomne skupnosti [[Estremadura]] v zahodni osrednji [[Španija|Španiji]]. Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološka najdišča v Méridi]] so od leta 1993 na seznamu [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Unescove svetovne kulturne dediščine]]. Ime Mérida izhaja iz [[arabščina|arabskega]] izraza ماردة [Mārida], čeprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta ''Emerita Augusta''. == Etimologija == Ime kraja ''Mérida'' izhaja iz latinske besede ''Emerita'', kar pomeni upokojenec ali veteran. Je del imena, ki ga je mesto prejelo po ustanovitvi cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] leta 25 pr. n. št., ''Augusta Emerita'', kolonija, v kateri so se naselili veterani ali zaslužni vojaki. ==Zgodovina== === Prazgodovina === Mérida je bila poseljena že od prazgodovine, kar dokazuje prestižna zakladnica zlatega nakita, izkopana iz dekliškega groba leta 1870. Zakladnica, ki je bila sestavljena iz dveh zapestnic v obliki obroča, rokavice in verižice s šestimi spiralnimi žičnimi obročki, je bila odpeljana v [[Britanski muzej]].<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=35933&plaA=35933-3-1 British Museum Collection]</ref> === Antika === Mesto ''Colonia Iulia Emerita Augusta'' ([[slovenščina|slovensko]] ''Kolonija Avgustovih vojnih veteranov''), kratko ''[[Emerita Augusta|Augusta Emerita]]'' je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[Seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] Avgust, da bi branilo prehode in most čez reko Guadiana. Postalo je upravno središče [[rimska provinca|rimske province]] [[Luzitanija|Luzitanije]] in eno od najpomembnejših mest v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], kasneje pa je v 4. stoletju služilo kot glavno mesto Hispanske škofije. V mestu se je ohranilo več pomembnih rimskih spomenikov. Emerita Augusta je bila tudi končna postaja ''Vía de la Plata'' (Srebrne poti), ključne rimske poti, ki je povezovala rudnike zlata v bližini Asturice Auguste z jugom Iberskega polotoka. Mérida ohranja več pomembnih rimskih spomenikov kot katero koli drugo mesto v Španiji, vključno s slavolokom in rimskim gledališčem. Judovsko zgodovinsko izročilo, kot je zapisano v ''Sefer ha-Qabbala'' Abrahama ibn Dauda (vir iz 12. stoletja), pravi, da je skupina plemiških judovskih izgnancev prispela v Mérido po uničenju [[Jeruzalem]]a leta 70 n. št. Eden od teh izgnancev, Baruh, obrtnik svile, je opisan kot prednik vplivne družine Albalia iz srednjeveške Córdobe.<ref>{{Citation |last=Prats |first=Arturo |title=Merida |work=Encyclopedia of Jews in the Islamic World Online |url=https://referenceworks.brill.com/display/entries/EJIO/COM-0015100.xml |access-date=2025-06-14 |publisher=Brill |language=en |doi=10.1163/1878-9781_ejiw_com_0015100|url-access=subscription }}</ref> Leta 409 je mesto med invazijo na Iberijo postalo prestolnica kratkotrajnega kraljestva [[Alani|Alanov]] pod kraljem Attacesom. Njegova smrt leta 418 v bitki proti Vizigotom je privedla do vključitve mesta v sosednje kraljestvo Vandalov. Leta 469 so ga zavzeli Vizigoti in je ostalo pomembno mesto v [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskem kraljestvu]]. === Srednji vek Leta 713 je Mérido osvojil [[Omajadski kalifat]] pod Muso ibn Nusayrjem in postala glavno mesto Core v Méridi. Arabci so ponovno uporabili in razširili številne rimske stavbe, zlasti trdnjavo [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]]. V 9. stoletju so se Mozarabi iz Méride pogosto upirali kalifatu, kar je prispevalo k postopnemu zatonu mesta. Med Fitno Al Andaluz (državljanska vojna v Córdobskem kalifatu) je Mérida postala del Taife Badajoz. V začetku 13. stoletja je Mérida pod nadzorom [[Almohadi|Almohadov]] podpirala rivalskega voditelja Ibn Huda. Leta 1230 jo je ponovno osvojil [[Alfonz IX. Leonski]] in se vrnila pod krščansko oblast. Mesto je nato postalo sedež priorata San Marcos de León meniškega reda sv. Jakoba. Obdobje okrevanja se je začelo v 15. stoletju po združitvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cárdenasa, velikega mojstra reda sv. === Sodobni čas === Leta 1720 je Mérida postala glavno mesto Intendence Mérida. Mesto stoji tudi ob poti Vía de la Plata ob [[Jakobova pot|Caminu de Santiago]], kar ponuja alternativo bolj znani francoski poti. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bilo veliko zgodovinskih spomenikov v Méridi poškodovanih ali uničenih. Po tem se je mesto razvilo kot železniško vozlišče in doživelo znatno industrializacijo. Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so 10. avgusta 1936 Mérido v bitki zavzele nacionalistične sile.<ref>Beevor, Antony. (2006). ''The Battle for Spain. The Spanish Civil War, 1936–1939.'' Penguin Books. London. p. 120</ref> Nacionalisti so na osvojenem ozemlju izvedli ostro represijo. V sodobnem času je Mérida leta 1983 postala glavno mesto [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Extremadura]]. Služi tudi kot cerkveni sedež nadškofije Mérida-Badajoz. [[Arheološko najdišče]] mesta je bilo leta 1993 vpisano za Unescov seznam svetovne dediščine. == Geografija == Mesto leži v jugozahodni Španiji, v osrčju Extremadure, v dolini Guadiana, južno od [[Cáceres]]a, zahodno od Don Benita in severno od Zafre (Tierra de Barros). Montijo in Badajoz sta na zahodu v isti dolini. Reka Albarregas se izliva v Guadiano s severovzhoda. [[Madrid]] je približno 340 km severovzhodno oddaljen. Nadmorska višina mesta je 217 m. ==Podnebje== [[Slika:Clima Mérida.jpg|thumb |left | 250px | Klimograf Méride]] Mérida ima [[sredozemsko podnebje]] z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najnižjimi temperaturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vroča in maksimalne dnevne temperature presežejo tudi 40 0 °C. Letna količina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Največ padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste suše, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let. Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme večinoma suho. Relativna vlažnost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla. == Letni dogodki == Vsako leto mesto organizira tedenski dogodek v počastitev rimske zgodovine območja ''Emerita Lvdica''. 'Igre' (''lvdica'') vključujejo načrtovane dogodke po vsem mestu čez dan in v prijetnih večerih v Méridi. Vključujejo parade, udeležence v kostumih, gladiatorje v divjih oklepih, simulacije bitk v starodavnem amfiteatru in nekaj simulacij vsakdanjega življenja v tistem obdobju. Razpored je približno od zadnjega tedna maja do prvega vikenda v juniju in ga je treba preveriti vnaprej na strani z razporedom dogodkov v mestu.<ref>{{Cite web |title=Emerita Lvdica » Turismo Mérida |url=https://turismomerida.org/emerita-lvdica-eng/ |access-date=2023-04-23 |website=Turismo Mérida |language=en-US}}</ref> ==Glavne znamenitosti== [[File:Mérida - Puente romano sobre el Guadiana - DSC 2172 W.jpg|thumb|[[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]]]] [[File:Acueducto "Los Milagros" Mérida (Badajoz, España).jpg|thumb|[[Acueducto de los Milagros]]]] [[File:Templo de Diana en Mérida.jpg|thumb|Dianin tempelj]] * [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] (''Puente Romano'') čez reko Guadiana, ki ga še vedno uporabljajo pešci, je najdaljši obstoječi rimski most.<ref>O’Connor (1993), str. 106–107.</ref> Ob njem je utrdba [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]], ki jo je leta 835 zgradil [[Kordovski emirat|kordovski]] [[emir]] [[Abd Al Rahman II.]] na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvorišču Alcazabe so rimski [[mozaik]]i, pod njim pa [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotska]] cisterna za vodo * [[Rimski forum (Mérida)|Rimski forum]] z [[Diana|Dianinim]] templjem in rimskim provincijskim forumom in [[Trajan]]ovim slavolokom * Ostanki Velikega cirkusa (''[[Circus Maximus (Mérida)|Circus Maximus]]'') iz 1. stoletja pr. n. št., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov * Akvadukt ''[[Acueducto de los Milagros]]'' * Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozaičnimi tlaki * Jezova ''Proserpina'' in ''Cornalvo'', rimska rezervoarja za vodo, ki sta še vedno v uporabi * [[Amfiteater v Méridi|Amfiteater]] in [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimsko gledališče]], kjer se dogajajo poletni festivali klasičnega gledališča * Arheološko najdišče Morerías * Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo * Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem [[portik]]u so vgrajeni deli antičnega [[Mars (mitologija)|Marsovega]] templja ===Druge znamenitosti=== * gotska cerkev Nuestra Señora de la Antigua iz 15.-16. stoletja * stolnica Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja * renesančna mestna hiša (Ajuntamento) * cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja V zadnjem času je bilo zgrajenih več pomembnih stavb, vključno z Visokošolsko službo za javno upravo, svete in parlamentom Extremadure, Stanovanjsko agencijo Extremadure, Državno knjižnico, Avditorijem, Kulturnim in prostočasnim centrom za mlade, Kulturnim centrom Hernán Cortés, Športnim mestom, Univerzo v Méridi, Hidrografsko konfederacijo Guadiana (ki jo je zasnoval Rafael Moneo), mostom Lusitania čez reko Guadiano (ki ga je zasnoval Santiago Calatrava), Pravosodno palačo itd. ==Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Arheološko najdišče Mérida]] == Zunanje povezave == {{commons}} * {{Official website|http://www.merida.es/}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061020113736/http://www.museoromano.com/ Roman Art National Museum]}} * [https://www.livius.org/a/spain/merida/emerita.html Pictures of Roman Mérida] * [http://musique09.free.fr/espagne_new2/thumbnails.php?album=71&lang=english Photos of Mérida: Roman monuments and other views of the city] [[Kategorija:Mérida, Španija| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 25 pr. n. št.]] {{normativna kontrola}} 9851f750fjxpfxwv7hiopl6io337los 6740972 6740897 2026-08-22T17:02:33Z Ljuba24b 92351 /* Antika */ np 6740972 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Mérida |official_name = mestna občina |motto= |title= |nickname= |settlement_type= [[Seznam mest v Španiji|Mesto]] |image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/1/2/1 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Merida Roman Theatre1 edited.jpg | caption1 = [[Rimsko gledališče (Mérida)|Rimsko gledališče]] | image2 = Temple of Diana in Mérida.jpg | caption2 = Dianin tempelj | image3 = Merida Co-cathedral 2023 - south façade panorama.jpg | caption3 = so-stolnica v Méridi, Španija|So-stolnica]] | image4 = Acueducto - panoramio (1) edited.jpg | caption4 = [[Acueducto de los Milagros]] | image5 = Merida - 054 (30617208431).jpg | caption5 = Bazilika sv. Eulalia | image6 = Roman Bridge of Mérida 2023.jpg | caption6 = [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] | image7 = Puente en Mérida edited.jpg | caption7 = [[most Luzitanija]] }} | imagesize = | image_flag = Bandera de Mérida.svg | image_shield = Escudo de Mérida.svg |flag_link= Zastava |flag_size= 125px |pushpin_map= Španija |pushpin_mapsize= 250 |pushpin_map_caption= Lega Méride v Španiji |coordinates_region= |subdivision_type= [[Država]] |subdivision_name= {{zastava države|Španija}} |subdivision_type1= Avtonomna skupnost |subdivision_name1= {{flag|Extremadura}} | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Badajoz | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = Sodno okrožje | subdivision_name4 = Mérida |government_type= župan |governing_body= |leader_title= |leader_name= Antonio Rodríguez Osuna (2015) |leader_party= Španska ljudska stranka (PP) | established_title = Ustanovitev | established_date = 25 pr. n. št. |established_title2= |established_date2= |established_title3= |established_date3= |area_magnitude= |unit_pref= |area_footnotes= | area_total_km2 = 865,6 |area_land_km2= |area_water_km2= |area_water_percent= |area_urban_km2= |area_metro_km2= |population_as_of= 2025 |population_note=<ref>National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025" [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525]</ref> |population_total= 60.225 |population_density_km2= auto |population_demonym= Emeritenses |timezone= CET |utc_offset= +1 |timezone_DST= CEST |utc_offset_DST= +2 | latd = 38|latm = 54|lats = |latNS = N | longd= 6|longm = 20|longs= |longEW= W | coordinates_type = region:ES_type:city |elevation_footnotes= |elevation_m= 217 |postal_code_type= [[Poštna številka]] |postal_code= 06800 |area_code= |blank_name_sec1= |blank_info_sec1= |website= {{official website|http://www.merida.es}} |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }} '''Mérida''' ({{IPA|es|ˈmeɾiða|lang|Pronunciation of Mérida in Spanish.ogg}}, [[estremadurščina|estremadursko]] ''Méria'') je glavno mesto avtonomne skupnosti [[Estremadura]] v zahodni osrednji [[Španija|Španiji]]. Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološka najdišča v Méridi]] so od leta 1993 na seznamu [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Unescove svetovne kulturne dediščine]]. Ime Mérida izhaja iz [[arabščina|arabskega]] izraza ماردة [Mārida], čeprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta ''Emerita Augusta''. == Etimologija == Ime kraja ''Mérida'' izhaja iz latinske besede ''Emerita'', kar pomeni upokojenec ali veteran. Je del imena, ki ga je mesto prejelo po ustanovitvi cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] leta 25 pr. n. št., ''Augusta Emerita'', kolonija, v kateri so se naselili veterani ali zaslužni vojaki. ==Zgodovina== === Prazgodovina === Mérida je bila poseljena že od prazgodovine, kar dokazuje prestižna zakladnica zlatega nakita, izkopana iz dekliškega groba leta 1870. Zakladnica, ki je bila sestavljena iz dveh zapestnic v obliki obroča, rokavice in verižice s šestimi spiralnimi žičnimi obročki, je bila odpeljana v [[Britanski muzej]].<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=35933&plaA=35933-3-1 British Museum Collection]</ref> === Antika === Mesto ''Colonia Iulia Emerita Augusta'' ([[slovenščina|slovensko]] ''Kolonija Avgustovih vojnih veteranov''), kratko ''[[Emerita Augusta|Augusta Emerita]]'' je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[Seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] Avgust, da bi branilo prehode in most čez reko Guadiana. Postalo je upravno središče [[rimska provinca|rimske province]] [[Luzitanija|Luzitanije]] in eno od najpomembnejših mest v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], kasneje pa je v 4. stoletju služilo kot glavno mesto Hispanske škofije. V mestu se je ohranilo več pomembnih rimskih spomenikov. Emerita Augusta je bila tudi končna postaja ''[[Ruta de la Plata]]'' (Srebrne poti), ključne rimske poti, ki je povezovala rudnike zlata v bližini Asturice Auguste z jugom Iberskega polotoka. Mérida ohranja več pomembnih rimskih spomenikov kot katero koli drugo mesto v Španiji, vključno s slavolokom in rimskim gledališčem. Judovsko zgodovinsko izročilo, kot je zapisano v ''Sefer ha-Qabbala'' Abrahama ibn Dauda (vir iz 12. stoletja), pravi, da je skupina plemiških judovskih izgnancev prispela v Mérido po uničenju [[Jeruzalem]]a leta 70 n. št. Eden od teh izgnancev, Baruh, obrtnik svile, je opisan kot prednik vplivne družine Albalia iz srednjeveške Córdobe.<ref>{{Citation |last=Prats |first=Arturo |title=Merida |work=Encyclopedia of Jews in the Islamic World Online |url=https://referenceworks.brill.com/display/entries/EJIO/COM-0015100.xml |access-date=2025-06-14 |publisher=Brill |language=en |doi=10.1163/1878-9781_ejiw_com_0015100|url-access=subscription }}</ref> Leta 409 je mesto med invazijo na Iberijo postalo prestolnica kratkotrajnega kraljestva [[Alani|Alanov]] pod kraljem Attacesom. Njegova smrt leta 418 v bitki proti Vizigotom je privedla do vključitve mesta v sosednje kraljestvo Vandalov. Leta 469 so ga zavzeli Vizigoti in je ostalo pomembno mesto v [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskem kraljestvu]]. === Srednji vek Leta 713 je Mérido osvojil [[Omajadski kalifat]] pod Muso ibn Nusayrjem in postala glavno mesto Core v Méridi. Arabci so ponovno uporabili in razširili številne rimske stavbe, zlasti trdnjavo [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]]. V 9. stoletju so se Mozarabi iz Méride pogosto upirali kalifatu, kar je prispevalo k postopnemu zatonu mesta. Med Fitno Al Andaluz (državljanska vojna v Córdobskem kalifatu) je Mérida postala del Taife Badajoz. V začetku 13. stoletja je Mérida pod nadzorom [[Almohadi|Almohadov]] podpirala rivalskega voditelja Ibn Huda. Leta 1230 jo je ponovno osvojil [[Alfonz IX. Leonski]] in se vrnila pod krščansko oblast. Mesto je nato postalo sedež priorata San Marcos de León meniškega reda sv. Jakoba. Obdobje okrevanja se je začelo v 15. stoletju po združitvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cárdenasa, velikega mojstra reda sv. === Sodobni čas === Leta 1720 je Mérida postala glavno mesto Intendence Mérida. Mesto stoji tudi ob poti Vía de la Plata ob [[Jakobova pot|Caminu de Santiago]], kar ponuja alternativo bolj znani francoski poti. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bilo veliko zgodovinskih spomenikov v Méridi poškodovanih ali uničenih. Po tem se je mesto razvilo kot železniško vozlišče in doživelo znatno industrializacijo. Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so 10. avgusta 1936 Mérido v bitki zavzele nacionalistične sile.<ref>Beevor, Antony. (2006). ''The Battle for Spain. The Spanish Civil War, 1936–1939.'' Penguin Books. London. p. 120</ref> Nacionalisti so na osvojenem ozemlju izvedli ostro represijo. V sodobnem času je Mérida leta 1983 postala glavno mesto [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Extremadura]]. Služi tudi kot cerkveni sedež nadškofije Mérida-Badajoz. [[Arheološko najdišče]] mesta je bilo leta 1993 vpisano za Unescov seznam svetovne dediščine. == Geografija == Mesto leži v jugozahodni Španiji, v osrčju Extremadure, v dolini Guadiana, južno od [[Cáceres]]a, zahodno od Don Benita in severno od Zafre (Tierra de Barros). Montijo in Badajoz sta na zahodu v isti dolini. Reka Albarregas se izliva v Guadiano s severovzhoda. [[Madrid]] je približno 340 km severovzhodno oddaljen. Nadmorska višina mesta je 217 m. ==Podnebje== [[Slika:Clima Mérida.jpg|thumb |left | 250px | Klimograf Méride]] Mérida ima [[sredozemsko podnebje]] z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najnižjimi temperaturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vroča in maksimalne dnevne temperature presežejo tudi 40 0 °C. Letna količina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Največ padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste suše, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let. Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme večinoma suho. Relativna vlažnost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla. == Letni dogodki == Vsako leto mesto organizira tedenski dogodek v počastitev rimske zgodovine območja ''Emerita Lvdica''. 'Igre' (''lvdica'') vključujejo načrtovane dogodke po vsem mestu čez dan in v prijetnih večerih v Méridi. Vključujejo parade, udeležence v kostumih, gladiatorje v divjih oklepih, simulacije bitk v starodavnem amfiteatru in nekaj simulacij vsakdanjega življenja v tistem obdobju. Razpored je približno od zadnjega tedna maja do prvega vikenda v juniju in ga je treba preveriti vnaprej na strani z razporedom dogodkov v mestu.<ref>{{Cite web |title=Emerita Lvdica » Turismo Mérida |url=https://turismomerida.org/emerita-lvdica-eng/ |access-date=2023-04-23 |website=Turismo Mérida |language=en-US}}</ref> ==Glavne znamenitosti== [[File:Mérida - Puente romano sobre el Guadiana - DSC 2172 W.jpg|thumb|[[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]]]] [[File:Acueducto "Los Milagros" Mérida (Badajoz, España).jpg|thumb|[[Acueducto de los Milagros]]]] [[File:Templo de Diana en Mérida.jpg|thumb|Dianin tempelj]] * [[Puente Romano (Mérida)|Rimski most]] (''Puente Romano'') čez reko Guadiana, ki ga še vedno uporabljajo pešci, je najdaljši obstoječi rimski most.<ref>O’Connor (1993), str. 106–107.</ref> Ob njem je utrdba [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]], ki jo je leta 835 zgradil [[Kordovski emirat|kordovski]] [[emir]] [[Abd Al Rahman II.]] na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvorišču Alcazabe so rimski [[mozaik]]i, pod njim pa [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotska]] cisterna za vodo * [[Rimski forum (Mérida)|Rimski forum]] z [[Diana|Dianinim]] templjem in rimskim provincijskim forumom in [[Trajan]]ovim slavolokom * Ostanki Velikega cirkusa (''[[Circus Maximus (Mérida)|Circus Maximus]]'') iz 1. stoletja pr. n. št., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov * Akvadukt ''[[Acueducto de los Milagros]]'' * Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozaičnimi tlaki * Jezova ''Proserpina'' in ''Cornalvo'', rimska rezervoarja za vodo, ki sta še vedno v uporabi * [[Amfiteater v Méridi|Amfiteater]] in [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimsko gledališče]], kjer se dogajajo poletni festivali klasičnega gledališča * Arheološko najdišče Morerías * Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo * Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem [[portik]]u so vgrajeni deli antičnega [[Mars (mitologija)|Marsovega]] templja ===Druge znamenitosti=== * gotska cerkev Nuestra Señora de la Antigua iz 15.-16. stoletja * stolnica Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja * renesančna mestna hiša (Ajuntamento) * cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja V zadnjem času je bilo zgrajenih več pomembnih stavb, vključno z Visokošolsko službo za javno upravo, svete in parlamentom Extremadure, Stanovanjsko agencijo Extremadure, Državno knjižnico, Avditorijem, Kulturnim in prostočasnim centrom za mlade, Kulturnim centrom Hernán Cortés, Športnim mestom, Univerzo v Méridi, Hidrografsko konfederacijo Guadiana (ki jo je zasnoval Rafael Moneo), mostom Lusitania čez reko Guadiano (ki ga je zasnoval Santiago Calatrava), Pravosodno palačo itd. ==Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Arheološko najdišče Mérida]] == Zunanje povezave == {{commons}} * {{Official website|http://www.merida.es/}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061020113736/http://www.museoromano.com/ Roman Art National Museum]}} * [https://www.livius.org/a/spain/merida/emerita.html Pictures of Roman Mérida] * [http://musique09.free.fr/espagne_new2/thumbnails.php?album=71&lang=english Photos of Mérida: Roman monuments and other views of the city] [[Kategorija:Mérida, Španija| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 25 pr. n. št.]] {{normativna kontrola}} 1vf079u67y9q7kindwv5s79c0c8tmmj 0 366310 6740868 6490218 2026-08-22T13:55:51Z Ljuba24b 92351 dp, np 6740868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida }} '''Arheološko najdišče Mérida''', [[Extremadura]], [[Španija]], je najpomembnejše rimsko arheološko najdišče na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Mesto ''[[Emerita Augusta|Colonia Iulia Emerita Augusta]]'' je ustanovil cesar [[Gaj Avgust Oktavijan]] leta 25. pr. n. št. med svojo hispansko kampanjo. Postala je upravno središče [[rimska provinca|rimske province]] Luzitanije, njen glavni namen pa je bil nastanitev vojnih veteranov [[V. legija Alaudae|V. legije ''Alaudae'']] in [[X. legija Gemina|X. legije ''Gemina'']], ki so sodelovali v kantabtrijskih vojnah. Do padca Zahodnega rimskega cesarstva je bila ''Emerita Augusta'' vojaško, kulturno, gospodarsko in sodno središče province. Njen pomen je bil velik, da jo je imel rimski pesnik in retorik Decim Magn Avzonij za deveto najpomembnejše mesto v rimskem svetu. O njeni vitalnosti še danes pričajo ostaline rimskega mesta. Gledališče, amfiteater in akvadukt spadajo med največje dosežke rimske arhitekture v Španiji. Skrb za tako obsežno dediščino je prevzel Narodni muzej rimske umetnosti, ki so ga zgradili leta 1986 po načrtih arhitekta Rafaela Monea. Sedem let pozneje, leta 1993, je bil kompleks vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Gledališče== [[Slika:Roman Theatre Mérida 2.jpg|thumb|centre|700px|Rimsko gledališče v Méridi]] Gradnjo gledališča je vzpodbudil konzul Vespazijan Agripa. Iz napisa v gledališču je razvidno, da je bilo zgrajeno leta 16-15 pr. n. št.. Gledališče je doživelo več prenov, zlasti ob koncu 1. stoletja ali v začetku 2. stoletja n. št., verjetno med vladanjem cesarja Trajana. V tistem času je bila zgrajena sedanja prednja odrska fasada (''scaenae frons''). Drugo obnovo je doživelo med letoma 330 in 340 v času cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]], ko so uvedli nove arhitekturne elemente in zgradili pešpot okoli gledališča. Po uvedbi [[krščanstvo|krščanstva]] so gledališče v pozni [[antika|antiki]] opustili. Počasi ga je prekrila zemlja, da so bile vidne samo še zgornje vrste sedežev (''summa cavea''). Lokalno izročilo pravi, da je bilo na tem mestu sedem stolov, na katerih je sedelo več [[Mavri|mavrskih]] kraljev in odločalo o usodi mesta. ==Amfiteater== {{glavni|Amfiteater v Méridi}} [[Slika:Merida Roman Amphitheatre 0594.jpg|thumb|left|Amfiteater]] Rimski amfiteater, ki je bil bolj priljubljen kot gledališče, so odprli leta 8 pr. n. št.. V njem so se dogajale predvsem gladiatorske igre. Sestavljen je iz osrednje eliptične arene, obdane s tribunami za 15.000 gledalcev. Tribune so bile skladno z avgustejsko tradicijo radeljene na tri dele, pri čemer so bile spodnje vrste rezervirane za gledalce z najvišjimi družbenimi položaji. Ohranjen je samo slednji, najnižji del amfiteatra, ker so po prenehanju zanimanja za igre zgornje dele amfiteatra uporabljali kot kamnolom za gradnjo sosednjih zgradb. == Circus maximus== [[Slika:VR Merida 03-Circo Romano.jpg|thumb|right|''Circus maximus'']] Cirkus je bil namenjen predvsem dirkam z bojnimi vozovi. Zgrajen je bil v času cesarja [[Tiberij]]a na začetku 1. stoletja n. št., verjetno okoli leta 20, po zgledu na rimski cirkus. Bil je največja zgradba v Méridi, dolg 400 m in širok 115 m. Sprejel je do 30.000 gledalcev in spada med najbolje ohranjene rimske cirkuse.<ref>[http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_merida_circo.html Roman Circus (''Emerita Augusta'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926014812/http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_merida_circo.html |date=2012-09-26 }}. Pridobljeno dne 13. decembra 2013.</ref> Velik del je porušen, ohranili pa so se glavni vhod (''Porta Pompae''), Vrata zmage (''Porta Triumphalis''), vzdolžni predelni zid (''spina'') in sodniška tribuna (''tribunal iudicium''). Ob vhodu v prostor okoli ograjenih ostankih cirkusa je manjši muzej, posvečen meridskemu cirkusu. ==Rimski most== {{glavni|Puente Romano (Mérida)}} [[Slika: Puente_Romano_Mérida_6623.JPG|thumb|right|Rimski most in novi Puente Lusitania]] Rimski most (špansko Puente Romano) preko reke Guadiana in cesta, ki je od njega vodila na drugo stran mesta, sta bila [[Dekuman|glavni dekuman]] (''Decumanus Maximus'') ''Emerite Augustae''. Je najdaljši ohranjeni antični most, ki je bil nekoč dolg 755 m in je imel 62 lokov.<ref> C. O’Connor (1993), ''Roman Bridges'', Cambridge University Press, str. 106 in dalje, ISBN 0-521-39326-4.</ref> Sedaj je dolg 721 m in ima 60 lokov, od katerih so trije pokopani na južnem bregu Guadiane. Skupaj z dostopi je dolg 790 m. == Acueducto de los Milagros == {{glavni|Acueducto de los Milagros}} [[Slika:El acueducto de Los Milagros.jpg|thumb|right|Čudežni akvadukt]] Acueducto de los Milagros je delno porušen rimski [[akvadukt]], ki je ''Emerito Augusto'' oskrboval z vodo iz umetnega Proserpininega jezera, ki je kakšnih 5 km iz mesta.<ref>R. Collins (1998), ''Spain: An Oxford Archaeological Guide'', Oxford University Press, str. 195, ISBN 0-19-285300-7.</ref> Jezero je napajal potok Las Pardillas. Zgrajen je bil na začetku 1. stoletja n. št.. Okoli leta 300 je bil dograjen ali obnovljen. Ime Čudežni akvadukt so mu dali domačini kot znak spoštovanja, da še vedno stoji.<ref>J.M. Ávila Macías, M.I. Mota López, I. Rodríguez Maribona (2006), ''Study for the determination of the pathologies in the constituent materials of the Milagros Aqueduct (Mérida''), Heritage, International Heritage, Weathering and Conservation Conference, 21.-24. junij 2006, Taylor & Francis, ISBN 0-415-41272-2.</ref> Ohranjen je relativno majhen, 830 m dolg del akvadukta. Sestavlja ga 38 obokanih stebrov, ki so med seboj oddaljeni 25 m. Zgrajen je iz različnih gradiv (''opus mixtum''): pravilno obdelanih granitnih blokov z vmesnimi sloji rdeče opeke. Oboki so zgrajeni iz opeke. ==Akvadukt de Rabo de Buey-San Lázaro== [[Slika:Acueducto de Rabo de Buey-SanLazaro2.jpg|thumb|left|Akvadukt San Lazaro]] Mérida je imela še dva druga akvadukta: 15 km dolg akvadukt ''Aqua Augusta'', po katerem je dotekala voda iz jezera Conalvo, in akvadukt San Lázaro, ki se je napajal iz podzemskih izvirov in potokov.<ref>L. A. Curchin (1991), ''Roman Spain: Conquest and Assimilation'', Routledge, str.106, ISBN 0-415-02365-3.</ref> Od slednjega so ohranjeni samo trije stebri v bližini rimskega cirkusa, ker so ga uporabili za gradnjo novih objektov. ==Rimski forum== {{glavni|Rimski forum (Mérida)}} [[Slika:Le Temple de Diane.jpg|thumb|left|Dianin tempelj]] Rimski forum je bil glavni javni prostor v ''Emeriti Augusti''. Zgrajen je bil leta 25 pr. n. št.. Ohranjen je Dianin tempelj, zgrajen iz lokalnega [[granit]]a. Ime templja je napačno, ker ni bil posvečen boginji [[Diana|Diani]], ampak cesarskemu kultu. Del templja so kasneje uporabili za gradnjo palače grofa Corbosa. Na forumu je tudi Marsov tempelj, [[portik]] iz 1. stoletja, [[bazilika (zgradba)|bazilika]] in javno kopališče. Emerita Augusta je imela poleg Rimskega tudi Deželni forum. ==Trajanov slavolok== [[Slika:Merida Arco de Trajano.JPG|thumb|right|Trajanov slavolok]] [[Trajan]]ov slavolok stoji na Deželnem forumu na [[kardo|glavnem kardu]] mesta (''Cardo Maximus''), ki je bil ena od najbolj prometnih mestnih ulic. Forum je bil sprva tlakovan z marmorjem. Temelji slavoloka so iz [[granit]]a, gornji del pa iz [[marmor]]ja. Visok je 13,97 m, širok 5,70 m in dolg 8,67 m. Domneva se, da je bil posvečen rimskim vojaškim zmagam, verjetno ne Trajanovim, hkrati pa je bil vhod v Deželni forum. ==Mitrejska hiša== Hišo (špansko Casa del Mitreo), ki je ime dobila po bližnjem [[mitrej]]u , so po naključju odkrili leta 1969. Nahaja se na južnem pobočju hriba San Albin. Zgrajena je iz neobdelanih kamnitih blokov z okrepljenimi vogali. Hiša ima notranje dvorišče in sobo s kozmogonskim mozaikom, na katerem so alegorično upodobljeni naravni pojavi (reke, vetrovi itd.), dan katerimi bdi [[Eon]]. Hiša je bila nedavno prekrita in obnovljena. ==Alcazaba== {{glavni|Alcazaba, Mérida }} [[Slika:Aljibe de la Alcazaba de Mérida.jpg|thumb|right|Alcazaba: vhod v podzemno cisterno]] Ob Rimskem mostu čez reko Guadiana stoji [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]], ki jo zgradil [[Abd Al Rahman II.]] leta 835 kot trdnjavo za obvladovanje Méride, ki se je od leta 805 stalno upirala oblastnikom iz [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]]. Alcazaba je bila prva arabska [[citadela]], zgrajena na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Zgradba kvadratne oblike s stranicami 130 m je lahko sprejela številno vojaško posadko. Obzidje je visoko 10 m in debelo 2,7 m, zgrajeno na ostankih in z ostanki rimskega in [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskega]] obzidja. Na obzidju je 25 stolpov. V notranjosti je edinstvena cisterna za pitno vodo (''aljibe''), ki je preko filtrov pritekala iz reke Guadiane. Alcazaba je dostopna z Rimskega mostu skozi majhen prostor, imenovan Alcazarejo, ki je nekoč služil za pregled pešcev in blaga, ki so ga vozili v mesto. Ob njegovih vratih sta dva stolpa, na podkvastem loku pa je napis v čast pokrovitelju gradnje Abd Al Rahmanu II.. Ob trdnjavi je bil zgrajen konvent reda Santiago, ki je sedaj sedež esstremadurske deželne uprave. ==Kolumbarij == [[Kolumbarij]] ({{langx|es|Los Columbarios}}) sestavljata dve zgradbi, ki sta nekoč stali v rimski [[nekropola|nekropoli]] izven mestnega obzidja. Obe sta lep primer rimskih nagrobnih zgradb. Zgrajeni sta iz neobdelanega kamna, sedeži pa so iz granita. Na obeh so se ohranili napisi družin, Voconii in Iulii, ki sta bili njuni lastnici. V zadnjem času je okolica kolumbarija preurejena v sprehajališče, posvečeno odnosu meščanov Emerite do umrlih. Na panelih so napisi epikurejcev in stoikov in razlage rimskih pogrebnih običajev. Na sprehajališču sta tudi dva rimska mavzoleja. Kolumbarij je dostopen skozi Mitrejsko hišo. ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Alcazaba, Málaga]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] qpiu2iie3viwwutf25kol29oelrgaqu 6740902 6740868 2026-08-22T14:41:00Z Ljuba24b 92351 /* Glej tudi */ kat 6740902 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida }} '''Arheološko najdišče Mérida''', [[Extremadura]], [[Španija]], je najpomembnejše rimsko arheološko najdišče na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Mesto ''[[Emerita Augusta|Colonia Iulia Emerita Augusta]]'' je ustanovil cesar [[Gaj Avgust Oktavijan]] leta 25. pr. n. št. med svojo hispansko kampanjo. Postala je upravno središče [[rimska provinca|rimske province]] Luzitanije, njen glavni namen pa je bil nastanitev vojnih veteranov [[V. legija Alaudae|V. legije ''Alaudae'']] in [[X. legija Gemina|X. legije ''Gemina'']], ki so sodelovali v kantabtrijskih vojnah. Do padca Zahodnega rimskega cesarstva je bila ''Emerita Augusta'' vojaško, kulturno, gospodarsko in sodno središče province. Njen pomen je bil velik, da jo je imel rimski pesnik in retorik Decim Magn Avzonij za deveto najpomembnejše mesto v rimskem svetu. O njeni vitalnosti še danes pričajo ostaline rimskega mesta. Gledališče, amfiteater in akvadukt spadajo med največje dosežke rimske arhitekture v Španiji. Skrb za tako obsežno dediščino je prevzel Narodni muzej rimske umetnosti, ki so ga zgradili leta 1986 po načrtih arhitekta Rafaela Monea. Sedem let pozneje, leta 1993, je bil kompleks vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Gledališče== [[Slika:Roman Theatre Mérida 2.jpg|thumb|centre|700px|Rimsko gledališče v Méridi]] Gradnjo gledališča je vzpodbudil konzul Vespazijan Agripa. Iz napisa v gledališču je razvidno, da je bilo zgrajeno leta 16-15 pr. n. št.. Gledališče je doživelo več prenov, zlasti ob koncu 1. stoletja ali v začetku 2. stoletja n. št., verjetno med vladanjem cesarja Trajana. V tistem času je bila zgrajena sedanja prednja odrska fasada (''scaenae frons''). Drugo obnovo je doživelo med letoma 330 in 340 v času cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]], ko so uvedli nove arhitekturne elemente in zgradili pešpot okoli gledališča. Po uvedbi [[krščanstvo|krščanstva]] so gledališče v pozni [[antika|antiki]] opustili. Počasi ga je prekrila zemlja, da so bile vidne samo še zgornje vrste sedežev (''summa cavea''). Lokalno izročilo pravi, da je bilo na tem mestu sedem stolov, na katerih je sedelo več [[Mavri|mavrskih]] kraljev in odločalo o usodi mesta. ==Amfiteater== {{glavni|Amfiteater v Méridi}} [[Slika:Merida Roman Amphitheatre 0594.jpg|thumb|left|Amfiteater]] Rimski amfiteater, ki je bil bolj priljubljen kot gledališče, so odprli leta 8 pr. n. št.. V njem so se dogajale predvsem gladiatorske igre. Sestavljen je iz osrednje eliptične arene, obdane s tribunami za 15.000 gledalcev. Tribune so bile skladno z avgustejsko tradicijo radeljene na tri dele, pri čemer so bile spodnje vrste rezervirane za gledalce z najvišjimi družbenimi položaji. Ohranjen je samo slednji, najnižji del amfiteatra, ker so po prenehanju zanimanja za igre zgornje dele amfiteatra uporabljali kot kamnolom za gradnjo sosednjih zgradb. == Circus maximus== [[Slika:VR Merida 03-Circo Romano.jpg|thumb|right|''Circus maximus'']] Cirkus je bil namenjen predvsem dirkam z bojnimi vozovi. Zgrajen je bil v času cesarja [[Tiberij]]a na začetku 1. stoletja n. št., verjetno okoli leta 20, po zgledu na rimski cirkus. Bil je največja zgradba v Méridi, dolg 400 m in širok 115 m. Sprejel je do 30.000 gledalcev in spada med najbolje ohranjene rimske cirkuse.<ref>[http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_merida_circo.html Roman Circus (''Emerita Augusta'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926014812/http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_merida_circo.html |date=2012-09-26 }}. Pridobljeno dne 13. decembra 2013.</ref> Velik del je porušen, ohranili pa so se glavni vhod (''Porta Pompae''), Vrata zmage (''Porta Triumphalis''), vzdolžni predelni zid (''spina'') in sodniška tribuna (''tribunal iudicium''). Ob vhodu v prostor okoli ograjenih ostankih cirkusa je manjši muzej, posvečen meridskemu cirkusu. ==Rimski most== {{glavni|Puente Romano (Mérida)}} [[Slika: Puente_Romano_Mérida_6623.JPG|thumb|right|Rimski most in novi Puente Lusitania]] Rimski most (špansko Puente Romano) preko reke Guadiana in cesta, ki je od njega vodila na drugo stran mesta, sta bila [[Dekuman|glavni dekuman]] (''Decumanus Maximus'') ''Emerite Augustae''. Je najdaljši ohranjeni antični most, ki je bil nekoč dolg 755 m in je imel 62 lokov.<ref> C. O’Connor (1993), ''Roman Bridges'', Cambridge University Press, str. 106 in dalje, ISBN 0-521-39326-4.</ref> Sedaj je dolg 721 m in ima 60 lokov, od katerih so trije pokopani na južnem bregu Guadiane. Skupaj z dostopi je dolg 790 m. == Acueducto de los Milagros == {{glavni|Acueducto de los Milagros}} [[Slika:El acueducto de Los Milagros.jpg|thumb|right|Čudežni akvadukt]] Acueducto de los Milagros je delno porušen rimski [[akvadukt]], ki je ''Emerito Augusto'' oskrboval z vodo iz umetnega Proserpininega jezera, ki je kakšnih 5 km iz mesta.<ref>R. Collins (1998), ''Spain: An Oxford Archaeological Guide'', Oxford University Press, str. 195, ISBN 0-19-285300-7.</ref> Jezero je napajal potok Las Pardillas. Zgrajen je bil na začetku 1. stoletja n. št.. Okoli leta 300 je bil dograjen ali obnovljen. Ime Čudežni akvadukt so mu dali domačini kot znak spoštovanja, da še vedno stoji.<ref>J.M. Ávila Macías, M.I. Mota López, I. Rodríguez Maribona (2006), ''Study for the determination of the pathologies in the constituent materials of the Milagros Aqueduct (Mérida''), Heritage, International Heritage, Weathering and Conservation Conference, 21.-24. junij 2006, Taylor & Francis, ISBN 0-415-41272-2.</ref> Ohranjen je relativno majhen, 830 m dolg del akvadukta. Sestavlja ga 38 obokanih stebrov, ki so med seboj oddaljeni 25 m. Zgrajen je iz različnih gradiv (''opus mixtum''): pravilno obdelanih granitnih blokov z vmesnimi sloji rdeče opeke. Oboki so zgrajeni iz opeke. ==Akvadukt de Rabo de Buey-San Lázaro== [[Slika:Acueducto de Rabo de Buey-SanLazaro2.jpg|thumb|left|Akvadukt San Lazaro]] Mérida je imela še dva druga akvadukta: 15 km dolg akvadukt ''Aqua Augusta'', po katerem je dotekala voda iz jezera Conalvo, in akvadukt San Lázaro, ki se je napajal iz podzemskih izvirov in potokov.<ref>L. A. Curchin (1991), ''Roman Spain: Conquest and Assimilation'', Routledge, str.106, ISBN 0-415-02365-3.</ref> Od slednjega so ohranjeni samo trije stebri v bližini rimskega cirkusa, ker so ga uporabili za gradnjo novih objektov. ==Rimski forum== {{glavni|Rimski forum (Mérida)}} [[Slika:Le Temple de Diane.jpg|thumb|left|Dianin tempelj]] Rimski forum je bil glavni javni prostor v ''Emeriti Augusti''. Zgrajen je bil leta 25 pr. n. št.. Ohranjen je Dianin tempelj, zgrajen iz lokalnega [[granit]]a. Ime templja je napačno, ker ni bil posvečen boginji [[Diana|Diani]], ampak cesarskemu kultu. Del templja so kasneje uporabili za gradnjo palače grofa Corbosa. Na forumu je tudi Marsov tempelj, [[portik]] iz 1. stoletja, [[bazilika (zgradba)|bazilika]] in javno kopališče. Emerita Augusta je imela poleg Rimskega tudi Deželni forum. ==Trajanov slavolok== [[Slika:Merida Arco de Trajano.JPG|thumb|right|Trajanov slavolok]] [[Trajan]]ov slavolok stoji na Deželnem forumu na [[kardo|glavnem kardu]] mesta (''Cardo Maximus''), ki je bil ena od najbolj prometnih mestnih ulic. Forum je bil sprva tlakovan z marmorjem. Temelji slavoloka so iz [[granit]]a, gornji del pa iz [[marmor]]ja. Visok je 13,97 m, širok 5,70 m in dolg 8,67 m. Domneva se, da je bil posvečen rimskim vojaškim zmagam, verjetno ne Trajanovim, hkrati pa je bil vhod v Deželni forum. ==Mitrejska hiša== Hišo (špansko Casa del Mitreo), ki je ime dobila po bližnjem [[mitrej]]u , so po naključju odkrili leta 1969. Nahaja se na južnem pobočju hriba San Albin. Zgrajena je iz neobdelanih kamnitih blokov z okrepljenimi vogali. Hiša ima notranje dvorišče in sobo s kozmogonskim mozaikom, na katerem so alegorično upodobljeni naravni pojavi (reke, vetrovi itd.), dan katerimi bdi [[Eon]]. Hiša je bila nedavno prekrita in obnovljena. ==Alcazaba== {{glavni|Alcazaba, Mérida }} [[Slika:Aljibe de la Alcazaba de Mérida.jpg|thumb|right|Alcazaba: vhod v podzemno cisterno]] Ob Rimskem mostu čez reko Guadiana stoji [[Alcazaba, Mérida|Alcazaba]], ki jo zgradil [[Abd Al Rahman II.]] leta 835 kot trdnjavo za obvladovanje Méride, ki se je od leta 805 stalno upirala oblastnikom iz [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]]. Alcazaba je bila prva arabska [[citadela]], zgrajena na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Zgradba kvadratne oblike s stranicami 130 m je lahko sprejela številno vojaško posadko. Obzidje je visoko 10 m in debelo 2,7 m, zgrajeno na ostankih in z ostanki rimskega in [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskega]] obzidja. Na obzidju je 25 stolpov. V notranjosti je edinstvena cisterna za pitno vodo (''aljibe''), ki je preko filtrov pritekala iz reke Guadiane. Alcazaba je dostopna z Rimskega mostu skozi majhen prostor, imenovan Alcazarejo, ki je nekoč služil za pregled pešcev in blaga, ki so ga vozili v mesto. Ob njegovih vratih sta dva stolpa, na podkvastem loku pa je napis v čast pokrovitelju gradnje Abd Al Rahmanu II.. Ob trdnjavi je bil zgrajen konvent reda Santiago, ki je sedaj sedež esstremadurske deželne uprave. ==Kolumbarij == [[Kolumbarij]] ({{langx|es|Los Columbarios}}) sestavljata dve zgradbi, ki sta nekoč stali v rimski [[nekropola|nekropoli]] izven mestnega obzidja. Obe sta lep primer rimskih nagrobnih zgradb. Zgrajeni sta iz neobdelanega kamna, sedeži pa so iz granita. Na obeh so se ohranili napisi družin, Voconii in Iulii, ki sta bili njuni lastnici. V zadnjem času je okolica kolumbarija preurejena v sprehajališče, posvečeno odnosu meščanov Emerite do umrlih. Na panelih so napisi epikurejcev in stoikov in razlage rimskih pogrebnih običajev. Na sprehajališču sta tudi dva rimska mavzoleja. Kolumbarij je dostopen skozi Mitrejsko hišo. ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Alcazaba, Málaga]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] i248rmh2338x4lbvu4e97odgq26j0wp 0 366487 6741211 6532083 2026-08-23T11:32:29Z Ljuba24b 92351 /* Prebivalstvo */ np 6741211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtonomna pokrajina |name = Estremadura |name-gen = Estremadure, Extremadura |full-name = Estremadura |native_name = Estremadura |flag = Flag of Extremadura with COA.svg |coat-of-arms = Escudo de Extremadura.svg |map = Localización de Extremadura.svg |anthem = Himno de Extremadura |capital = [[Mérida, Španija|Mérida]] |language = [[španščina]] (uradni), estremadurščina, falščina |area = 41.635 |area-rank = 5. |area-magnitude = E10 |area-percent = 8,25 % |pop = 1.108.130 |pop-rank = 12. |pop-percent = 2,36 % |pop-date = 2012 |density = 26,62 |slovensko-ime = Estremadurec m); Estremadurka (ž) |spanish-name = Extremeño (m); Extremeña (ž) |local-lang = |local-name = |autonomy = sedanja: 26. februar 1983 |congress = 10 |senate = 10 |president = José Antonio Monago (PP) |president-link = Seznam predsednikov Extremadure |code = |website = http://www.gobex.es }} '''Estremadura''' (estremadursko in falsko ''Extremaúra'', {{lang-es|Extremadura}}) je [[Španska avtonomna skupnost|avtonomna skupnost]] v zahodni [[Španija|Španiji]] s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom [[Mérida, Španija|Mérida]]. Na zahodu meji na [[Portugalska|Portugalsko]], na severu na [[Kastilija in Leon|Kastilijo in Leon]] (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na [[Andaluzija|Andaluzijo]] (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastilijo - Mančo (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je [[španščina]]. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura. Estremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional). ==Geografija== Edtremadura leži na Južni planoti, ki je del Centralne planote ([[Osrednja Mezeta]]), in meri 41,633 km². Je 5. največja španska avtonomna skupnost. ===Topografija=== Na severu pokrajine je gorovje Sistema Central z najvišjim vrhom Extremadure Calvitero (2401 m). Manjši pogorji, ki spadata v Sistema Central, sta Sierra de Gata in Sierra de Béjar. Sredi pokrajine je Sierra de las Villuercas z najvišjim vrhom Pico de las Villuercas (1603 m). Pomembni gorski verigi sta tudi Sierra de Montánchez in Sierra de San Pedro, ki sta del večje gorske verige Montes de Toledo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |title=Pico la Villuerca |accessdate=2013-12-16 |archive-date=2013-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216082427/http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |url-status=dead }}</ref> Na jugu pokrajine je Sierra Morena, ki ločuje Edtremaduro od Andaluzije. Njen najvišji del je Sierra de Tentudía z najvišjim vrhom Pico Tentudía (1.104 m). ===Hidrografija=== V Edtremaduri so štirje hidrografski bazeni. Bazen reke Tajo z glavnima desnima pritokoma Tiétar in Alagón in levimi pritoki Almonte, Ibor, Salor in Sever. Največ vode prispevajo desni pritoki, ki pritekajo iz sotesk Sistema Central, kjer je največ dežja in snega. Drugi je bazen reke Guadiane, z glavnima desnima pritokoma Guadarranque in Ruecas in levima Zújar in Matachel. Bazen reke Guadalquivir, ki v Edtremaduri obsega 1411 km², kar je samo 2,45 % njenega porečja. Bazen Duera meri v Edtremaduri 35 km², kar je samo 0,04% njenega porečja. [[Slika:Monfrague pan.jpg|thumb|700px|center|Reka Tajo v Narodnem parku Monfragüe]] ==Podnebje== Večji del Edtremadure ima [[sredozemsko podnebje]]. Izjema je njen severni del, ki ima [[podnebje|celinsko podnebje]]. Na severozahodu je zaradi vpliva [[Atlantik]]a celinsko podnebje bolj milo. Za pokrajino so na splošno značilna zelo vroča in suha poletja z velikimi sušami in dolge in mile zime, ki so posledica bližine atlantske obale. ===Temperatura=== Letne temperature nihajo od povprečne najnižje temperature 4 °C do povprečne najvišje temperature 33 °C. Na severu so povprečja nižja kot na jugu. Povprečna julijska temperatura je višja od 26 °C in včasih doseže 40 °C. Najnižje zimske temperature so v goratem delu pokrajine in v povprečju merijo 7,5 °C. V gorah pade okoli 40 cm snega, večina januarja in februarja. ==Prebivalstvo== {| class="toc" cellpadding="0" cellspacing="0" style="width:22%; float:right; text-align:center; clear:all; margin-right:8px; font-size:90%;" ! colspan="8" style="background:black; color:white;"|Najbolj naseljena mesta<ref>INE, Instituto Nacional de Estadística, 1. januar 2006, Real Decreto 1627/2006 z dne 29. decembra 2006.</ref> |- style="background:#efefef;" !width=4% |Velikost !width=87% |Mesto !width=9% |Število prebivalcev |- |1||align=left|Badajoz||align=right|151.565 |- |2||align=left|[[Cáceres]]||align=right|95.026 |- |3||align=left|[[Mérida, Španija|Mérida]]||align=right|57.797 |- |4||align=left|Plasencia||align=right|41.392 |- |5||align=left|Don Benito||align=right|36.660 |- |6||align=left|Almendralejo||align=right|34.319 |- |7||align=left|Villanueva de la Serena||align=right|26.076 |- |8||align=left|Navalmoral de la Mata||align=right|17.386 |- |9||align=left|Zafra||align=right|16.577 |- |10||align=left|Montijo||align=right|16.267 |} 1. januarja 2012 je imela Estremadura 1.109.67 prebivalcev, kar je pomenilo 2,36 % celotnega prebivalstva Španije (46.745,807 prebivalcev). Gostota prebivalstva je 25 prebivalcev /km² in je v primerjavi s celotno državo majhna. Bolj naseljena je provinca Badajos s 691.715 prebivalci oziroma 31,78 prebivalca/km². Provinca je s površino 21.766 km² največja provinca v Španiji. V provinci Cáceres živi 413.766 prebivalcev oziroma 20,83 prebivalca/km². Cáceres je z 19.868 km² druga največja španska provinca. ==Jeziki== {{glavni|Estremadurščina}} Uradni jezik v Estremaduri je [[španščina]]. Njena lokalna narečja imajo skupno ime Castúo. Med druge pogovorne jezike spadajo olivenško, alkantarsko in kodosersko narečje [[portugalščina|portugalščine]]. Večina portugalskih narečij je ogroženih. V nekaterih estremadurskih šolah se poučujejo kot tuj jezik, vendar ne do popolnosti. [[falščina|Jezik fala]], ki se običajno uvršča v portugalsko-galicijsko podskupino jezikov, govori samo še približno 10.500 prebivalcev, od katerih 5500 živi v mestih Valverde del Fresno (Valverdi du Fresnu), Eljas (As Ellas) in San Martín de Trevejo (Sa Martín de Trebellu) v dolini Jálame na severozahodu Estremadure na meji s [[Portugalska|Portugalsko]]. Estremadurski jezik je soroden z [[leonščina|leonskim]] in [[asturščina|asturskim]] (vsi ti trije jeziki so različice t. i. [[asturleonščina|asturleonščine]]).<ref>[http://www.unesco.es Unesco.es]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Jezik je resno ogrožen in se ne govori niti javno niti zasebno. ==Kmetijstvo== V estremadurskih gozdovih se pasejo prostoživeči črni iberski [[prašič]]i, ki se prehranjujejo predvsem s [[hrast]]ovim [[želod]]om. Prašiče lovijo in iz njihovega mesa proizvajajo iberski pršut (jamon ibérico). Cena pršuta je odvisna od deleža želoda v njihovi prehrani: pršut z 90 % deležem je dvakrat dražji od tistega s 70 % deležem. ==Zgodovina== V [[Rimski imperij|Rimskem cesarstvu]] je Estremadura skupaj z večjim delom Portugalske spadala v [[rimska provinca|rimsko provinco]] [[Luzitanija (rimska provinca)|Luzitanijo]]. Upravno središče province je bila ''[[Arheološko najdišče Mérida|Emerita Augusta]]'', sedanja Mérida, ki je spadala med najpomembnejša mesta v Rimskem cesarstvu. Po [[Arabci|arabski]] zasedbi Iberskega polotoka leta 711 je postala najbolj severozahodna provinca [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] z glavnim mestom Mérida ([[arabščina|arabsko]] ماردة, Mārida). Od leta 756 do 929 je spadala v [[Kordovski emirat]], od leta 929 do njegovega propada leta 1031 pa v [[Kordovski kalifat]]. Ko je kalifat razpadel na številna majhna kraljestva (taifa), je Estremadura v dveh obdobjih pripadala Taifi Badajoz. Taifa je prvič razpadla leta 1094 pod pritiskom [[Almoravidi|Almoravidov]] in drugič pod pritiskom [[Almohadi|Almohadov]] leta 1115. Po polomu Almohadov v bitki pri Navas de Tolosa leta 1212 je Estremaduro okoli leta 1230 osvojila vojska [[Alfonz IX. Leonski|Alfonza IX. Leonskega]]. V Estremaduri se je rodilo mnogo prvih španskih osvajalcev [[Novi svet|Novega sveta]] – konkvistadorjev - in ameriških priseljencev: [[Hernán Cortés]], [[Francisco Pizarro]], Gonzalo Pizarro, Juan Pizarro, Hernando Pizarro, Hernando de Soto, Pedro de Alvarado, Pedro de Valdivia, Alvar Núñez Cabeza de Vaca, Inés Suárez, Alonso de Sotomayor, Francisco de Orellana, Pedro Gómez Duran y Chaves in Vasco Núñez de Balboa. Osvajalci so v Novem svetu ustanovili več mest z imeni estremadurskih mest: Mérido v [[Mehika|Mehiki]] in [[Venezuela|Venezueli]], Medelin v [[Kolumbija|Kolumbiji]] in [[Albuquerque]] v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. Pedro de Valdivia je ustanovil več mest v [[Čile|Čilu]], med njimi Valdivio in La Sereno. Prestolnica [[Santiago de Chile]] se je sprva imenovala Santiago de Nueva Extremadura. == Glej tudi == * [[Estremadurski nacionalizem]] ==Sklic== {{sklici|1}} [[Kategorija:Estremadura| ]] [[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]] {{normativna kontrola}} k8vc7fe38i481gx2ctrmk0pieqmfpdh 6741212 6741211 2026-08-23T11:33:01Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ np 6741212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtonomna pokrajina |name = Estremadura |name-gen = Estremadure, Extremadura |full-name = Estremadura |native_name = Estremadura |flag = Flag of Extremadura with COA.svg |coat-of-arms = Escudo de Extremadura.svg |map = Localización de Extremadura.svg |anthem = Himno de Extremadura |capital = [[Mérida, Španija|Mérida]] |language = [[španščina]] (uradni), estremadurščina, falščina |area = 41.635 |area-rank = 5. |area-magnitude = E10 |area-percent = 8,25 % |pop = 1.108.130 |pop-rank = 12. |pop-percent = 2,36 % |pop-date = 2012 |density = 26,62 |slovensko-ime = Estremadurec m); Estremadurka (ž) |spanish-name = Extremeño (m); Extremeña (ž) |local-lang = |local-name = |autonomy = sedanja: 26. februar 1983 |congress = 10 |senate = 10 |president = José Antonio Monago (PP) |president-link = Seznam predsednikov Extremadure |code = |website = http://www.gobex.es }} '''Estremadura''' (estremadursko in falsko ''Extremaúra'', {{lang-es|Extremadura}}) je [[Španska avtonomna skupnost|avtonomna skupnost]] v zahodni [[Španija|Španiji]] s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom [[Mérida, Španija|Mérida]]. Na zahodu meji na [[Portugalska|Portugalsko]], na severu na [[Kastilija in Leon|Kastilijo in Leon]] (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na [[Andaluzija|Andaluzijo]] (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastilijo - Mančo (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je [[španščina]]. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura. Estremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional). ==Geografija== Edtremadura leži na Južni planoti, ki je del Centralne planote ([[Osrednja Mezeta]]), in meri 41,633 km². Je 5. največja španska avtonomna skupnost. ===Topografija=== Na severu pokrajine je gorovje Sistema Central z najvišjim vrhom Extremadure Calvitero (2401 m). Manjši pogorji, ki spadata v Sistema Central, sta Sierra de Gata in Sierra de Béjar. Sredi pokrajine je Sierra de las Villuercas z najvišjim vrhom Pico de las Villuercas (1603 m). Pomembni gorski verigi sta tudi Sierra de Montánchez in Sierra de San Pedro, ki sta del večje gorske verige Montes de Toledo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |title=Pico la Villuerca |accessdate=2013-12-16 |archive-date=2013-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216082427/http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |url-status=dead }}</ref> Na jugu pokrajine je Sierra Morena, ki ločuje Edtremaduro od Andaluzije. Njen najvišji del je Sierra de Tentudía z najvišjim vrhom Pico Tentudía (1.104 m). ===Hidrografija=== V Edtremaduri so štirje hidrografski bazeni. Bazen reke Tajo z glavnima desnima pritokoma Tiétar in Alagón in levimi pritoki Almonte, Ibor, Salor in Sever. Največ vode prispevajo desni pritoki, ki pritekajo iz sotesk Sistema Central, kjer je največ dežja in snega. Drugi je bazen reke Guadiane, z glavnima desnima pritokoma Guadarranque in Ruecas in levima Zújar in Matachel. Bazen reke Guadalquivir, ki v Edtremaduri obsega 1411 km², kar je samo 2,45 % njenega porečja. Bazen Duera meri v Edtremaduri 35 km², kar je samo 0,04% njenega porečja. [[Slika:Monfrague pan.jpg|thumb|700px|center|Reka Tajo v Narodnem parku Monfragüe]] ==Podnebje== Večji del Edtremadure ima [[sredozemsko podnebje]]. Izjema je njen severni del, ki ima [[podnebje|celinsko podnebje]]. Na severozahodu je zaradi vpliva [[Atlantik]]a celinsko podnebje bolj milo. Za pokrajino so na splošno značilna zelo vroča in suha poletja z velikimi sušami in dolge in mile zime, ki so posledica bližine atlantske obale. ===Temperatura=== Letne temperature nihajo od povprečne najnižje temperature 4 °C do povprečne najvišje temperature 33 °C. Na severu so povprečja nižja kot na jugu. Povprečna julijska temperatura je višja od 26 °C in včasih doseže 40 °C. Najnižje zimske temperature so v goratem delu pokrajine in v povprečju merijo 7,5 °C. V gorah pade okoli 40 cm snega, večina januarja in februarja. ==Prebivalstvo== {| class="toc" cellpadding="0" cellspacing="0" style="width:22%; float:right; text-align:center; clear:all; margin-right:8px; font-size:90%;" ! colspan="8" style="background:black; color:white;"|Najbolj naseljena mesta<ref>INE, Instituto Nacional de Estadística, 1. januar 2006, Real Decreto 1627/2006 z dne 29. decembra 2006.</ref> |- style="background:#efefef;" !width=4% |Velikost !width=87% |Mesto !width=9% |Število prebivalcev |- |1||align=left|Badajoz||align=right|151.565 |- |2||align=left|[[Cáceres]]||align=right|95.026 |- |3||align=left|[[Mérida, Španija|Mérida]]||align=right|57.797 |- |4||align=left|Plasencia||align=right|41.392 |- |5||align=left|Don Benito||align=right|36.660 |- |6||align=left|Almendralejo||align=right|34.319 |- |7||align=left|Villanueva de la Serena||align=right|26.076 |- |8||align=left|Navalmoral de la Mata||align=right|17.386 |- |9||align=left|Zafra||align=right|16.577 |- |10||align=left|Montijo||align=right|16.267 |} 1. januarja 2012 je imela Estremadura 1.109.67 prebivalcev, kar je pomenilo 2,36 % celotnega prebivalstva Španije (46.745,807 prebivalcev). Gostota prebivalstva je 25 prebivalcev /km² in je v primerjavi s celotno državo majhna. Bolj naseljena je provinca Badajos s 691.715 prebivalci oziroma 31,78 prebivalca/km². Provinca je s površino 21.766 km² največja provinca v Španiji. V provinci Cáceres živi 413.766 prebivalcev oziroma 20,83 prebivalca/km². Cáceres je z 19.868 km² druga največja španska provinca. ==Jeziki== {{glavni|Estremadurščina}} Uradni jezik v Estremaduri je [[španščina]]. Njena lokalna narečja imajo skupno ime Castúo. Med druge pogovorne jezike spadajo olivenško, alkantarsko in kodosersko narečje [[portugalščina|portugalščine]]. Večina portugalskih narečij je ogroženih. V nekaterih estremadurskih šolah se poučujejo kot tuj jezik, vendar ne do popolnosti. [[falščina|Jezik fala]], ki se običajno uvršča v portugalsko-galicijsko podskupino jezikov, govori samo še približno 10.500 prebivalcev, od katerih 5500 živi v mestih Valverde del Fresno (Valverdi du Fresnu), Eljas (As Ellas) in San Martín de Trevejo (Sa Martín de Trebellu) v dolini Jálame na severozahodu Estremadure na meji s [[Portugalska|Portugalsko]]. Estremadurski jezik je soroden z [[leonščina|leonskim]] in [[asturščina|asturskim]] (vsi ti trije jeziki so različice t. i. [[asturleonščina|asturleonščine]]).<ref>[http://www.unesco.es Unesco.es]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Jezik je resno ogrožen in se ne govori niti javno niti zasebno. ==Kmetijstvo== V estremadurskih gozdovih se pasejo prostoživeči črni iberski [[prašič]]i, ki se prehranjujejo predvsem s [[hrast]]ovim [[želod]]om. Prašiče lovijo in iz njihovega mesa proizvajajo iberski pršut (jamon ibérico). Cena pršuta je odvisna od deleža želoda v njihovi prehrani: pršut z 90 % deležem je dvakrat dražji od tistega s 70 % deležem. ==Zgodovina== V [[Rimski imperij|Rimskem cesarstvu]] je Estremadura skupaj z večjim delom Portugalske spadala v [[rimska provinca|rimsko provinco]] [[Luzitanija|Luzitanijo]]. Upravno središče province je bila ''[[Arheološko najdišče Mérida|Emerita Augusta]]'', sedanja Mérida, ki je spadala med najpomembnejša mesta v Rimskem cesarstvu. Po [[Arabci|arabski]] zasedbi Iberskega polotoka leta 711 je postala najbolj severozahodna provinca [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] z glavnim mestom Mérida ([[arabščina|arabsko]] ماردة, Mārida). Od leta 756 do 929 je spadala v [[Kordovski emirat]], od leta 929 do njegovega propada leta 1031 pa v [[Kordovski kalifat]]. Ko je kalifat razpadel na številna majhna kraljestva (taifa), je Estremadura v dveh obdobjih pripadala Taifi Badajoz. Taifa je prvič razpadla leta 1094 pod pritiskom [[Almoravidi|Almoravidov]] in drugič pod pritiskom [[Almohadi|Almohadov]] leta 1115. Po polomu Almohadov v bitki pri Navas de Tolosa leta 1212 je Estremaduro okoli leta 1230 osvojila vojska [[Alfonz IX. Leonski|Alfonza IX. Leonskega]]. V Estremaduri se je rodilo mnogo prvih španskih osvajalcev [[Novi svet|Novega sveta]] – konkvistadorjev - in ameriških priseljencev: [[Hernán Cortés]], [[Francisco Pizarro]], Gonzalo Pizarro, Juan Pizarro, Hernando Pizarro, Hernando de Soto, Pedro de Alvarado, Pedro de Valdivia, Alvar Núñez Cabeza de Vaca, Inés Suárez, Alonso de Sotomayor, Francisco de Orellana, Pedro Gómez Duran y Chaves in Vasco Núñez de Balboa. Osvajalci so v Novem svetu ustanovili več mest z imeni estremadurskih mest: Mérido v [[Mehika|Mehiki]] in [[Venezuela|Venezueli]], Medelin v [[Kolumbija|Kolumbiji]] in [[Albuquerque]] v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. Pedro de Valdivia je ustanovil več mest v [[Čile|Čilu]], med njimi Valdivio in La Sereno. Prestolnica [[Santiago de Chile]] se je sprva imenovala Santiago de Nueva Extremadura. == Glej tudi == * [[Estremadurski nacionalizem]] ==Sklic== {{sklici|1}} [[Kategorija:Estremadura| ]] [[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]] {{normativna kontrola}} brfatzfe15y3yo7efsnaj1xlgyhyqi7 0 368701 6741044 6738009 2026-08-22T20:18:58Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6741044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Matej Mohorič | nickname = | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,86 m | weight = 64 kg | currentteam = {{ct|TBM}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = Puncheur | amateurteams = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]] | amateuryears = 2013 | proyears1 = 2014 | proteam1 = {{ct|CAN|2014}} | proyears2 = 2015 | proteam2 = {{ct|GRS|2015}} | proyears3 = 2016–2017 | proteam3 = {{ct|LAM|2016}} | proyears4 = 2018– | proteam4 = {{ct|TBM|2018}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2022) :[[GP Industria & Artigianato di Larciano|GP Industria & Artigianato]] (2018) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2018, 2021) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{SLO}} }} {{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} {{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}} {{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} {{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} {{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}} }} '''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]]. ==Kariera== ===Moštva=== Kariero je začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida. ===2012 do 2014=== Leta 2012 je postal svet. mladinski prvak na cestni dirki in drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> '''<big>2016</big>''' Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo. ===2017=== Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge. ===2018 === Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria & Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi. ===2021=== Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]<ref>{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}</ref>. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2022=== Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo "skrivno orožje". Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2023=== Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu. == Profesionalne zmage (24) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=225px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=132px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2016 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu | align=center|6. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge | align=center|Enodnevna | align=left|UCI Asia Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|4. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria & Artigianato | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | align=center|10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]] | align=center|1. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|9. | align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|11. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|12. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu | align=center|7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|16. | align=left bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | style="border-top-width:6px" bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]] | style="border-top-width:6px"|5. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour | align=center|5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | 4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|24. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI ProSeries <small>(2)</small> |} ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|98]] | [[Dirka po Italiji 2017|135]] | [[Dirka po Italiji 2018|30]] | — | — | [[Dirka po Italiji 2021|DNF]] | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2019|119]] | [[Dirka po Franciji 2020|76]] | [[Dirka po Franciji 2021|31]] | [[Dirka po Franciji 2022|85]] | [[Dirka po Franciji 2023|72]] | [[Dirka po Franciji 2024|127]] | [[Dirka po Franciji 2025|126]] | [[Dirka po Franciji 2026|92]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2015|DNF]] | — | [[Dirka po Španiji 2017|30]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2020|DNF]] | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | 73 | — | 17 | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 117 | — | 20 | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | 50 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | 87 | — | 87 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | DNF | — | 62 | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | 55 | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | 73 | — | 58 | — | 62 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 63 | — |} === Enodnevne dirke === [[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]] [[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 57 | 25 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |10 | 11 | style="background:gold;" | '''1''' | style="background:#ddf;"|8 | style="background:#ddf;" |6 | 100 | 15 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | 41 | — | — | 21 | DNF | DNF | 21 | style="background:#ddf;"|8 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | 70 | style="color:#ccc;" |NH | DNF | style="background:#ddf;" |5 | 29 | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | 127 | DNF | — | 93 | — | 36 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | 37 | 40 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | 56 | — | — | DNF | 61 | — | 111 | — | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 17 | 21 | 24 | 152 | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 50 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | 79 | DNF | 27 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 80 | 11 | — | 19 | 56 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | style="background:#ddf;"|5 | DNS | 24 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | — | — | — | 27 | style="color:#ccc;" |NH | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;"|7 | 15 | DNF | 56 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |9 | — | — | style="background:#ddf;" |9 | 43 | 13 | DNF | 32 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | 15 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 49 | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | 91 | — | — | — | — | — | 37 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | 112 | DNF | 99 | 86 | — | 46 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |9 | 13 | 33 | — | — | 60 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | 137 | DNF | — | 127 | — | 49 | 25 | 57 | — | 23 | — | — | 66 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | 11 | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | 67 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | 24 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:silver;" |'''2''' | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | 70 | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | DNF | 17 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 116 | — | — | 11 | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | 78 | — | 86 | — | 22 | 36 | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 54 | style="background:#ddf;"|5 | 30 | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | 62 | — | 28 | — | 41 | 26 | DNF | 18 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | DNF | — | — | — | 20 | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | — | style="background:#ddf;"|10 | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|26]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|63]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2016|46]] | — | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]] | [[Dirka po Sloveniji 2022|15]] | style="background:silver;" |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']] | [[Dirka po Sloveniji 2024|36]] | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|<s>Od</s> ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | DNF | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | DNF | rowspan="2" colspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — | — |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 91 | DNF | DNF | — | 14 | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | 56 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;" |4 | 15 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | DNS | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] czirjudssad3dv3m8snich3hnyuxqfj 6741046 6741044 2026-08-22T20:19:21Z Sportomanokin 14776 /* Grand Tour */ 6741046 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Matej Mohorič | nickname = | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,86 m | weight = 64 kg | currentteam = {{ct|TBM}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = Puncheur | amateurteams = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]] | amateuryears = 2013 | proyears1 = 2014 | proteam1 = {{ct|CAN|2014}} | proyears2 = 2015 | proteam2 = {{ct|GRS|2015}} | proyears3 = 2016–2017 | proteam3 = {{ct|LAM|2016}} | proyears4 = 2018– | proteam4 = {{ct|TBM|2018}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2022) :[[GP Industria & Artigianato di Larciano|GP Industria & Artigianato]] (2018) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2018, 2021) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{SLO}} }} {{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} {{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}} {{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} {{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} {{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}} }} '''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]]. ==Kariera== ===Moštva=== Kariero je začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida. ===2012 do 2014=== Leta 2012 je postal svet. mladinski prvak na cestni dirki in drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> '''<big>2016</big>''' Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo. ===2017=== Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge. ===2018 === Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria & Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi. ===2021=== Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]<ref>{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}</ref>. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2022=== Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo "skrivno orožje". Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2023=== Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu. == Profesionalne zmage (24) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=225px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=132px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2016 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu | align=center|6. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge | align=center|Enodnevna | align=left|UCI Asia Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|4. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria & Artigianato | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | align=center|10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]] | align=center|1. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|9. | align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|11. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|12. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu | align=center|7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|16. | align=left bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | style="border-top-width:6px" bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]] | style="border-top-width:6px"|5. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour | align=center|5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | 4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|24. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI ProSeries <small>(2)</small> |} ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|98]] | [[Dirka po Italiji 2017|135]] | [[Dirka po Italiji 2018|30]] | — | — | [[Dirka po Italiji 2021|DNF]] | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2019|119]] | [[Dirka po Franciji 2020|76]] | [[Dirka po Franciji 2021|31]] | [[Dirka po Franciji 2022|85]] | [[Dirka po Franciji 2023|72]] | [[Dirka po Franciji 2024|127]] | [[Dirka po Franciji 2025|126]] | [[Dirka po Franciji 2026|92]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2015|DNF]] | — | [[Dirka po Španiji 2017|30]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2020|DNF]] | — | — | — | — | — | — |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | 73 | — | 17 | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 117 | — | 20 | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | 50 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | 87 | — | 87 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | DNF | — | 62 | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | 55 | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | 73 | — | 58 | — | 62 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 63 | — |} === Enodnevne dirke === [[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]] [[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 57 | 25 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |10 | 11 | style="background:gold;" | '''1''' | style="background:#ddf;"|8 | style="background:#ddf;" |6 | 100 | 15 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | 41 | — | — | 21 | DNF | DNF | 21 | style="background:#ddf;"|8 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | 70 | style="color:#ccc;" |NH | DNF | style="background:#ddf;" |5 | 29 | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | 127 | DNF | — | 93 | — | 36 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | 37 | 40 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | 56 | — | — | DNF | 61 | — | 111 | — | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 17 | 21 | 24 | 152 | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 50 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | 79 | DNF | 27 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 80 | 11 | — | 19 | 56 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | style="background:#ddf;"|5 | DNS | 24 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | — | — | — | 27 | style="color:#ccc;" |NH | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;"|7 | 15 | DNF | 56 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |9 | — | — | style="background:#ddf;" |9 | 43 | 13 | DNF | 32 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | 15 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 49 | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | 91 | — | — | — | — | — | 37 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | 112 | DNF | 99 | 86 | — | 46 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |9 | 13 | 33 | — | — | 60 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | 137 | DNF | — | 127 | — | 49 | 25 | 57 | — | 23 | — | — | 66 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | 11 | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | 67 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | 24 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:silver;" |'''2''' | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | 70 | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | DNF | 17 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 116 | — | — | 11 | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | 78 | — | 86 | — | 22 | 36 | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 54 | style="background:#ddf;"|5 | 30 | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | 62 | — | 28 | — | 41 | 26 | DNF | 18 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | DNF | — | — | — | 20 | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | — | style="background:#ddf;"|10 | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|26]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|63]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2016|46]] | — | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]] | [[Dirka po Sloveniji 2022|15]] | style="background:silver;" |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']] | [[Dirka po Sloveniji 2024|36]] | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|<s>Od</s> ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | DNF | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | DNF | rowspan="2" colspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — | — |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 91 | DNF | DNF | — | 14 | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | 56 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;" |4 | 15 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | DNS | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] jt6c5jmzuv51k3bl1u6sylubjr4wxp1 0 372429 6740900 6490216 2026-08-22T14:40:17Z Ljuba24b 92351 /* Glej tudi */ 6740900 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba |name= Alcazaba |partof= |location= Mérida, Španija |coordinates={{koord novi|38|54|52|N|6|20|48|W|type:landmark|display=inline,title}} |image= [[Slika:Alcazaba_Mérida_6639.jpg|300px]] |caption= |type= citadela |code= |built= okoli 835 |builder= [[Abd Al Rahman II.]] |materials= granit, ostanki rimskega in vizigotskega obzidja |height= 10 m |used= |demolished= |condition= |ownership= |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= |events= |extra= {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida<br>[[Arheološko najdišče Mérida]] | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }} '''Alcazaba''' v [[Mérida, Španija|Méridi]], [[Španija]] ([[Španščina|špansko]] Alcazaba de Mérida), je [[Arabci|arabska]] trdnjava iz 9. stoletja, ki je skupaj z drugimi zgodovinskimi zgradbami v Méridi uvrščena na [[Unesco]]v [[seznam svetovne kulturne dediščine]]. Trdnjava stoji pri [[Rimski most, Mérida|rimskem mostu]] (Puente Romano) čez reko Guadiana. Zgradil jo je [[Kordovski emirat|kordovski]] [[emir]] [[Abd Al Rahman II.]] leta 835 da bi obvladoval mesto, ki se je leta 805 uprlo. Bila je prva arabska alcazaba (iz [[Arabščina|arabskega]] القصبة [al-qasbah] - citadela) na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Obzidje je kvadratne oblike s stranicami 130 m. Visoko je 10 m in široko 2,7 m. Za njeno gradnjo so uporabili ostanke rimskega obzidja in [[Granit|granitnih]] [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskih]] zgradb. V obzidju je 25 pravokotnih obrambnih stolpov. Na južni strani alcazabe je ''aljibe'', cisterna za deževnico in vodo, ki je preko peščenih filtrov pritekala pod zemljo iz reke Guadiana. Trdnjava je bila dostopna z rimskega mostu skozi majhen obzidan prostor ''alcarazejo'', v katerem so nadzirali promet ljudi in dovoz dobrin v mesto. Iz ''alcarazeja'' vodijo glavna vrata v vojaški del trdnjave, ob katerih sta dva stražna stolpa. Na podkvastem loku je napis, posvečen graditelju trdnjava Abd Al Rahmanu II.. Na alcazabo se naslanja samostan reda [[Sveti Jakob|svetega Jakoba]] (Santiago), v katerem je trenutno sedež uprave Avtonomne regije [[Estremadura]]. ==Glej tudi== * [[Arheološko najdišče Mérida]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] f0y1b9ghgzj73ypl5uvjv3jobadrmyr 6741025 6740900 2026-08-22T19:47:21Z Ljuba24b 92351 np, dodano iz es wiki 6741025 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba |name= Alcazaba |partof= |location= Mérida, Španija |coordinates={{koord novi|38|54|52|N|6|20|48|W|type:landmark|display=inline,title}} |image= [[Slika:Alcazaba_Mérida_6639.jpg|300px]] |caption= |type= citadela |code= |built= okoli 835 |builder= [[Abd Al Rahman II.]] |materials= granit, ostanki rimskega in vizigotskega obzidja |height= 10 m |used= |demolished= |condition= |ownership= |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= |events= |extra= {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Conjunto arqueológico de Mérida<br>[[Arheološko najdišče Mérida]] | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }} '''Alcazaba''' v [[Mérida, Španija|Méridi]], [[Španija]] ({{langx|es|Alcazaba de Mérida}}), je arabska trdnjava iz 9. stoletja, ki je skupaj z drugimi zgodovinskimi stavbami v Méridi uvrščena na [[Unesco]]v [[seznam svetovne kulturne dediščine]].<ref>{{Cite web|title=Alcazaba|url=https://www.lonelyplanet.com/spain/extremadura/merida/attractions/alcazaba/a/poi-sig/1132752/360767|website=Lonely Planet|access-date=April 14, 2023}}</ref> Trdnjava stoji pri [[Puente Romano (Mérida)|rimskem mostu]] (Puente Romano) čez reko [[Guadiana]]. Zgradil jo je [[Kordovski emirat|kordovski]] [[emir]] [[Abd Al Rahman II.]] leta 835 da bi obvladoval mesto, ki se je leta 805 uprlo. Bila je prva arabska alcazaba (vrsta utrdbe na Iberskem polotoku) (iz {{langx|ar|القصبة}} [al-qasbah] - citadela) na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Obzidje je kvadratne oblike s stranicami 130 m. Visoko je 10 m in široko 2,7 m. Za njeno gradnjo so uporabili ostanke rimskega obzidja in [[Granit|granitnih]] [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskih]] stavdb. V obzidju je 25 pravokotnih obrambnih stolpov. Na južni strani alcazabe je ''aljibe'', cisterna za deževnico in vodo, ki je preko peščenih filtrov pritekala pod zemljo iz reke Guadiana.<ref>{{Cite web|title=The Alcazaba of Mérida|url=https://www.inspain.org/en/badajoz/merida/the-alcazaba-of-merida/|website=InSpain|access-date=April 14, 2023}}</ref> Trdnjava je bila dostopna z rimskega mostu skozi majhen obzidan prostor ''alcarazejo'', v katerem so nadzirali promet ljudi in dovoz dobrin v mesto. Iz ''alcarazeja'' vodijo glavna vrata v vojaški del trdnjave, ob katerih sta dva stražna stolpa. Na podkvastem loku je napis, posvečen graditelju trdnjava Abd Al Rahmanu II.<ref>{{Cite web|title=Alcazaba|url=https://www.frommers.com/destinations/merida-spain/attractions/alcazaba|website=Frommer's|access-date=April 14, 2023}}</ref> == Samostan reda Santiago == Samostan reda sv. Jakoba, ki je v severnem kotu Alcazabe (citadele), je danes sedež predsedstva regionalne vlade Estremadure. Potem ko so krščanske vojske leta 1230 ponovno zavzele območje Méride, so vitezi reda sv. Jakoba v severnem kotu Alcazabe zgradili več stavb, v katerih sta bila sedež in poveljstvo reda. Med letoma 1563 in 1600 so bile izvedene prenove, da bi se vanje namestil sedež priorata San Marcos de León. Cerkev in arkadni [[križni hodnik]] z dvojno galerijo polkrožnih lokov na stebrih izvirata iz tega obdobja. Celoten kompleks je bil obnovljen konec 20. stoletja, da bi služil kot sedež predsedstva regionalne vlade Estremadure.{{sfn|Barroso|Morgado|1996|p=57}} == Drugi arheološki ostanki == Zaradi svoje strateške lege je bil obzidje Alcazabe katalizator vseh zgodovinskih obdobij mesta Mérida. V Alcazabi so ohranjeni ostanki dvojne ceste, mestnega ''decumanus maximus'' in temelji rimskih vrat, ki so ločevala mesto od mostu. Najdeni so bili tudi ostanki prvotnega obzidja Emerite Auguste (1. stoletje pr. n. št.) in ostanki bivališč zunaj obzidja. Med rimskim obzidjem in cesto, ki poteka vzporedno z njim, so ostanki majhnih gospodarskih poslopij, morda rimskih gostiln. Med obema cestama so temelji hiše iz 4. stoletja s peristilom (dvoriščem s portikom), kopališči in tlemi iz mozaikov in marmornih plošč. Poleg tega je viden del rimskega obzidja, ki meji na mogočno oporno platformo, zgrajeno iz recikliranih granitnih fragmentov. Podobno kot arheološko območje naj bi tudi ta oporna platforma izvirala iz 5. stoletja našega štetja.<ref>{{Cite web|title=Alcazaba (Arab Citadel)|url=https://turismomerida.org/what-to-see/arab-citadel/|website=Turismo De Merida|date=11 January 2018 |access-date=April 14, 2023}}</ref> V arabskem obzidju je vgrajeno veliko število kup, granitnih blokov, ki so se uporabljali pri rimskih pokopih. Mnogo je vizigotskih kamnov, raztresenih po vsem najdišču in zlasti v bližini samostana. Na eni od zunanjih sten je bil najden napis, ki namiguje na posvetitev domnevno vizigotske cerkve, posvečene sveti Mariji. Dokumenti reda potrjujejo njen obstoj poleg cisterne. Med novejšimi konstrukcijami sta paviljon in neogotski portik iz 19. stoletja, ki ponovno uporablja vizigotske stebre. ==Galerija== <gallery> File:Alcazaba de Merida.jpg| File:Murallas del Alcazaba de Merida.jpg| </gallery> ==Glej tudi== * [[Arheološko najdišče Mérida]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] iviosmvpejh0j4jjuakmtjf3d347gyf 0 373071 6741105 6717346 2026-08-23T05:26:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik |name=Sveti Dominik Savio |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[6. maj]] |venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]] |image= <!-- WD --> |imagesize=230px |caption=Dominik kot ministrant, (slikar: Coroinha Anônimo) |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles= zavetnih cerkvenih pevčkov<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/656-dominik-savio-1842-1857|title=Dominik Savio (1842-1857)|accessdate=2014-05-06|publisher=Ognjišče|archive-date=2017-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20170521103250/http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/656-dominik-savio-1842-1857|url-status=dead}}</ref> |beatified_date=[[5. marec]] [[1950]] |beatified_place=[[Rim]], [[Sveto leto]] |beatified_by=[[papež Pij XII.]] |canonized_date=[[12. junij]] [[1954]] |canonized_place=[[Rim]] |canonized_by=[[papež Pij XII.]] |attributes=dijaška obleka, križ, knjiga, listek z napisom: „Rajši umreti ko grešiti!“ |patronage=[[pevec|pevci]], [[ministrant]]i, po krivem obdolžene osebe, [[mladoletniki]]<ref name="Saints of the Day">Saintpatrickdc.org: [http://www.saintpatrickdc.org/ss/0309.shtml Saint of the Day, March 9] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111227171848/http://www.saintpatrickdc.org/ss/0309.shtml |date=2011-12-27 }} at website of Saint Patrick Catholic Church, Washington, D.C. Retrieved 2 March 2012.</ref> cerkveni pevčki <ref name="#1"/> |major_shrine=[[Bazilika Marije Pomočnice kristjanov, Turin|Turin]] |suppressed_date= |issues=Slavni izrek: "Rajši umreti, kot grešiti!" }} '''Dominik Savio''' [domínik sávio] ({{jezik-it|Domenico Savio}}), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[svetnik]], [[pričevalec]], [[zavetnik cerkvenih pevčkov]], mladoletnikov, ministrantov, pevcev in po krivem obdolženih oseb; * [[2. april]] [[1842]], [[Riva (naselje)]], ([[Chieri]], [[Torino]], [[Piemont]] (danes [[Italija]]), † [[9. marec]] [[1857]], [[Mondonio]] ([[Torino]], [[Piemont]], danes [[Italija]]). == Življenje == === Otroštvo in prvo obhajilo === Dominik se je rodil v Rivi pri Chieriju v Piemontu 2. aprila 1842 (Severo-zahodna Italija) kot prvorojenec od desetih otrok; oče Karel (Carlo Savio) je bil kovač, mati Brigita (Brigida Gaiato) pa šivilja. Sestra Terezija je o svoji družini povedala tole: {{Citatni blok|Bilo nas je deset otrok, fantov in deklet. Dominik je bil najstarejši, jaz pa najmlajša. Oče je bil kovač z lastno kovačnico, mati pa je poleg gosodinjskih opravil tudi šivala. Bila sta odlična kristjana. Niti enkrat nismo šli spat, ne da bi zmolili rožni venec, in nikoli nismo sedli k mizi, ne da bi molili pred jedjo.|Sestra Terezija|T. Bosco. Dominik Savio. str. 17.}} Starša, zlasti mati, sta mu vsadila v srce iskreno pobožnost. <br> Nekega dne, ko je napolnil štiri leta, je zginil in njegova dobra mati ga je šla iskat. Našla je malčka, kako je v kotu molil s sklenjenimi rokami in sklonjeno glavo. Čeprav je bil še tako mlad, je znal že vse svoje molitve na pamet.<ref name="catholic.org">{{navedi splet|url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=43|title=St. Dominic Savio|accessdate=2014-05-06|publisher=Catholic Online}}</ref> S petimi leti je postal [[ministrant]]. K prvemu [[sveta evharistija|obhajilu]] je smel pristopiti s sedmimi leti, kar je bila za tiste čase, ko je bil še močan vpliv [[janzenizem|janzenizma]], redka izjema; tako je tudi njegov vzgojitelj don Bosko šel k prvemu obhajilu šele z dvanajstim letom (1827), kot je bila tedaj splošna navada. Takrat je napravil in tudi napisal mali Dominik štiri sklepe, ki so nenavadni za tako malega otroka: # Posvečevati hočem Gospodove dneve in praznike. #Pogosto bom hodil k [[sveta pokora|spovedi]] in [[sveta evharistija|obhajilu]]. # Moja prijatelja bosta [[Jezus Kristus|Jezus]] in [[Sveta Marija|Marija]]. # Rajši umreti, kot grešiti.<ref>[http://www.bosconet.aust.com/Salesianity/3livesfinal.zip Another translation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061028071241/http://www.bosconet.aust.com/Salesianity/3livesfinal.zip |date=2006-10-28 }} reads "Death, but not sin."</ref> === Šolanje === Dominik se je s starši preselil v Mondonio februarja 1853 in se takoj vpisal v šolo. Nekega jutra februarja 1854 je močno snežilo. Dva poredneža sta nabasala šolsko peč s snegom. Ko je učitelj-duhovnik Jožef Cugliero zahteval, naj se krivec javi, sta obdolžila Dominika. Molče in s sklonjeno glavo je sprejel krivično kazen. Ko je naslednjega dne prišla resnica na dan, je Dominik pojasnil: »Ta fanta sta zagodla že marsikatero in bi lahko letela iz šole; meni bi bil to prvi prekršek. Poleg tega sem pa mislil na Jezusa, ki so ga tudi po krivici obtoževali, pa je vse molče prenesel za naše grehe.«. Zato je postal zavetnik tistih, ki so po krivici obtoženi. Njegov učitelj pa se mu je oddolžil s tem, da je obiskal svojega nekdanjega sošolca don Boska v Turinu; po prisrčnem srečanju mu je don Bosko dejal<ref>{{navedi knjigo|author=T. Bosco|title=Dominik Savio|page=14s.}}</ref>: <blockquote> »Dragi Cugliero, zakaj ne prideš še ti delat sem med to vojsko fantov? Krasen učitelj bi bil!« <br> »Ti imaš sveda več fantov kot jaz, toda jaz imam enega, ki je vreden več kot vsi tvoji fantje. Prišel sem, da ga podarim tvojemu oratoriju. Če ga boš znal vzgojiti, kot je treba, bo iz njega postal prvovrsten Božji služabnik.« </blockquote> === Srečanje z [[sveti Janez Bosko|don Boskom]] === 2. oktobra 1854 je bil don Bosko s svojimi dečki na obisku v Becchijih na trgatvi, pri bratu Jožefu. Don Bosko sam opisuje v Dominikovem življenjepisu to nepozabno srečanje dveh svetnikov:<ref>{{navedi knjigo|author=T. Bosco|title=Dominik Savio|page=16-18}}</ref> <blockquote>Videl sem prihajati nekega dečka, ki ga je spremljal oče. Njegov obraz je izražal veselje, pa tudi spoštovanje. Po uvodnih besedah sem presenečeno spoznal, kako odprta je bila njegova duša za delovanje [[Sveti Duh|Svetega Duha]]. Dominik me je po daljšem zaupnem pogovoru naravnost vprašal: <br> »Torej, kaj se vam zdi? Me boste vzeli s seboj v Turin, da bom študiral?« <br> »Upam, da si iz dobrega blaga.« <br> »In za kaj vam bo to blago?« <br> »Da bomo napravili lepo obleko, ki jo bomo podarili Gospodu.« <br> »Torej sem jaz blago, vi pa krojač; potem me vzemite s seboj, da boste napravili lepo obleko za Gospoda.« <br> »Bojim se, da si preslaboten za študij.« (Don Bosko je namreč zvedel, da sta dva njegova brata umrla nekaj dni po rojstvu in da drugi trije, Rajmunda 7, Marija 5 in Janez 2 leti – tudi niso preveč trdnega zdravja.) <br> »Ne bojte se zaradi tega. Gospod, ki mi je do sedaj dajal zdravje in milost, mi bo pomagal še naprej.« <br> »Kaj želiš postati, ko boš končal študije?« <br> »Če mi bo Gospod dajal toliko milosti, želim postati duhovnik.« <br> Don Bosko mu je pokazal stran iz ene od knjižic poljudnega poučnega beriva »Letture Cattolice«, ki jih je izdajal za preprosto ljudstvo, in mu naročil, naj mu do jutri pove obnovo. Ni še minilo osem minut, ko mu jo je povedal na pamet. Don Bosko mu je na to zadovoljno dejal: <br> »Odlično. Ti si pohitel z učenjem, jaz pa bom pohitel z odgovorom. Vzel te bom v Turin.« </blockquote> === Zgleden gojenec === Z dvanajstimi leti je Dominik torej odšel v [[Torino]] v šolo, ki jo je vodil [[sveti Janez Bosko|don Bosko]]. Napredoval je v učenju, pa tudi v pobožnosti in askezi. Pod don Boskovim vodstvom je pridobival tudi svoje tovariše za [[krščanstvo|krščansko]] življenje. Namesto hude pokore in odpovedovanja mu je don Bosko svetoval: „Pri nas smo sveti tako, da smo veseli. Pridno se uči, pobožno moli in se veselo igraj. To je dovolj.“ Pod don Boskovim vodstvom je želel torej postati svetnik s spolnjevanjem treh kreposti: veselje, dolžnost učenja in usmiljenja, delati dobro drugim. <ref>{{navedi splet|url=http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/619DAD09EF1BDFFDC1256FEB003DCF55|title=Dominik Savio|accessdate=2014-05-06|publisher=Družina}}</ref> 8. decembra 1854 je blaženi [[papež Pij IX.|Pij IX.]] razglasil dogmo o [[Sveta Marija|Marijinem]] [[Marijino brezmadežno spočetje|Brezmadežnem spočetju]]. Prav takrat je prišel v zavod v Valdoku (Valdocco) tudi mali Dominik, ki ga je osvojila don Boskova marijanska pobožnost. Zelo rad je pripovedoval v zvezi s tem razne zglede, da bi spodbudil sošolce. V tem ozračju je utemeljil tudi družbico Brezmadežne, za katero je sestavil pravila pod skrbnim don Boskovim vodstvom. == Smrt, češčenje in spomin == S petnajstimi leti je Dominik hudo zbolel. Don Bosko ga je poslal domov na sveži zrak, ki mu pa ni mogel več pomagati. Prejel je [[sveti zakrament|zakramente]] za umirajoče in vzkliknil pred smrtjo: „Kako nekaj lepega vidim!“ in z nasmehom na licu izdihnil. Oče se ob hudi izgubi ni mogel pomiriti. Pozneje je pripovedoval, da se mu je sin kak mesec po smrti prikazal in ga pomiril z izjavo, da mu je dobro in da naj ne žaluje za njim. 1908. se je začel postopek za njegovo beatifikacijo. Njegovo truplo je do osemdesetih let počivalo v kapeli na [[Mondonio|mondonijskem]] pokopališču; takrat so ga prenesli v baziliko Marije Pomočnice v Turinu, kjer je dobil svoj oltar blizu don Boskovega. <br> 1933. ga je [[papež Pij XI.]] razglasil za [[častitljivega]] Božjega služabnika in s tem potrdil, da je dosegel junaško stopnjo v udejanjanju krščanskih kreposti. [[Papež Pij XII.]] ga je v [[sveto leto|svetem letu]], 5. marca 1950, razglasil za [[blaženec|blaženega]]. Kmalu nato ga je isti papež prištel v marijanskem letu, 12. junija 1954, k svetnikom. Dominik je zavetnik mladine na sploh, pa tudi šolarjev, ministrantov, mladih pevčkov, kakor tudi krivično obtoženih. Njegov [[god]] je bil najprej na njegov smrtni dan, 9. marca. Po [[Drugi vatikanski koncil|koncilu]] ga je na željo [[salezijanci|salezijancev]] prestavil [[papež Pavel VI.]] na 6. maja, da ga je mogoče proslavljati bolj slovesno, kot pa je bilo to mogoče v postnem času. === Spomin === *»Mladenič kot Dominik, ki se je pogumno bojeval, da bi ohranil svojo nedolžnost od krsta do konca svojega življenja, je resnično svetnik«, je dejal o njem sveti [[papež Pij X.|Pij X.]].<ref name="catholic.org"/> *Vrtec Dominik Savio, Karitas [[Domžale]] *Cerkev Svetega Dominika Savia, [[Mužlja]] (Banat, Vojvodina, Srbija) *[[Stane Kregar]]: Slika sv. Dominika Savia med mladino za [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|župnijsko cerkev na Rakovniku v Ljubljani]] (1954). {{krščanstvo}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Sveti Janez Bosko]] * [[Salezijanci]] * [[seznam svetnikov]] * [[Pevec]] == Galerija slik == <gallery> File:Mondonio - house Dominic Savio.jpg|Hiša v kateri je v Mondoniu umrl Dominik Savio 1857 File:Plaque in Mondonio.jpg|Plošča na hiši staršev v Mondoniju, kjer je umrl še ne petnajstleten v sluhu svetosti File:Here dead 9 March 1857 10 pm Dominic.jpg|Ob 10h zvečer, 9. marca 1857, je umrl tukaj Dominik Savio File:Hearts to Dominic Savio.jpg|Srca zahvale za Dominikovo priprošnjo File:Mother was seamstress.jpg|Dominikova mati je bila šivilja File:Father of Dominic blacksmith.jpg|Dominikov oče je bil kovač File:Dominic Savio house.jpg|Hiša v Mondoniju, kjer je umrl Dominik Savio File:Chapel Dominic Savio.jpg|Kapela pod Mondonijem, kjer je bil pokopan Dominik File:Chapel Mondonio inside.jpg|Kapela s spominsko ploščo Dominiku File:1922 help to Serra Giovanni.jpg|Giovanni Serra se zahvaljuje Dominiku 1922 File:View Mondonio.jpg|Pogled na Mondonio </gallery> == Nadaljnje branje == === Knjige o Dominiku Saviu === *''Dominik Savio'', Salve, Ljubljana 2013. *Janez Bosko: ''Trilogija zlatih fantov – Dominik Savio, Mihec Magone, Francek Besucco«; Zbirka Pričevanja 5. Salve – Salezijanski inšpektorat, Ljubljana 2004. *Teresio Bosco: ''Dominik Savio''; Zbirka Knjižice 150. Salve, Ljubljana 1999. *Teresio Bosco: ''Dominik Savio; Življenjepis za mlade''; Mladinska knjižnica 11. Katehetski center – Knjižice 1992, Ljubljana *Mario V Pucci: [[madžarščina|madžarsko]]: ''Savio Domonkos''; Az életszentség nagy mesterei 17. ([[slovenščina|slovensko]]: ''Dominik Savio''; Veliki učitelji svetega življenja 17.) Agapé, Szeged 1994. === Don Boskove knjige in knjige o don Bosku, v katerih je omenjan Dominik Savio === V njih je vedno eno ali več poglavij o Dominiku Saviu, cvetu don Boskove preventivne vzgoje. *Janez Krstnik Lemoyne: ''Biografski spomini sv. Janeza Boska''. Salve, Ljubljana 2012-2013. ([[italijanščina|italijanski]] izvirnik: ''Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco''; 19 zvezkov. V slovenščini doslej izšlo 5 zvezkov). *Janez Lemoyne: ''Življenje svetega Janeza Boska, ustanovitelja salezijancev, hčera Marije pomočnice in zveze salezijanskih sotrudnikov''. Poslovenil Tone Vode. Salezijanska tiskarna, Ljubljana-Rakovnik 1934. *Teresio Bosco: ''Don Bosko''. Knjižice, Ljubljana-Rakovnik 1988. *Morand Wirth: ''Don Bosko in salezijanci; stopetdeset let zgodovine''; 1. in 2. del. Prevedel Anton Logar. Salezijanci, Ljubljana-Rakovnik 1973. *Wilhelm Hünermann: ''Prijatelj mladih. Življenje sv. Janeza Boska.'' Katehetski center, Ljubljana 1987. *E. Bianco, C. de Ambrogio: ''Ukradli ste mi srce. Življenje Janeza Bosca.'' Žepna knjižnica Ognjišča 12. Ognjišče, Koper 1974. *Janez Bosko: ''Spomini. Preventivni sistem pri vzgoji mladine, opisan v osebnem življenjepisu''. Salve, Ljubljana 1996. *Giovanni Bosco: ''Memorie dell'oratorio di S. Francesco di Sales dal 1815 al 1855. Libreria Ateneo Salesiano, Roma 1992. *Claudio Russo: ''Come educava don Bosco. Fatti, parole, testimonianze.'' LDC, Torino 2008. *G. Lemoyne – E. Ceria: ''Memorie Biografiche di Don Giovanni Bosco''; 19 volumi. San Benigno Canavese-Torino 1898-1939. *Giovanni Bosco: ''Il giovane provveduto.'' Salesiani, Torino 1885. (LAS, Roma 1977) *Giovanni Bosco: ''Scritti pedagogici e spirituali. '' (J. Borrego, P. Braido…) LAS, Roma 1987. *Enzo Bianco – Carlo de Ambrogio: ''Don Bosco. '' Meridiano 12, Torino 1965. *Teresio Bosco: ''Don Bosco.'' LDC, Torino 1979. *''Catechismo di Pio X, illustrato con fatti, detti e sogni di San Giovanni Bosco.'' 2. izd. Istituo teologico Salesiano, Chieri 1940. *Wilhelm Hünermann: ''Der Apostol von Turin, Johannes Don Bosco. '' Tyrolia-Verlag, Innsbruck-Wien-München 1961. *Balázs Barsi fr. OFM: ''Bosco szent János''; Az életszentség mesterei 1. Efo kiadó, Budapest 1995. *''Ismered? Don Bosco, a fiatalok barátja''. Don Bosco Kiadó, Budapest. *Giovanni Battista Bosco: ''Egy tapastalat emléke''. Don Bosco Kiadó, Budapest. *Karl H. Salesny SDB: ''Don Bosco rövid élete ''. Havasi József SDB, Budapest 1991. *István Lukács: ''A fiúk apostola''. Prugg Verlag, Eisenstadt (Železno) 1983. *István Lukács: ''Don Bosco, a csavargók barátja''. Don Bosco Kiadó, Budapest 1994. *Teresio Bosco: ''Don Bosco, új életrajz''. Don Bosco Kiadó, Budapest 2003. *Teresio Bosco: ''A szalézi Szent mondta…'' Don Bosco Kiadó, Budapest 2000. *Claudio Russso: ''Hogyan nevelt Don Bosco? Tények, szavak, tanúságok''. Don Bosco Kiadó, Budapest 2009. == Zunanje povezave == *[http://semenisce.si/sv-dominik-savio-1842-1857 Roman Starc (Bogoslovno semenišče Ljubljana): Sv. Dominik Savio (1842-1857)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/619DAD09EF1BDFFDC1256FEB003DCF55 Družina: Koledar svetnikov, Dominik Savio] *[http://www.donbosko.si/rakovnik/node/18053 Devetdnevnica k sv. Dominiku Saviu] *[http://vrtec-dominik-savio.rkc.si/ Vrtec Dominik Savio, Karitas Domžale] *[http://www.donbosko.si/maribor/node/17272 Don Bosko Maribor: Kdo je sv. Dominik Savio?] *[http://www.zupa-vela-luka.hr/sveci-opis.asp?svetac=75 Župa Vela Luka: Dominik Savio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021065033/http://www.zupa-vela-luka.hr/sveci-opis.asp?svetac=75 |date=2013-10-21 }} * [https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=43 Saints & Angels, Catholic Online: St. Dominic Savio] * [http://www.donboscowest.org/saints/dominicsavio Salesians of Don Bosco: The Life Story of St. Dominic Savio] * [http://www.ewtn.com/library/mary/savio.htm Eternal Word Television Network: St. Dominic Savio, Feast March 9] * [http://saintbosco.org/books/savio01/ Scoolboy Apostle: A Brief Life of Saint Dominic Savio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140226140135/http://saintbosco.org/books/savio01/ |date=2014-02-26 }} * [http://www.encyclopedia.com/article-1G2-3407710079/savio-dominic-st.html New Catholic Encycopedia: Savio, Dominic, St.] *[http://saints.sqpn.com/saint-dominic-savio/ SQPN: Saint Dominic Savio] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Savio, Dominic}} [[Kategorija:Italijanski rimokatoličani]] [[Kategorija:Italijanski salezijanci]] [[Kategorija:Italijanski pevci]] [[Kategorija:Italijanski svetniki]] [[Kategorija:Svetniki z nestrohnjenim truplom]] [[Kategorija:Mladinski svetniki]] 3arowsc9mi0bnwqhk4o7m9oeqzpmn15 0 373907 6741071 6511315 2026-08-22T22:07:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741071 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name = Brezpilotno bojno letalo |image =MQ-9 Reaper - 090609-F-0000M-777.JPG |caption = [[MQ-9 Reaper]] |alt = }}{{Infobox aircraft program |aim = |requirement = |issuer = |service = |value = |initiated = |expected = |proposals = |prototypes = |concluded = |outcome = |predecessors = |successors = |related = }} |} '''Brezpilotno bojno letalo (UCAV)''' ([[angleščina|ang]]. ''unmanned combat air vehicle'' tudi ''combat drone'') je brezpilotni letalnik oz. [[zrakoplov]], ki je po navadi oborožen.<ref>{{navedi splet |url=http://go.galegroup.com/ps/retrieve.do?sgHitCountType=None&sort=DA-SORT&inPS=true&prodId=AONE&userGroupName=jcl_jcccu&tabID=T002&searchId=R3&resultListType=RESULT_LIST&contentSegment=&searchType=BasicSearchForm&currentPosition=12&contentSet=GALE%7CA335069990&&docId=GALE%7CA335069990&docType=GALE&role |title=Drone wars: risks and warnings |accessdate=2014-04-03 |date= |format= |work= |language=EN }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Z zrakoplovom upravljajo operaterji (piloti) z brezžičnim radijskim vodenjem, na daljavo. UCAV-i imajo prednost pred letali s človeško posadko, da ne potrebujejo [[kokpit]]a, ne potrebujejo krmilnih palic, [[katapultni sedež|katapultnega sedeža]], sistema za presurizacijo in oklepa. Zato so plovila UCAV manjša, lažja in cenejša.Trenutna generacija brezpilotnih letal je še v povojih, večinoma imajo manjše sposobnosti kot primerljivi [[lovsko letalo|lovci]]. ==Primeri UCAV zrakoplovov== ''Opomba:'' nekateri zrakoplovi so samo koncepti in se ne bodo serijsko proizvajali {| class="wikitable sortable" |- ! Ime !!Izdelovalec !! Država |- | [[A-10B|A-10PCAS]] || [[Elbit Systems]] || [[Izrael]] |- | [[Alenia Aeronautica Sky-X|Sky-X]] (TD) || [[Alenia Aeronautica]] || [[Italija]] |- | [[IAI Eitan|Eitan]] || [[Israel Aerospace Industries]] || [[Izrael]] |- | [[IAI Harop|Harop]] || [[Israel Aerospace Industries]] || [[Izrael]] |- | [[NESCOM Burraq|Burraq]] || [[Pakistanske letalske sile]] || [[Pakistan]] |- | [[DRDO AURA|AURA]] || [[Defence Research and Development Organisation]] || [[Indija]] |- | [[BAE Systems Taranis|Taranis]] (TD) || [[BAE Systems]] || [[Združeno kraljestvo]] |- | [[Dassault nEUROn]] (TD) || [[Dassault Aviation]] || *[[Francija]] *[[Španija]] *[[Italija]] *[[Švedska]] *[[Grčija]] |- | [[DRDO Rustom|Rustom]] (TD) || [[Defence Research and Development Organisation]] || [[Indija]] |- | [[General Atomics Avenger|Avenger]] || [[General Atomics Aeronautical Systems]] || [[ZDA]] |- | [[Northrop Grumman X-47A Pegasus|X-47A (TD)]]/[[Northrop Grumman X-47B|B (TD)]]/[[Northrop Grumman X-47C|C]] || [[Northrop Grumman]] || [[ZDA]] |- | [[Armstechno Dulo]] (TD) || [[Armstechno]] ||[[Bolgarija]] |- | [[Denel Dynamics Bateleur|Bateleur]] (TD) || [[Denel Dynamics]] || [[Južna Afrika]] |- | [[TAI Anka|Anka-TP (SIHA)]] || [[Turkish Aerospace Industries]] || [[Turčija]] |- | ''Ra'd''<ref>{{navedi splet|url=http://en.rian.ru/mlitary_news/20100208/157809895.html |title=Iran builds own aerial drones with strike capabilities &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.rian.ru |date= |accessdate=2013-09-22}}</ref> || || [[Iran]] |- | [[Karrar (UCAV)|Karrar]]<ref>{{navedi novice| url=http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-11052023 | work=BBC News | title=Iran unveils first bomber drone | date=22 August 2010}}</ref> || || [[Iran]] |- | [[Sofreh Mahi]]<ref>{{Navedi splet |url=http://ias100.in/news_details.php?id=40 |title='Sofreh Mahi': The Radar Evading UAV from Iran |accessdate=2014-05-25 |archive-date=2013-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131214181219/http://ias100.in/news_details.php?id=40 |url-status=dead }}</ref> || || [[Iran]] |- | [[Shahed 129 (UCAV)|Shahed 129]]<ref>{{navedi splet |url=http://defense-update.com/20130928_irans-shahed-129-combat-drone-to-enter-serial-production.html |title=Iran’s Shahed-129 Combat Drone to Enter Serial Production |publisher=defense-update.com |date= |accessdate=2013-10-02 |archive-date=2013-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131002102749/http://defense-update.com/20130928_irans-shahed-129-combat-drone-to-enter-serial-production.html |url-status=dead }}</ref> || [[Shahed Aviation Industries Research Center]] || [[Iran]] |- | [[EADS Barracuda|Barracuda]] (TD) || [[EADS]] || *[[Nemčija]] *[[Španija]] |- | [[Mikoyan Skat|Skat]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.aviationweek.com/aw/generic/story.jsp?id=news%2FMIG082307.xml&headline=First%20Look%20At%20MiG%20Skat%20UCAV%20%5BUpdated%5D&channel=null |title=Mikoyan-Gurevitch Skat in Aviation Week |accessdate=2014-05-25 |archive-date=2011-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111105055924/http://www.aviationweek.com/aw/generic/story.jsp?id=news%2FMIG082307.xml&headline=First%20Look%20At%20MiG%20Skat%20UCAV%20%5BUpdated%5D&channel=null |url-status=dead }}</ref> || [[Mikoyan]] || [[Rusija]] |} ==Glej tudi== * [[zrakoplov]] * [[brezpilotno letalo]] ==Sklici in reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Unmanned aerial military vehicles}} *{{cite journal |url=http://www.academia.edu/1605543/Ethics_of_Drones |author1=Sarah Kreps |author2=John Kaag | title=The Use of Unmanned Aerial Vehicles in Contemporary Conflict: A Legal and Ethical Analysis |journal=Polity |year=2012 |publisher=Northeastern Political Science Association}} *[http://www.brookings.edu/opinions/2009/0828_robots_singer.aspx Wired for War: The Future of Military Robots] by P. W. Singer *[http://www.lmc-us.com Current Unmanned Vehicles and Systems] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140517211149/http://lmc-us.com/ |date=2014-05-17 }} *[http://www.defense-update.com/products/s/sperwer.htm Article on Sperwer system] *[http://www.darpa.mil/j-ucas/index.htm Joint Unmanned Combat Air System (J-UCAS)] *[http://www.saabgroup.com/en/Air/Airborne-Solutions/?tab=62 Saab UAV/UCAV info page] *[http://www.defense-update.com/features/du-2-04/feature-mav.htm Unmanned Aerial Systems, Mini UAV] *[http://www.ausairpower.net/TE-UCAV-2003.html UCAVs – Panacea or Pipe Dream?] *[http://www.sinodefence.com/airforce/uav/ucav.asp Chinese UCAV-converted J-5,J-6,J-7] *[http://www.worldtribune.com/worldtribune/07/front2454229.238888889.html Israel sets combat drones against missile launchers in Gaza] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070513201916/http://www.worldtribune.com/worldtribune/07/front2454229.238888889.html |date=2007-05-13 }}, ''World Tribune'', May 8, 2007 *[http://www.aviationweek.com/aw/generic/story_generic.jsp?channel=awst&id=news/aw082106p2.xml Israel Starts Reexamining Military Missions and Technology], ''[[Aviation Week & Space Technology]]'', August 20, 2006 *[http://www.europarl.europa.eu/activities/committees/studies/download.do?file=19483 UAVs and UCAVs: developments in the European Union] A briefing paper for the [[European Parliament]]'s [[Subcommittee on Security and Defence]]. *[http://www.reprieve.org.uk/investigations/drones/ Reprieve.org.uk Drone strike Investigations] *[http://www.exversion.com/data/view/8TB12NIT2A12COT Data on US Drone Strikes in Pakistan's Federally Administered Tribal Areas] *[http://purl.fdlp.gov/GPO/gpo46372 The Effectiveness of Drone Strikes in Counterinsurgency and Counterterrorism Campaigns] [[Strategic Studies Institute]] *[http://dronesurvivalguide.org Drone recognition and countermeasures] [[Kategorija:Vojaška brezpilotna letala]] ea0wi8t578f1j0ubk0fzjpm1fa3jolp 0 378599 6741190 6392748 2026-08-23T10:45:35Z ~2026-45967-76 264750 /* */ 6741190 wikitext text/x-wiki [[Slika:Valvasor - Dvorec Češnjice.jpg|sličica|250px|Gradič Češnjice v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske]] [[Slika:Dvorec Češnjice (Lichtenegg).jpg|sličica|Gradič Češnjice]] '''Gradič Češnjice''' ([[nemščina|nemško]] »Kherstettn«, »Kherstetten« in tudi »Liechteneck«, »Lichtenegg«) je nekoč stal na robu naselja [[Češnjice pri Moravčah]]. Dvorec zgrajen v začetku 16. stoletja na mestu prejšnjega dvora je bil prepuščen v ruševine konec 2. svetovne vojne, v kateri so ga požgali jugoslovanski partizani. Na njegovem mestu stoji zasebna hiša. == Zgodovina == Dvor Češnjice je izpričan v listini že leta 1400, ko je bil v lasti [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Tedaj ga je grof [[Herman II. Celjski]] podelil v fevd Ruedleinu Seitscherju. Po Valvasorju naj bi gradič po letu 1500 (po nekaterih ocenah okoli leta 1550) pozidali [[Galli|gospodje Galli]] z [[Grad Rožek (Rudolfseck)| Rožeka]], na mestu nekdanjega dvora omenjenega v fevdni knjigi in urbarju [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Bratje Andrej, Krištof, Martin, Rudolf, Jošt Jožef in Sigfrid Galli, ki so takrat še bili na Rožeku, so gradič leta 1593 prodali Viljemu Gallu. Na gradiču je med leti 1586 -1592 bival navdušen protestant Andrej Gall (takrat stotnik gorenjske četrti), ki se je s kranjskimi strelci boril proti Turkom v letih 1592-96 v Bihaču, Petrinji in Sisku. Njegovega bratranca Janža Daniela Galla so takrat Turki ujeli pri Bihaču in ga leta 1594 usmrtili v Beogradu. Po Viljemovi smrti sta postala lastnika Češnjic spet brata Rudolf in Sigfrid pl. Galla, ki sta gradič leta 1605 (in ne leta 1612 kot poroča Valvasor.<ref>Valvasor XI/341.</ref>) prodala plemiču luteranu Samuelu Hasiberu. Njemu je sledil sin Melhior<ref name="#1">Valvasor XI/340</ref>, leta 1672 pa vnuk Ferdinand Ernest. Ko je poslednji moški potomec te družine Ignac Karel umrl<ref name="#1"/>, ga je leta 1748 podedovala Marija Ana Hasiber, poročena Segalla. Nato je 1785 postala lastnica dvorca njena vnukinja Antonija Moitelle. <ref>ARS, Dež. Deska, gl. knj. IV/447, listine, 2. modri kvartern G1.</ref> Ta ga je leta 1802 prodala Joahimu Ignacu Steinu. <ref> ARS, Dež. deska, gl. knj. IV/447, listine, 4. modri kvatern D 7.</ref> Nato je dvorec hitro menjaval lastnike in sicer dr. Leopolda Baumgartnerja, Ignaca Scarijo, Ferdinanda pl. Gorup – Bežanec in leta 1842 upravitelj gospostva Dol, Gašper Brvar, ki ga je leta 1852 prodal dr. Juriju Wurzbachu pl. Tannenbergu iz Preddvora. Nasledil ga je Maksimilijan Wurzbach pl. Tannenberg in nato leta 1917 dežela Kranjska. Leta 1921 ga je ponovno odkupil Artur Wurzbach, ki pa ga je prodal davčnemu uradniku Primcu. Rodbina Primc iz Ljubljane je leta 1938 že propadajoč dvorec prodala občini Moravče, ki je dve leti kasneje v njem uredila sirotišnico. V začetku maja 1943 so dvorec požgali partizani, da se v dvorec ne bi vselila nemška policija. Kasneje je v kleti bila partizanska bolnišnica Ribnik. Po koncu vojne so okoliški kmetje ruševine dvorca uporabili kot gradbeni material. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984 * Ivan Stopar: »Grajske stavbe v osrednji Sloveniji 7, Viharnik d.o.o Ljubljana {{Dvorci v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Češnjice]] [[Kategorija:Češnjice pri Moravčah]] csqh0cm0pbajh0fyb77nzfr1a22ah5h 6741191 6741190 2026-08-23T10:49:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6741190|6741190]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-45967-76|~2026-45967-76]] ([[User talk:~2026-45967-76|pogovor]]) - ni vira 6741191 wikitext text/x-wiki [[Slika:Valvasor - Dvorec Češnjice.jpg|sličica|250px|Gradič Češnjice v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske]] [[Slika:Dvorec Češnjice (Lichtenegg).jpg|sličica|Gradič Češnjice]] '''Gradič Češnjice''' ([[nemščina|nemško]] »Kherstettn«, »Kherstetten« in tudi »Liechteneck«, »Lichtenegg«) je nekoč stal na robu naselja [[Češnjice pri Moravčah]]. Dvorec zgrajen v začetku 16. stoletja na mestu prejšnjega dvora je bil prepuščen v ruševine konec 2. svetovne vojne, v kateri je bil požgan. Na njegovem mestu stoji zasebna hiša. == Zgodovina == Dvor Češnjice je izpričan v listini že leta 1400, ko je bil v lasti [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Tedaj ga je grof [[Herman II. Celjski]] podelil v fevd Ruedleinu Seitscherju. Po Valvasorju naj bi gradič po letu 1500 (po nekaterih ocenah okoli leta 1550) pozidali [[Galli|gospodje Galli]] z [[Grad Rožek (Rudolfseck)| Rožeka]], na mestu nekdanjega dvora omenjenega v fevdni knjigi in urbarju [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Bratje Andrej, Krištof, Martin, Rudolf, Jošt Jožef in Sigfrid Galli, ki so takrat še bili na Rožeku, so gradič leta 1593 prodali Viljemu Gallu. Na gradiču je med leti 1586 -1592 bival navdušen protestant Andrej Gall (takrat stotnik gorenjske četrti), ki se je s kranjskimi strelci boril proti Turkom v letih 1592-96 v Bihaču, Petrinji in Sisku. Njegovega bratranca Janža Daniela Galla so takrat Turki ujeli pri Bihaču in ga leta 1594 usmrtili v Beogradu. Po Viljemovi smrti sta postala lastnika Češnjic spet brata Rudolf in Sigfrid pl. Galla, ki sta gradič leta 1605 (in ne leta 1612 kot poroča Valvasor.<ref>Valvasor XI/341.</ref>) prodala plemiču luteranu Samuelu Hasiberu. Njemu je sledil sin Melhior<ref name="#1">Valvasor XI/340</ref>, leta 1672 pa vnuk Ferdinand Ernest. Ko je poslednji moški potomec te družine Ignac Karel umrl<ref name="#1"/>, ga je leta 1748 podedovala Marija Ana Hasiber, poročena Segalla. Nato je 1785 postala lastnica dvorca njena vnukinja Antonija Moitelle. <ref>ARS, Dež. Deska, gl. knj. IV/447, listine, 2. modri kvartern G1.</ref> Ta ga je leta 1802 prodala Joahimu Ignacu Steinu. <ref> ARS, Dež. deska, gl. knj. IV/447, listine, 4. modri kvatern D 7.</ref> Nato je dvorec hitro menjaval lastnike in sicer dr. Leopolda Baumgartnerja, Ignaca Scarijo, Ferdinanda pl. Gorup – Bežanec in leta 1842 upravitelj gospostva Dol, Gašper Brvar, ki ga je leta 1852 prodal dr. Juriju Wurzbachu pl. Tannenbergu iz Preddvora. Nasledil ga je Maksimilijan Wurzbach pl. Tannenberg in nato leta 1917 dežela Kranjska. Leta 1921 ga je ponovno odkupil Artur Wurzbach, ki pa ga je prodal davčnemu uradniku Primcu. Rodbina Primc iz Ljubljane je leta 1938 že propadajoč dvorec prodala občini Moravče, ki je dve leti kasneje v njem uredila sirotišnico. V začetku maja 1943 so dvorec požgali partizani, da se v dvorec ne bi vselila nemška policija. Kasneje je v kleti bila partizanska bolnišnica Ribnik. Po koncu vojne so okoliški kmetje ruševine dvorca uporabili kot gradbeni material. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984 * Ivan Stopar: »Grajske stavbe v osrednji Sloveniji 7, Viharnik d.o.o Ljubljana {{Dvorci v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Češnjice]] [[Kategorija:Češnjice pri Moravčah]] j9sejrqam2wyrjprtaovfulcza14aaz 6741193 6741191 2026-08-23T10:51:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog 6741193 wikitext text/x-wiki [[Slika:Valvasor - Dvorec Češnjice.jpg|sličica|250px|Gradič Češnjice v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske]] [[Slika:Dvorec Češnjice (Lichtenegg).jpg|sličica|Gradič Češnjice]] '''Gradič Češnjice''' ([[nemščina|nemško]] ''Kherstettn'', ''Kherstetten'' in tudi ''Liechteneck'', ''Lichtenegg'') je nekoč stal na robu naselja [[Češnjice pri Moravčah]]. Dvorec zgrajen v začetku 16. stoletja na mestu prejšnjega dvora je bil prepuščen v ruševine konec 2. svetovne vojne, v kateri je bil požgan. Na njegovem mestu stoji zasebna hiša. == Zgodovina == Dvor Češnjice je izpričan v listini že leta 1400, ko je bil v lasti [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Tedaj ga je grof [[Herman II. Celjski]] podelil v fevd Ruedleinu Seitscherju. Po Valvasorju naj bi gradič po letu 1500 (po nekaterih ocenah okoli leta 1550) pozidali [[Galli|gospodje Galli]] z [[Grad Rožek (Rudolfseck)| Rožeka]], na mestu nekdanjega dvora omenjenega v fevdni knjigi in urbarju [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Bratje Andrej, Krištof, Martin, Rudolf, Jošt Jožef in Sigfrid Galli, ki so takrat še bili na Rožeku, so gradič leta 1593 prodali Viljemu Gallu. Na gradiču je med leti 1586 -1592 bival navdušen protestant Andrej Gall (takrat stotnik gorenjske četrti), ki se je s kranjskimi strelci boril proti Turkom v letih 1592-96 v Bihaču, Petrinji in Sisku. Njegovega bratranca Janža Daniela Galla so takrat Turki ujeli pri Bihaču in ga leta 1594 usmrtili v Beogradu. Po Viljemovi smrti sta postala lastnika Češnjic spet brata Rudolf in Sigfrid pl. Galla, ki sta gradič leta 1605 (in ne leta 1612 kot poroča Valvasor.<ref>Valvasor XI/341.</ref>) prodala plemiču luteranu Samuelu Hasiberu. Njemu je sledil sin Melhior<ref name="#1">Valvasor XI/340</ref>, leta 1672 pa vnuk Ferdinand Ernest. Ko je poslednji moški potomec te družine Ignac Karel umrl<ref name="#1"/>, ga je leta 1748 podedovala Marija Ana Hasiber, poročena Segalla. Nato je 1785 postala lastnica dvorca njena vnukinja Antonija Moitelle. <ref>ARS, Dež. Deska, gl. knj. IV/447, listine, 2. modri kvartern G1.</ref> Ta ga je leta 1802 prodala Joahimu Ignacu Steinu. <ref> ARS, Dež. deska, gl. knj. IV/447, listine, 4. modri kvatern D 7.</ref> Nato je dvorec hitro menjaval lastnike in sicer dr. Leopolda Baumgartnerja, Ignaca Scarijo, Ferdinanda pl. Gorup – Bežanec in leta 1842 upravitelj gospostva Dol, Gašper Brvar, ki ga je leta 1852 prodal dr. Juriju Wurzbachu pl. Tannenbergu iz Preddvora. Nasledil ga je Maksimilijan Wurzbach pl. Tannenberg in nato leta 1917 dežela Kranjska. Leta 1921 ga je ponovno odkupil Artur Wurzbach, ki pa ga je prodal davčnemu uradniku Primcu. Rodbina Primc iz Ljubljane je leta 1938 že propadajoč dvorec prodala občini Moravče, ki je dve leti kasneje v njem uredila sirotišnico. V začetku maja 1943 so dvorec požgali partizani, da se v dvorec ne bi vselila nemška policija. Kasneje je v kleti bila partizanska bolnišnica Ribnik. Po koncu vojne so okoliški kmetje ruševine dvorca uporabili kot gradbeni material. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984 * Ivan Stopar: »Grajske stavbe v osrednji Sloveniji 7, Viharnik d.o.o Ljubljana {{Dvorci v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Češnjice]] [[Kategorija:Češnjice pri Moravčah]] mhrpi48hn6nxld4etawy8fsg7251r3p 0 383410 6741227 6320645 2026-08-23T11:55:08Z Ljuba24b 92351 /* Okolje */ dp 6741227 wikitext text/x-wiki {{Infobox River | name = Tajo | image = Tagus River Panorama - Toledo, Spain - Dec 2006.jpg | image_caption = Pogled na reko Tajo v Toledu, Španija | source1 = Fuente García, občina Frías de Albarracín | mouth = Atlantski ocean blizu Lizbone, Portugalska | basin_countries = [[Španija]], [[Portugalska]] | length = 1038 km | basin_size = 80.100 km² | source1_elevation = 1593 m | mouth_elevation = 0 m | discharge1 = 500 m³/s | map = SpainTajoBasin.png | map_caption = Pot reke Tajo na Iberskem polotoku }} [[File:VV Rodão Setembro 2010-7a.jpg|thumb|250 px|Tajo blizu Vila Velha de Ródão, blizu španske meje]] '''Tajo''' (''špansko'': Tajo [taxo]; ''portugalsko'': '''Tejo''' [tɛʒu], ''latinsko'': ''Tagus'', starogrško: Τάγος /''Tagos)'' je najdaljša [[reka]] na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Dolga je 1038&nbsp;km, 716&nbsp;km v [[Španija|Španiji]], 47&nbsp;km teče vzdolž meje med [[Portugalska|Portugalsko]] in Španijo ter 275&nbsp;km na Portugalskem, kjer se izliva v [[Atlantski ocean]] v bližini [[Lizbona|Lizbone]]. [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so jo imenovali '''''Tagus''''', zaradi česar sklepajo, da ime izhaja iz imena za [[Tisa (rod)|tiso]] (''Taxus'').<ref>[http://books.google.es/books?id=MTVvn1AqSjIC&pg=PA53&lpg=PA53&dq=tagus+romanos+hispania&source=bl&ots=asj6Tde5rU&sig=bm1JzfyWk62Wgrvo4WnVscoE3R8&hl=en&ei=SSafTbWgEYu5hAfjoMj-BA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3&ved=0CB8Q6AEwAg#v=onepage&q=tagus%20romanos%20hispania&f=false de Diego, Emilio. ''Atlas histórico de España'', Vol. I] en Google Books. Consultado el 8 de abril de 2011</ref><ref>[http://oa.upm.es/724/1/Cuaderonos_de_etnologia_de_guadalajara.pdf García Pérez, G. «Toponimia del Tejo» Cuadernos de etnología de Guadalajara. Institución Provincial de Cultura "Marqués de Santillana". Excma. Diputación Guadalajara (2004)] Consultado el 8 de abril de 2011.</ref> Odmaka površino 80.600 kvadratnih kilometrov (tretja največja na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] za rekama [[Douro]] in [[Ebro]]).Tajo je zelo izkoriščena na večini svojega toka. Več jezov in preusmeritev za oskrbo s pitno vodo za večino osrednje Španije, vključno za Madrid in na Portugalskem, več deset [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] na njej ustvari veliko moč. Med jezovi sledi zelo zožen tok, vendar za krajem Almourol vstopi v veliko aluvialno dolino dovzetno za poplave. Na ustju je velik [[estuarij]], na katerem se nahaja pristaniško mesto Lizbona. Reka Tajo izvira na višini 1593 m v območju imenovanem Fuente García, v občini Frías de Albarracín, v provinci Teruel (Španija). Njen izvir se nahaja med gorama San Juan (1830 m) in Cerro San Felipe (1839 m) v Sierri de Albarracín, ki pripada gorovju Universal v zahodni veji Iberskega sistema. Tu je nameščen spomenik rojstva reke Tajo (iz leta 1974), avtor José Gonzalvo Vives, ki predstavlja personalizacijo reke in pokrajin Teruel, Cuenca in Guadalajara. Vsi njeni glavni pritoki so na orografsko desni (severni) strani. Glavna mesta skozi katera teče so [[Aranjuez]], [[Toledo]], [[Talavera de la Reina]] in [[Alcántara]] v Španiji in [[Abrantes]], [[Santarém]], [[Almada]] in [[Lizbona]] na Portugalskem. == Porečje == [[Porečje]] reke Tajo pokriva površino 80.600&nbsp;km², razdeljeno na 69,2% (55.750&nbsp;km²) na španskih tleh in 30,8% (24.850&nbsp;km²) na portugalskem ozemlju. To je tretje največje porečje Iberskega polotoka po reki Douro s 97.290&nbsp;km² in Ebro s 83.093&nbsp;km². [[Slika:La presa de Alcántara desde el puente romano.jpg|thumb|250px|left|Na srednjem toku reke Tajo je rezervoar Alcantara (provinca Cáceres, Španija), največji shranjevalnik vode njenega porečja.]] Nahaja se v središču masiva Macizo Hespérico in teče več kot 910&nbsp;km skozi južno planoto (''Submeseta Sur''). Ta je omejena na severu s centralnim sistemom ('' Sistema Central'') ter preko reke Guadarrame in vzhodnega podaljška, Somosierra-Gredos in Serra da Estrela; na jugu so gore Toledo in Sierra de Montánchez; na vzhodu Iberskega sistema je Sierra de Albarracín in glavne formacije Serrania de Cuenca; na zahodu na Atlantski ocean. Njeni glavni pritoki (Jarama, Guadarrama, Alberche Tietar in Zêzere) prihajajo iz severnega dela, ki se posledično odvajajo v Tajo z desne. Prvi štirje izvirajo v gorah Gredos in Guadarrame, ki pogosto presegajo 2000 m. Na drugih območjih se ta višina le občasno dotakne na Serra da Estrela, ki se prav tako nahaja severno od toka reke Tajo, z največjo nadmorsko višino 1993 m. Tu teče reka Zêzere. Na zahodnem delu le nekaj vrhov presega 1800 m. Najpomembnejši pritok iz gora je reka Gallo. Iz gora Toledo prihajata reki Algodor in Almonte, kot leva pritoka. Najpomembnejše višine tega sistema si v Las Villuercas, okoli 1600 m. Z demografskega vidika, je kotlina reke Tajo najbolj naseljena tako v Španiji kot na celotnem Iberskem polotoku. Na španskem ozemlju združuje populacijo 7 milijonov prebivalcev, ki so v 82% skoncentrirani v Skupnosti Madrid. Na Portugalskem so zabeležili več kot 3,5 milijona prebivalcev, z metropolitanskim območjem Lizbone kot najpomembnejšim delom. Na reki je dvajset zajezitev, ki se vežejo tudi na njene pritoke in so se začeli graditi večinoma v 50-tih letih dvajsetega stoletja. Skupna zmogljivost skladiščene vode je okoli 14.500 milijonov kubičnih metrov, od tega 12.000 v Španiji (83%) in na Portugalskem preostalih 2500 (17%). Najpomembnejši sistemi za shranjevanje se nahajajo v zgornjem delu v pokrajini Guadalajara (2.441.400.000 kubičnih metrov); v srednjem toku v Cáceres (5.157.300.000 kubičnih metrov) in v spodnjem toku, v bližini reke Zêzere, njen glavni pritok na Portugalskem (1.863.400.000 kubičnih metrov). Zgrajen je tudi [[Prekop|kanal]] in [[akvadukt]] med reko Tajo in Seguro odprt leta 1979 za dobavo vode v jugovzhodno Španijo, integrirano v kotlini Segura, kjer živi okoli 3 milijone prebivalcev.<ref>Del Palacio, Mampaso; Gómez, Ricardo; Sánchez Segura, Teresa, Un ejemplo de abastecimiento y saneamiento a ciudades: la Confederación Hidrográfica del Tajo, 1987, editorial = España: Observatorio medioambiental, ISSN 1139-1987</ref> Na zadnjem krajšem delu na Portugalskem je reka Tajo tudi plovna. == Geologija == V svojem zgornjem toku za izvirom reka teče po strmem terenu, po materialu iz [[ordovicij]]a in [[kvartar]]ja, prevladujejo [[apnenec|apnenci]], [[dolomit]]i, [[lapor]]ji in [[peščenjak]]i. Reka ustvarja brzice in [[soteska|soteske]]. Nižji del območja reke Tajo leži na prelomnici. Drsenje po njej povzroča številne [[potres]]e, med njimi so bili največji v letih 1309, 1531 in 1755. V bližini izliva, širina počasi narašča in gradi različne sedimentne otoke. == Okolje == V zgornjem toku reka teče skozi kraje velike [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], ki so zaščiteni z vključitvijo v Naravni park Alto Tajo ('' Parque Natural del Alto Tajo''), ustanovljen leta 2000. Ta prostor vključuje značilno bioklimatsko in oro-sredozemsko floro: razne vrste bora (primer [[Pinus pinaster]]), različne vrste hrasta in brina (Juniperus thurifera) kot glavne [[ekosistem]]e. V srednjem spodnjem toku se nahaja [[Nacionalni park]] Monfragüe ('' Parque Nacional de Monfragüe''). To ohranitveno območje zavzema površino 17.852 hektarjev in vključuje tri glavne ekosisteme: sredozemski [[gozd]], skalnato območje in [[mokrišče|mokrišča]], ki se nahajajo okoli vodotoka. Tajo se izliva v Atlantski ocean, kjer tvori velik [[estuarij]], najpomembnejši na Iberskem polotoku, tako zaradi svoje velikosti kot v socio-demografskem smislu. V severnem delu, je ta prostor pravno zaščiten kot [[naravni rezervat estuarija Tajo]] ('' Reserva Natural del Estuario del Tajo''). Nastal je leta 1916 in ima površino 14.560 hektarov in je zavarovan tudi po [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] Tukaj so mokrišča, blato, sol, slana močvirja, otočki in kmetijska zemljišča. Vsako zimo sprejme okoli 80 000 ptic. Mesto Alcochete na levem bregu izliva, je center tega zavarovanega območja. Na eni od najožjih točk izliva je bil zgrajen viseči [[most 25. aprila, Lizbona|most 25. aprila]], ki ima velik arhitekturni pomen. Odprt je bil 6. avgusta 1966 in je dolg skoraj 2&nbsp;km. V Lizboni reko Tajo prečka tudi [[Most Vasco da Gama]], ki velja za najdaljšega v Evropi. Dolg je 17,2&nbsp;km, od tega je most reke dolg 10&nbsp;km. Zgrajen je bila leta 1998 in povezuje mesti Montijo, na levem bregu in Sacaven na desni strani, ki sodita v metropolitansko območje Lizbone. == Živalstvo in rastlinstvo == O reki živijo med drugimi štiri živali ogrožene vrste: [[iberski ris]], Španski kraljevi orel (''Aquila adalberti''), [[črna štorklja]] in [[rjavi jastreb]]. Kotlina reke Tajo ima široko paleto klimatskih okolij, zaradi svoje lokacije v povodjih evro-sibirskih in sredozemskih bioklimatskih regij. Prisotnost več geomorfoloških enot vzdolž vodotoka prispeva tudi k raznolikosti ekosistemov in različnih višinskih območij. Med rastlinami najdemo tako več vrst bora, hrasta s podrastjo jagodičevja, [[brin]]e, vrbe in [[tamariša]], trdolesko, razna zelišča ([[Materina dušica]], sivka, šipek,...) in trave, leske, topole, [[Jesen (drevo)]], [[Brest (drevo)]], kaktuse. Obrežna vegetacija bolje je ohranjena v zgornjem in srednjem delu, kjer so tudi endemične [[breza]], [[navadna jagodičnica]] in [[višnja]]. Sredozemski pašniki z gostim gozdom v Narodnem parku Monfragüe (Cáceres) so med najpomembnejšimi na Iberskem polotoku. V sončnih območjih so pretežno hrasti in divje oljke, v senčnem hrast plutovec in drugi hrasti, navadna jagodičnica, vresje in druge. == Zgodovina == Reka Tajo je imela tudi velik zgodovinski pomen. Toledo in Lizbona sta dve in zgodovinsko najbolj pomembni mesti na Iberskem polotoku. Prvo je bil zgrajeno na hribu, na nadmorski višini okoli 100 m, na okljuku znanem kot Torno del Tajo, zavarovano pred morebitnimi napadi. Odnos med reko in Lizbono je tako obrambni kot socialno-ekonomski. Nahaja se na desnem bregu izliva, ob vznožju velikega naravnega pristanišča, zato je reka prispevala h komercialnemu, kulturnemu in urbanemu razcvetu. Od poznega srednjega veka je središče intenzivne komercialne dejavnosti med severno Evropo in Sredozemljem. Od renesanse, je glavno središče portugalskega imperija, ki je segal čez Ameriko, Afriko in Azijo. Reka je imela tudi strateško vrednost za španski in portugalski imperij, saj je varovala pristop do Lizbone. Na primer, leta 1587 se je Sir Francis Drake na kratko približal reki po svojem uspešnem napadu v Cadizu.<ref>Garrett Mattingly, ''The Armada'', 118-119</ref> Lokacija Tajo v osrednjem delu Iberskega polotoka je poudarila reko kot prednostno v komunikacijskem omrežju Španije in Portugalske. Dokaz za to je velika infrastruktura zgrajena ob njej že od časa rimske vladavine. Za zgodovino in arhitekturo sta pomembna dva mostova [[Most Alcantara, Toledo|Alcantara]] rimskega izvora, v mestu Toledo in Caceres mestu z istim imenom. [[Slika:Bridge Alcántara03.JPG|thumb|250px|Puente de Alcántara, most v kraju Alcantara, provinca Cáceres, Španija.]] Med Reconquisto je reka odigrala pomembno vlogo, saj je bila geografska meja krščanskih kraljestev in [[Al Andaluz]]. Osvojitev Toleda leta 1085 je omogočila Kastilijskim vladarjem napredovati im širiti svoj vpliv.<ref>Montes Gutiérrez, Rafael, La expansión de los reinos cristianos en la Península Ibérica, 2006, Edición Murcia, España</ref> V petnajstem stoletju je reka začela igrati rekreacijsko funkcijo za španske monarhe. Zgrajeno je bilo kraljevsko prebivališče v Aranjuezu, Na zahtevo katoliških kraljev je postala Tajo priljubljena destinacija za kralje in dvorjane. Filip II. je zgradil na mestu prvotne novo palačo in v osemnajstem stoletju slavne vrtove Aranjuez, okoli katerih so različni umetni kanali. Reka je bila mesto za sprehode in rekreacijo ter plovbo s ''feluccas'' (ladje); eno danes hranijo v Casa de Marinos v občini ''madrileño''. V poznem šestnajstem stoletju je Filip II. odredil izvedbo različnih projektov za plovbo po reki Tajo, a so bili načrti opuščeni, glede na težave pri izvedbi. Ideja je bila aktualna spet v osemnajstem stoletju, v času razsvetljenstva, a ostala neuresničena. Tajo je bila tudi ponavljajoča se tema v [[slikarstvo|slikarstvu]] in [[literatura|literaturi]]. [[El Greco]] (1541-1614) je ustvaril različne pokrajine Toleda, renesančni [[pesnik]] [[Garcilaso de la Vega]] (1501 ali 1503-1536) ji je posvetil nekaj svojih pesmi. Ob sotočju Alagon in Tajo, leži mestece Alcantara, ki daje svoje ime rimskemu mostu. Stoji ob vznožju jezu istoimenskega močvirja in je veljal za enega izmed inženirskih podvigov v času Rimljanov. Sestoji iz šestih lokov in je dolg 194 m, 8 m širok in 61 m visok.<ref>Spanisharts, El puente de Alcántara sobre el Tajo, en Cáceres, 2007</ref> ==Sklici== {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tagus River}} * [http://www.chtajo.es/ Página oficial de la Confederación Hidrográfica del Tajo] * [http://www.embalses.net/cuenca-3-tajo.html Estado de los embalses de la cuenca española del Tajo] * [http://saihtajo.chtajo.es/saihtajo/datos/vermapas.asp?mapa=HG&tipoestacion=AR&inicio=SI Datos en tiempo real del caudal del Tajo, según el Sistema Automático de Información Hidrológica de la Cuenca Hidrográfica del Tajo, en la página oficial de la Confederación Hidrográfica del Tajo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110903061132/http://saihtajo.chtajo.es/saihtajo/datos/vermapas.asp?mapa=HG&tipoestacion=AR&inicio=SI |date=2011-09-03 }} * [http://www.chtajo.es/pdf_tajo/phc/demarcacion.pdf Estudio general de la Demarcación del Tajo (Zona española).]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{coord|40|19|11|N|1|41|51|W|display=title|region:ES_type:landmark_source:dewiki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Španiji]] [[Kategorija:Reke na Portugalskem]] rv9exz81yq8s369c6wg2sujjfqjrs34 0 383559 6740818 6535502 2026-08-22T12:21:24Z Ljuba24b 92351 6740818 wikitext text/x-wiki [[File:Torre de El Salvador 08.jpg|thumb|200px|Mudéjar stolp El Salvador, Terue]] [[Image:TorreSanPedro.jpg|thumb|200px||Stolnica v Teruelu, eden od desetih mudéjarskih spomenikov v Aragoniji, na seznamu svetovne dediščine]] [[Image:La colegiata de Santa María.JPG|200px|thumb||Stolp cerkve Santa María v Calatayud]] [[File:Iglesia de San Pedro, Teruel, España, 2014-01-10, DD 10.JPG|thumb|Notranjost San Pedro de Teruel, Španija.]] [[Image:Claustro mudéjar de la Iglesia de San Pedro, Teruel, Aragón, España - 20090426.jpg|thumb|200px|Cerkev San Pedro, križni hodnik, Teruel.]] '''Mudéjar''' ({{IPA-es|muˈðexaɾ}}, {{IPA-pt|muˈðɛʒaɾ}}; {{jezik-ca|mudèjar}} {{IPA-ca|muˈðɛʒəɾ|pron}}; {{jezik-ar|مدجن|mudajjan|podjarmljen, ukročen, udomačen}})<ref>{{navedi knjigo|last=Wehr|first=Hans|title=Arabic-English Dictionary|url=https://archive.org/details/dictionaryofmode0000wehr_t0g4|date=1979|publisher=Otto Harrassowitz|location=Wiesbaden|isbn=978-0-87950-003-0}}</ref> je španski dekorativni slog, iz mavrskih, [[gotika|gotskih]] in kasneje [[renesansa|renesančnih]] oblik. Slog Iberske [[arhitektura|arhitekture]] in dekoracije, predvsem v [[Aragonsko kraljestvo|Aragoniji]] in [[Kastilija in Leon|Kastiliji]], od 12. do 16. stoletja, na katerega je močno vplival mavrski okus in izdelava. Je pa tudi ime za posamezne [[Mavri|Mavre]] ali [[Muslimani|muslimane]] v [[Al Andaluz]], ki so ostali v Iberiji po krščanski [[rekonkvista|rekonkvisti]], vendar se niso spreobrnili v [[krščanstvo]], za razliko od Moriscov, ki so se spreobrnili. == Mudéjar slog == Pri postavljanju [[Romanska arhitektura|romanskih]], gotskih in renesančnih stavb so gradbeniki uporabljali elemente [[Islamska umetnost|islamske umetnosti]] in pogosto dosegali presenetljive rezultate. Njen vpliv je preživel do 17. stoletja. Slog mudéjar, simbioza tehnik in načinov razumevanja arhitekture, ki izhaja iz muslimanske in krščanske kulture, ki sta živela drug ob drugem, se je pojavil kot arhitekturni slog v 12. stoletju na Iberskem polotoku. Zanj je značilna uporaba [[opeka|opeke]] kot glavni material. Mudéjar ne vključuje ustvarjanja novih oblik in struktur (za razliko od gotike ali romanike), ampak reinterpretacijo zahodnih kulturnih slogov z islamskim vplivom. Na mudéjar umetnost je vplivala starodavna [[Arabska abeceda |arabska pisava]], Kufic in Naskhi, ki sledi ponavljajočim se ritmičnim vzorcem. Prevladujoči geometrijski liki, izrazito islamski, so se vidno pojavili v opremi obrti z uporabo cenejših materialov: izdelava ploščic, opek, lesena rezbarija, rezbarija na omet in okrasne kovine. K poživitvi ravne površine stene in tal, je mudéjar slog razvil zapletene vzorce polaganja ploščic, ki niso nikoli bili preseženi v prefinjenosti. Tudi potem, ko muslimani niso več vplivali na arhitekturo, je ostalo veliko njihovih elementov v španski arhitekturi, kar ji daje značilen videz. Izraz ''mudéjar slog'' je prvič uporabil leta 1859 José Amador de los Rios, andaluzijski [[zgodovinar]] in [[arheolog]]. Zgodovinarji se strinjajo, da se je slog mudéjar razvil v Sahagúnu, Leon, kot prilagajanje arhitekturnih in okrasnih motivov (zlasti prek dekoracije s štukaturami in opeko). Mudéjar se je razširil na preostali del Kraljevine León, [[Toledo]], [[Ávila, Španija|Ávila]], [[Segovia|Segovio]], itd, in povzročil, kar je bilo imenovano ''opečni romanski slog''. Centre mudéjar umetnosti najdemo tudi v drugih mestih kot so Toro, Cuéllar Arévalo in Madrigal de las Altas Torres. Slog je postal najbolj razvit predvsem v Aragoniji, zlasti v [[Teruel]]u (čeprav tudi v [[Zaragoza|Zaragozi]], Utebo, Tauste, Daroca, Calatayud, itd). V 13., 14. in 15. stoletju so bili zgrajeni mnogi stolpi v mudéjar slogu v mestu Teruel in spremenili izgled mesta. To razlikovanje se je ohranilo do danes. Mudéjar se je zlil z nastajajočim gotskim slogom, muslimanski vplivi pa so bili integrirani že v pozni romaniki. Še posebej fin primer mudéjar je Casa de Pilatos, zgrajena v začetku 16. stoletja v Sevilli. [[Sevilla]] ima številne druge primere Mudejar sloga. Sevillski [[Alcázar, Sevilla| Alcázar]] velja za enega od največjih ohranjenih primerov sloga. Alcázar izraža tako gotski in renesančni slog, kot tudi mudéjar. Prvotno je bil zgrajen kot mavrska utrdba. Pedro Kastiljski je nadaljeval islamski arhitekturni slog, ko jo je palačo razširil. Župnijska cerkev Santa Catalina, je bila zgrajena v 14. stoletju, preko stare mošeje. === Španija === {{glavni|Mudéjar arhitektura v Aragoniji}} Islamska osvojitev Španije, ki se je začela leta 711, je začela združevanje gotike in islamske umetnosti. Zgodovinarji trdijo, da se je španska Reconquesta začela (718-722) z bitko pri Covadongi. V času španske Reconqueste, so kristjani vadili strpnost in dovolili Mavrom ostati v Španiji. Španija je bila središče mudéjar sloga. Mudéjar umetnost je izključna v Španiji zaradi edinstvene konvergence arabske in evropske kulture. Padec [[Granada|Granade]] med špansko Reconquesto je zaznamoval konec islamske vladavine v Španiji. Zaznamoval je tudi upad vpliva mudéjar in upočasnila razvoj mudéjar umetnosti. === Portugalska === [[Portugalska]] ima tudi primere mudéjar umetnosti in arhitekture, čeprav jih je manj in je dekoracija enostavnejša kot v sosednji Španiji. Mudéjar opečno arhitekturo najdemo le v apsidi cerkve Castro de Avelãs, v bližini Braganza, podobno prototipni cerkvi Sahagún v Leónu. Hibridni gotski mudéjar slog se je razvil tudi v pokrajini Alentejo na jugu Portugalske med 15. in 16. stoletjem, kjer prihaja do prekrivanja s slogom Manueline. Okna kraljeve palače in palače grofov Basto v [[Évoria|Évori]] so dobri primeri tega sloga. Dekorativno umetnost, navdahnjeno z mudéjar najdemo tudi v vzorcih ploščic cerkev in palač, kot so ploščice iz 16. stoletja, uvožene iz Seville, ki krasijo Kraljevo palačo v [[Sintra|Sintri]]. Mudéjar lesene stropove najdemo v cerkvah v Sintri, Caminha, [[Funchal]]u, [[Lizbona|Lizboni]] in nekaterih drugih mestih. === Latinska Amerika === Latinska Amerika ima tudi primere mudéjar umetnosti in arhitekture, na primer v Coro, kraj svetovne dediščine v [[Venezuela|Venezueli]]. Drug primer sloga v Latinski Ameriki je samostan San Francisco v [[Lima|Limi]], [[Peru]]. == Neo-mudéjar arhitektura == Neo-mudéjar je vrsta mavrske Revival arhitekture. V Španiji se je to arhitekturno gibanje pojavilo kot oživljanje sloga mudéjar. Pokazalo se je v poznem 19. stoletju v Madridu, in kmalu razširilo na druge regije v državi. Arhitekti kot je Emilio Rodríguez Ayuso, so zaznali mudéjar umetnost kot značilno in izključno španski slog. Začeli so graditi stavbe z uporabo nekaterih funkcij v starem slogu, kot podkvasti oboki, arabeskno polaganje ploščic in uporaba abstraktnih oblik opeke z ornamenti za fasade. == Galerija == <gallery> File:Torre de El Salvador. Teruel.jpg|[http://www.teruelmudejar.com Tower of El Salvador], Teruel File:Alcázar of Seville.jpg|Alcázar, Sevilla File:CtloMota02 20-4-03.JPG|Mudéjar grad La Mota v Medina del Campo, Valladolid File:SantJeroniClaustreEscala06.jpg|Gotski-mudéjar križni hodnik v samostanu Sant Jeroni de Cotalba, v Alfauiru, (Valencija) Image:Zaragoza-La-Seo-1.JPG|Mudéjar arhitektura je često kombinirana z drugimi slogi, kot gotsko: [[Stolnica La Seo|La Seo]], Zaragoza Image:La Seo - Pared de la Parroquieta 04.JPG|La Seo – zid ''Parroquieta'' File:La Seo del Salvador.jpg|[[Stolnica La Seo]] v Zaragozi Image:Las Claras-Artesonado.jpg|Kraljevi samostan Santa Clara v Tordesillas, značilen ''artesonado'' strop Image:Cuellar sanesteban lou.jpg|Mudejar v Segovii: San Esteban, Cuéllar File:Templete mudéjar del Claustro de los Milagros, Guadalupe (España).jpg| Mudéjar križni hodnik v Miracles, Santa María de Guadalupe. Image:Iglesia de San Marcos, Sevilla.JPG|Cerkev San Marcos, Sevilla File:Iglesia de San Martín, Teruel, España, 2014-01-10, DD 51.JPG|[[Stolp San Martín, Teruel]] File:Calatayud - San Andrés.jpg|Cerkev San Andrés, Calatayud Image:SintraPalace-Chapel1.jpg|Lesen mudéjar strop kapele v [[Narodna palača Sintra|Kraljevi palači Sintra]], (Portugalska) Image:Capilla_Inmaculada_Torre_Mudejar_Cali.jpg|Mudéjar stolp kapele Immaculate Conception, Cali, Kolumbija Techumbre mudéjar, Catedral, Teruel, España, 2014-01-10, DD 38.JPG|Mudejar strop [[Teruelska stolnica|Teruelske stolnice]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Boswell, John (1978). ''Royal Treasure: Muslim Communities Under the Crown of Aragon in the Fourteenth Century''. Yale University Press. ISBN 0-300-02090-2 * Harvey, L. P. (1992). "Islamic Spain, 1250 to 1500". Chicago : University of Chicago Press. ISBN 0-226-31960-1 * Harvey, L. P. (2005). "Muslims in Spain, 1500 to 1614." Chicago : University of Chicago Press. ISBN 0-226-31963-6 * Menocal, Maria Rosa (2002). "Ornament of the World: How Muslims, Jews, and Christians Created a Culture of Tolerance in Medieval Spain". Little, Brown, & Co. ISBN 0-316-16871-8 * Rubenstein, Richard (2003). "Aristotle's Children: How Christians, Muslims, and Jews Rediscovered Ancient Wisdom and Illuminated the Middle Ages." Harcourt Books. ISBN 0-15-603009-8 == Zunanje povezave == {{commons category|Mudéjar}} *[http://www.teruelmudejar.com/ Tower of El Salvador, Teruel. UNESCO World Heritage] *[http://www.discoverislamicart.org/exhibitions/ISL/mudejar_art/?lng=en Mudéjar art in Spain and Portugal in the ''Museum with no Frontiers'' website] *[http://www.pliegosdeopinion.net/pdo8/barandal8/ensayo8/mudejar.htm Arte Mudejar en Jerez de la Frontera] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060517164716/http://www.pliegosdeopinion.net/pdo8/barandal8/ensayo8/mudejar.htm |date=2006-05-17 }} *[http://digital.library.wisc.edu/1711.dl/Arts.CasselmanImage Casselman Archive of Islamic and Mudejar Architecture in Spain] [[Kategorija:Arhitekturni slogi]] [[Kategorija: Španska arhitektura]] {{normativna kontrola}} b9hx5lzbhnzpuszha571zqdpjp22rgz 0 384100 6740815 6688353 2026-08-22T12:18:58Z Ljuba24b 92351 dp, np 6740815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Andaluzija | native_name = {{lang|es|Andalucía}} <small>{{es icon}}</small> | official_name = | settlement_type = [[Španska avtonomna skupnost]] | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Andalucía.svg | flag_size = 150x100px | flag_alt = Flag of Andalucía | image_shield = Escudo de Andalucía (oficial2).svg | shield_size = 100x100px | shield_alt = Coat-of-arms of Andalucía | motto = ''Andalucía por sí, para España y la humanidad''<br>Andaluzija zase, za Španijo in za človeštvo | anthem = ''La bandera blanca y verde''<br /> bela in zelena zastava | image_map = Localización de Andalucía.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = Lokacija Andaluzije znotraj Španije | latd=37 |latm=23 |lats= |latNS=N | longd=5 |longm=59 |longs= |longEW=W | coor_pinpoint = | coordinates_type = region:ES-AN_type:adm1st_source:cawiki | coordinates_display = inline,title | coordinates_region = ES | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flagcountry|Spain}} | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Sevilla]] | area_total_km2 = 87.268 | area_footnotes =&nbsp;(17.2% of Spain) | area_rank = 2. | population_as_of = 2011 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ine.es/prensa/np551.pdf |title=Official Population Figures of Spain. Population on the 1 January 2009 |publisher=Instituto Nacional de Estadística de España |accessdate=3 June 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090611185410/http://www.ine.es/prensa/np551.pdf |archivedate=2009-06-11 |url-status=live }}</ref> | population_total = 8.424.102 | population_note = | population_rank = 1. | population_blank1_title = Procent | population_blank1 = 17.84% | population_density_km2 = auto | population_demonym = Andaluzijci<br />''andaluz'' (m)<br />''andaluza'' (f) | demographics1_name1 = Ethnic groups | demographics1_info1 = | demographics_type2 = Demonim | demographics2_name1 = | demographics2_info1 = Andalusian | demographics2_name2 = španščina | demographics2_info2 = | demographics2_name3 = | demographics2_info3 = | blank_name_sec1 = Uradni jezik | blank_info_sec1 = Španščina | blank1_name_sec1 = Statut | blank1_info_sec1 = 30. december 1981<br />prvi popravek 2002<br />drugi popravek 2007<ref>{{navedi knjigo |last=Magone |first=José |title=Contemporary Spanish Politics |year=2008 |publisher=Taylor & Francis |chapter= |pages= |isbn=978-0-415-42189-8}}</ref> | blank_name_sec2 = Zakonodajalec | blank_info_sec2 = Parlament Andaluzije | blank1_name_sec2 = Španski Kongres | blank1_info_sec2 = 62 poslancev (od 350) | blank2_name_sec2 = Španski Senat | blank2_info_sec2 = 40 senatorjev (od 264) | postal_code_type = [[ISO 3166-2:ES|ISO 3166-2]] | postal_code = AN | governing_body =Andaluzijska hunta | leader_title = Predsednik | leader_name = Susana Díaz | leader_party = PSOE | website = http://www.juntadeandalucia.es | footnotes = }} '''Andaluzija''' (špansko: ''Andalucía'') je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji. Andaluzijska avtonomna skupnost je v Španiji uradno priznana kot zgodovinska nacionalnost.<ref>[http://www.boe.es/boe/dias/2007/03/20/pdfs/A11871-11909.pdf ''Boletín Oficial del Estado'' of Spain, n. 68 of 2007/03/20, p. 11872.] Estatuto de Autonomía de Andalucía. Artículo 1: «Andalucía, como nacionalidad histórica y en el ejercicio del derecho de autogobierno que reconoce la Constitución, se constituye en Comunidad Autónoma en el marco de la unidad de la nación española y conforme al artículo 2 de la Constitución.»</ref> Ozemlje je razdeljeno na osem provinc: [[Almería (provinca)|Almería]], [[Cádiz (provinca)|Cádiz]], [[Córdoba (provinca)|Cordoba]], [[Granada (provinca)|Granada]], [[Huelva (provinca)|Huelva]], [[Jaén (provinca)|Jaén]], [[Málaga (provinca)|Málaga]] in [[Sevilla (provinca)|Sevilla]]. Njeno glavno in obenem največje mesto je [[Sevilla]]). Andaluzija leži na jugu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]: južno od avtonomnih skupnosti [[Extremadura]] in [[Kastilija - Manča]], zahodno od avtonomne skupnosti [[Murcia]] in ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], vzhodno od [[Portugalska|Portugalske]] in meji na [[Gibraltarska ožina|Gibraltarsko ožino]]. Majhno britansko čezmorsko ozemlje [[Gibraltar]] ima tri četrt milje kopenske meje z andaluzijsko provinco Cádiz na vzhodnem koncu Gibraltarske ožine. Glavna gorovja Andaluzije so Sierra Morena in sistem Baetic, sestavljen iz gorovja Subbaetic in Penibaetic, ki jih ločuje kotlina Intrabaetic. Na severu Sierra Morena loči Andaluzijo od ravnic Estremadure in Kastilije - Manče na špansko [[Osrednja Mezeta|Meseta Central]]. Na jugu geografska subregija Zgornja Andaluzija leži predvsem v sistemu Baetic, medtem ko Spodnja Andaluzija leži v depresiji Baetic v dolini [[Guadalquivir]]. Ime ''Andalusia'' izhaja iz arabske besede [[Al Andaluz]] (الأندلس), ta izraz pa izhaja iz starejšega besede Vandalusia ali dežela [[Vandali|Vandalov]]. Na zgodovino in kulturo regije so vplivali Kartažani / Feničani, Grki, Rimljani, Vandali, Vizigoti, Bizantinci, vsi pred Muslimani, kot tudi španski in drugi kristjani iberske narodnosti, ki so povrnili in poselili območje v fazi [[rekonkvista|rekonkviste]]. Relativno veliko je bilo tudi sefardske judovske prisotnosti. Andaluzija je bila tradicionalno kmetijska regija v primerjavi s preostalo Španijo in Evropo. Vendar pa je bila rast v skupnosti, zlasti v sektorjih industrije in storitev nadpovprečna v Španiji in višja od številnih skupnostih v evroobmočju. Regija ima bogato kulturo in zato močno kulturno identiteto. Številni kulturni pojavi, ki so z mednarodnega vidika izrazito španski, so pretežno ali v celoti andaluzijskega izvora. To je [[flamenko]], so [[Bikoborba|bikoborbe]] in nekateri [[Arhitektura|arhitekturni]] slogi mavrskega porekla. Notranjost Andaluzije je najbolj vroče območje Evrope, z mesti, kot so Córdoba in Sevilla s povprečjem nad 36&nbsp;°C v poletnih mesecih. Pozne večerne temperature lahko včasih ostanejo okoli 35&nbsp;°C, z dnevnimi vzponi z več kot 40&nbsp;°C. == Ime ''Andalucía'' ali ''Andalusia'' == [[File:España y Portugal (1770).jpg|thumb|Karta Iberskega polotoka 1770. Kraljestva Jaén, Córdoba in Sevilla so pod skupnim imenom ''Andalucía'', medtem ko je kraljestvo Granada prikazano posebej.]] Njegova sedanja oblika gotovo izvira iz arabščine <ref>{{cite journal|last=González Jiménez|first=Manuel|title=Sobre los orígenes históricos de Andalucía|journal=Boletín de la Real academia Sevillana de Buenas Letras: Minervae baeticae,|year=2012|issue=40|page=258|pages=|url=http://institucional.us.es/revistas/rasbl/40/art_17.pdf|issn=0214-4395}}</ref>, je etimologija imena ''Andalusia'' je sporna, tudi obseg Iberskega območja, zajetega s tem imenom se je spremenjala skozi stoletja.<ref>{{cite journal|last=Stearns|first=Justin|title=Representing and Remembering al-Andalus: Some Historical Considerations Regarding the End of Time and the Making of Nostalgia|journal=Medieval Encounters|date=1 December 2009|volume=15|series=Medieval Jewish, Christian and Muslim Culture Encounters in Confluence and Dialogue|issue=2|page=358|url=http://www.academia.edu/274992/Representing_and_Remembering_Al-Andalus_Some_Historical_Considerations_Regarding_the_End_of_Time_and_the_Making_of_Nostalgia|doi=10.1163/157006709X458891|publisher=Brill NV|location=Department of Religion, Middlebury College, Middlebury, VT}}</ref> Za obliko ''Vandalusia'' tradicionalno verjamejo, da izhaja iz imena germanskega plemena Vandali, ki so na kratko kolonizirali dele Iberije med letoma 409 do 429. Ta predlog povezujejo z zgodovinarjem Reinhart Dozy (19. stoletje), vendar pa je priznal nekatere pomanjkljivosti. Čeprav je znano, da Al-Andaluz izvira od Vandalov, verjamejo, da je geografsko bilo navedeno le za pristanišče, iz katerega so Vandali odhajali v severno Afriko. Španski toponim (ime kraja) Andalucía je bil uvedena v španskem jeziku v 13. stoletju v obliki el Andalucía.<ref name="Jiménez1998">{{navedi knjigo|author=Manuel González Jiménez|title=ANDALUCIA A DEBATE.|url=http://books.google.com/books?id=4GvX_CQAMCIC&pg=PA16|date=1 January 1998|publisher=Universidad de Sevilla|isbn=978-84-472-0485-4|pages=16–17}}</ref> Ime je bilo sprejeto za ozemlje pod mavrsko upravo in kasneje na splošno za kraje južno od Castilla Nueva in Valencije, kar ustreza nekdanji rimski provinci imenovani [[Betika]] v latinskih virih. ''Al-Andalusija'' je pridevniška oblika arabske ''Al-Andalus'', imena, ki so ga Arabci uporabljali za Iberska ozemelja pod muslimansko upravo od 711 do 1492. Tako kot arabski izraz ''Al-Andalus'' se v zgodovinskih kontekstih španski izraz Andalucía nujno ne nanaša na točno določeno ozemlje, kakršno je danes. V ''Estoria de España'' (znana tudi kot ''Primera Crónica General'') [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]], napisana v drugi polovici 13. stoletja, je izraz Andalucía imel tri različne pomene: # Kot dobesedni prevod arabske ''al-Ándalus'', ko so citirali arabska besedila. # Tako so imenovali ozemlja kristjani v tistm času v dolini Guadalquivir in v kraljestvih Granada in Murcia. V listini iz leta 1253, Alfonz X. sebe imenuje ''Rey de Castilla, León y de toda Andalucía'' ("kralj Kastilije, Leona in vse Andaluzije"). # Tako so imenovali ozemlja kristjani v tistm času v dolini Guadalquivir (Kraljestva Jaén, Cordoba in Sevilla), vendar ne kraljestvo Granada. To je bil najpogostejši pomen v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku.<ref name="laidentidadandaluza">{{navedi knjigo| last = Domínguez Ortiz| first = Antonio| title = La identidad andaluza| year = 1976| language = es| publisher = Universidad de Granada| location= Granada Puzada}}</ref> Z upravnega vidika je Granada ostala ločena še tudi po zaključku rekonkviste, predvsem zaradi njenega simbolnega značaja in kot sedež pomembnega ''Real Chancillería de Granada'', sodišča najvišje instance. Še vedno je bila Granada osvobojena in naselljena predvsem z ljudmi iz štirih obstoječih krščanskih kraljestev Andaluzije in šele kasneje se Granada šteje kot četrto kraljestvo Andaluzije. Pogosto uporabljen izraz "Štiri kraljestva Andaluzije" sega v španščini vsaj do sredine 18. stoletja.<ref>For example, [[Pablo de Olavide]] was ''Intendente del Ejército de los cuatro reinos de Andalucía'', "[[Intendant]] of the Army of the four kingdoms of Andalusia". [http://www.fundaciones.upo.es/municipios/biografia.htm Biografía] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101234600/http://www.fundaciones.upo.es/municipios/biografia.htm|date=2010-01-01}}, Fundación Pablo de Olavide. Retrieved 7 December 2009.</ref><ref>In Gelo del Cabildo's 1751 ''Respuestas generales'', part of the write-up of the census [[Catastro of Ensenada]], José María de Mendoza y Guzmán is described as ''visitador general'' of the ''Rentas Provinciales de los cuatro Reinos de Andalucía''. See [http://pares.mcu.es/Catastro/ the digitization of the relevant document] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070513032901/http://pares.mcu.es/Catastro/ |date=2007-05-13 }} on the site of the Spanish Ministry of Culture. Enter "Gelo" in the search box "Buscador Localidades" and look at image number 3. <!-- Access date unspecified; inaccessible 2009-12-06 --></ref> == Simboli == [[File:Blas Infante Tiles.jpg|thumb|upright|Portret Blasa Infanteja, narejen v [[azulejo]] tehniki, na aveniji Jerez de la Frontera, imenovani v njegovo čast.]] Andaluzijski [[grb]] prikazuje lik [[Herkul]]a in dva leva med obema Herkulovima stebroma, saj je po tradiciji umeščena na obeh straneh Gibraltarske ožine. Napis spodaj, prekriva podobo zastave Andaluzije in se bere ''Andalucía por sí, para España y la Humanidad'' ("Andaluzija zase, za Španijo in človeštvo"). V dveh stolpcih je polkrožni lok v barvah zastave Andaluzije, z latinskimi besedami ''Dominator Hercules Fundator''. Uradna [[zastava]] Andaluzije je sestavljena iz treh enakih vodoravnih črt, zelena, bela in zelena; andaluzijski grb se prikaže na srednjem traku. Njegovo obliko je izdelal Blas Infante in potrdila Skupščina Ronde (1918 na srečanju [[Andaluzijski nacionalizem|andaluzijskih nacionalistov]] v Rondi). Zelena simbolizira upanje in zvezo, bela simbolizira mir in dialog. Blas Infante je smatral, da so bile te barve najpogosteje uporabljene v regionalnih simbolih v zgodovini regije. Po njegovem mnenju je zelena prišla predvsem od standarda kalifata [[Omajadi|Omajadov]] in predstavlja poziv na zbiranje ljudstva. Bela simbolizira odpuščanje v dinastiji [[Almohadi|Almohadov]] ali heraldiki kot mir. Obstajajo pa tudi drugačne razlage. [[File:Himno de Andalucía (Coral).ogg|thumb|left|Vokalna izvedba andaluzijske himne.]] [[File:Himno de Andalucía.ogg|thumb|left|Instrumentalna izvedba andaluzijske himne.]] [[Himna|Himno]] Andaluzije je sestavil José del Castillo Díaz (direktor občinskega orkestra Sevilje, splošno znan kot Maestro Castillo) na besedilo Blasa Infanteja. Glasbo navdihuje Santo Dios, priljubljena verska pesem, ki jo pojejo ob spravilu pridelkov kmetje in dninarji v provincah Malaga, Sevilla in Huelva. Blas Infante je prinesel pesem maestru Castillu, ki jo je prilagodil in uskladil s tradicionalno melodijo. Besedilo poziva Andaluzijce da zahtevajo ''tierra y libertad'' ("zemljo in svobodo"), agrarne reforme in zakon o avtonomiji znotraj Španije. [[Parlament]] Andaluzije je leta 1983 soglasno glasoval, da je v preambuli [[statut]]a o avtonomiji priznan Blas Infante kot Oče andaluzijskega naroda (''Padre de la Patria Andaluza''), kar je bilo potrjeno v reformiranem statutu o avtonomiji predloženem na [[referendum]]u 18. februar 2007. Preambula sedanjega statuta o avtonomiji pravi, da v 2. členu španske ustave iz leta 1978 priznava Andaluziji narodnost. Kasneje, v artikulaciji, govori o Andaluziji kot "zgodovinski narodnosti" (špansko: '' nacionalidad histórica''). Tudi v leta 1919 Andaluzijec Manifest Córdoba opisuje Andaluzijo kot "nacionalno realnost« (''realidad nacional''), vendar ne podpira te formulacije. 1. člen prejšnjega statuta o avtonomiji iz leta 1981 je opredeljeval zgolj "nacionalnost" (''nacionalidad'').<ref name="citing 1919">''El Manifiesto andalucista de Córdoba describió a Andalucía como realidad nacional en 1919, cuyo espíritu los andaluces encauzaron plenamente a través del proceso de autogobierno recogido en nuestra Carta Magna. En 1978 los andaluces dieron un amplio respaldo al consenso constitucional. Hoy, la Constitución, en su artículo 2, reconoce a Andalucía como una nacionalidad en el marco de la unidad indisoluble de la nación española.'' [[:s:Estatuto de Autonomía de Andalucía 2007|Andalusian Statute of Autonomy on Wikisource]], in Spanish.</ref> Državni praznik, Día de Andalucía, se praznuje 28. februarja, v spomin na referendum o avtonomiji 1980. Kljub temu nacionalistične skupine praznujejo 4. december v spomin na demonstracije po zahtevi za avtonomijo 1977. Častni naslov ''Hijo Predilecto de Andalucía'' ("Sin Andaluzije") odobri Junta Andaluzije tistim, ki imajo izjemne zasluge za korist Andaluzije, za delo in dosežke v naravoslovni, družbeni ali politični znanosti. To je najvišja nagrada, ki jo podeljuje avtonomna skupnost Andaluzija. == Zgodovina == [[File:Dama de Baza ampliada.jpg|thumb|''la Dama de Baza'' (Dama iz Baze), star Iberijski kipec, Narodni Arheološki muzej, Madrid.]] Geostrateški položaj v Andaluzije na skrajnem jugu Evrope, ki zagotavlja (skupaj z Marokom) prehod med Evropo in Afriko, položaj med Atlantikom in Sredozemskim morjem, kakor tudi bogata nahajališča mineralov in kmetijstvo, je razlog da je bila Andaluzija mamljiva nagrada za posamezne civilizacije že od pradavnine dalje. S svojimi 87.268 kvadratnimi kilometri (večja od številnih evropskih držav) ni presenečenje, da je Andaluzija igrala vidno vlogo v zgodovini Evrope in Sredozemlja. Domnevajo, da so bili prvi človečnjaki v Evropi v Andaluziji, ki so prišli čez Gibraltarsko ožino. Najstarejše znane človeške [[Jamske poslikave|poslikave]] so našli v jamah Nerja, Málaga. Prvi naseljenci, ki temeljijo na [[artefakt]]ih iz arheoloških najdišč v Los Millares, El Argar in Tartessos, so bili očitno pod vplivom kulture vzhodnega Sredozemlja, ki so prišli na andaluzijske obale. Obstoj Andaluzije iz obdobja protozgodovine, ko regija ni imela svojega pisnega jezika, je znan in dokumentiran s pismenimi kulturami, v glavnem [[Feničani]] (Gadir, Malaka) in [[Stari Grki|starimi Grki]]. V drugem tisočletju pred našim štetjem se je v Andaluziji razvilo kraljestvo [[Tartessos]]. === Kartažani in Rimljani === [[File:BAELO CLAUDIA.jpg|thumb|Pogled na forum; razvaline Baelo Claudia]] S padcem feničanskih mest je postala [[Kartagina]] prevladujoča sila zahodnega Sredozemlja in najpomembnejša trgovinska partnerica feničanskih mest vzdolž andaluzijske obale. Med [[prva punska vojna|prvo]] in [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] je Kartagina razširila svoj nadzor zunaj Andaluzije in vključila vso Iberijo razen [[Baskija|Baskije]]. Andaluzija je bila glavni postaja za pripravo na vojno z Rimom, ki jo je vodil [[Hanibal]]. Rimljani so premagali Kartažane in osvojili Andaluzijo, regija pa je bila preimenovana [[Betika]]. Ta je bila v celoti vključena v rimsko cesarstvo, iz te regije so prišli pomembni rimski sodniki in senatorji, kot tudi cesarji [[Trajan]] in (verjetno) [[Hadrijan]]. === Vandali - Vizigoti - Bizantinsko cesarstvo === [[Vandali]] so se premikali skozi regijo v 5. stoletju preden so se naselili v Severni Afriki, za njimi je regija padla pod [[Vizigotsko kraljestvo]]. Vizigoti v tej regiji so bili praktično neodvisni od Vizigotskega katoliškega kraljestva Toledo. To je doba [[Sveti Izidor Seviljski|sv. Izidorja Seviljskega]] in sv. Hermenegilda. V tem obdobju okoli leta 555 je vzhodno rimsko cesarstvo osvojilo Andaluzijo pod [[Justinijan I.|Justinijanom I.]], vzhodnim rimskim cesarjem. Ustanovili so Španijo, provinco bizantinskega cesarstva od 552 do 624. Čeprav se je njihova moč hitro zmanjšala, so imeli še naprej interese v regiji, dokler je niso v celoti izgubili v letu 624. === Islamski imperij Al-Andaluz === [[File:Al_Andalus_-_2.png|thumb|250px|Kalifat Córdoba okoli leta 1000]] Vizigotska era se je nenadoma končala leta 711 z [[Umajadski kalifat|Umajadsko]] osvojitvijo Hispanie pod poveljstvom umajadskega generala [[Tarik ibn Ziyad]]a, islamskega Berbera. Tarik je znan v španski zgodovini in legendah, kot mogočen osvajalec, ki si je drznil in imel pogum, da bi zažgal svojo floto ladij, ko je pristal s svojimi vojaki na obali Gibraltarja - kratica za "Jabel alTariq", ki pomeni "goro Tarika". Muslimanska osvojitev - Umajadski kalifat - Iberskega polotoka v 711-718 je zaznamovala propad Vizigotske uprave in ustanovitev islamskega cesarstva. Andaluzijska kultura je pravno pol tisočletja bistveno vplivala na mnoge muslimanske kalifate in emirate. V tem obdobju se je ime "[[Al Andaluz]]" uporabljalo za veliko večje območje kot je sedanja Andaluzija in v nekaterih obdobjih skoraj celoten Iberski polotok. Kljub temu pa je bila dolina reke Guadalquivir v današnji Andaluziji središče muslimanske oblasti v polotoku, s [[Kordovski kalifat|Kordovskim kalifatom]] in Córdobo kot glavnim mestom. Umajadski kalifat je imel take ugledne voditelje kot [[kalif]] [[Abd Al Rahman III.]] (vladal 912-961) in njegov sin, kalif [[Al Hakam II.]] (vladal 961-976) in zgradil veličastno [[Velika mošeja, Córdoba|mošejo v Córdobi]]. Pod temi vladarji je mavrski islam v Španiji dosegel svoj vrhunec in Córdoba je bila središče svetovnega gospodarskega in kulturnega pomena. [[File:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 13-54-14.jpg|thumb|left|Velika mošeja, Córdoba]] Že v 10. stoletju so kristjani v severni Španiji začeli aktivnnosti, ki so sčasoma postale [[rekonkvista]] ali ponovna osvojitev Španije za krščanstvo. Kalif Abd-ar-Rahman je utrpel nekaj manjših vojaških porazov, vendar se je pogosto uspel ubraniti krščanskih kraljestev. Šele Al Hakamova smrt in združevanje krščanskih kraljev na severu je omogočila osvoboditev. [[File:Jaén Baños Árabes.JPG|thumb|Največje in najbolje ohranjeno arabsko kopališče v Evropi v Jaénu]] Notranje delitve po smrti [[Almanzorj]]a (1002) so privedle do prve večje razgradnje kalifata (1031). Novi centri moči so odločali o [[Taifa]]h (pogosto na več ravneh nominalne zvestobe in relativne neodvisnosti, v skladu z vzorci iz fevdalizma).Taifa Sevilla je bila še posebej vplivna, vendar je bil emirat Granada zadnji preživeli, ki je traja od 1228 do 1492. Po osvojitvi Toleda leta 1086 je [[Alfonz VI. Kastiljski]] zavladal polotoku.Glavne Taife so se torej morale zateči k pomoči različnih muslimanskih sil po Sredozemlju. Število različnih muslimanskih dinastij severnoafriškega izvora, predvsem [[Almoravidi]] in [[Almohadi]] so prevladovali, a v naslednjih nekaj stoletjih se je [[Al Andaluz]] počasi zmanjševala.<ref name="Robinson37">{{navedi knjigo|last=Robinson|first=Francis|title=The Cambridge illustrated history of the Islamic world|url=https://archive.org/details/isbn_9780521435109|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=1999|page=[https://archive.org/details/isbn_9780521435109/page/37 37]|isbn=0-521-66993-6}}</ref> Po zmagi Muslimanov v bitki pri Sagrajasu (1086) se je krščanska širitev začasno zaustavila, Almoravidi so sestavili enotno Al Andaluz z glavnim mestom v Granadi in vladali vse do sredine 12. stoletja. Različna Taifa kraljestva so bila asimilirana. Širitev dinastije Almohadov v Severni Afriki je oslabila Al Andaluz in 1170 so Almohadi prenesli svoje glavno mesto iz [[Marakeš]]a v Seviljo. Zmaga kristjanov v bitki pri Las Navas de Tolosa (1212) je zaznamovala začetek konca Almohadske dinastije. === Andaluzija - Kastiljsko kraljestvo === Slabost propada moči Almohadov in kasnejše ustvarjanje novih Taif je povzročil, da je imela vsaka svojega lastnega vladarja, kar je privedlo do hitre osvobitve doline Guadalquivir s strani kristjanov. Córdoba je bil osvobojena leta 1236, Sevilla leta 1248. Padec Granade leta 1492 je odpravil muslimansko prevlado na Iberskem polotoku. .<ref name="linehan">{{navedi knjigo|last=Linehan|first=Peter|title=Castile, Portugal and Navarre|editor=David Abulafia and Rosamond McKitterick|publisher=Cambridge University Press|year=1999|series=The new Cambridge medieval history|volume=5|page=674|chapter=21|isbn=0-521-36289-X}}</ref> [[File:La sevilla del sigloXVI.jpg|thumb|Pogled na Seviljo in pristanišče v 16. st., delo Alonsa Sáncheza Coelle.]] 3. avgusta 1492 je [[Krištof Kolumb]] zapustil mesto Palos de la Frontera s prvo odpravo, ki je Evropejce poučila za obstoju Amerike.<ref>{{navedi knjigo|last=Morison|first=Samuel Eliot|title=Admiral of the Ocean Sea – A Life of Christopher Columbus|url=https://archive.org/details/isbn_9781406750270|date=2007 |origyear=1942|publisher=Read Books|isbn=1-4067-5027-1}}</ref> Številni Andaluzijci so sodelovali v ekspediciji, ki je na koncu srednjega veka napovedala začetek moderne dobe. Stiki med Španijo in obema Amerikama, vključno kraljevska uprava in trgovina s španskimi kolonijami, ki je trajala več kot tristo let, je prihajala skoraj izključno preko Andaluzije.<ref name="stein">{{navedi knjigo|last=Stein|first=Stanley J.|author2=Barbara H. Stein|title=Silver, trade, and war: Spain and America in the making of early modern Europe|url=https://archive.org/details/silvertradewarsp0000stei|publisher=JHU Press|year=2000|isbn=0-8018-6135-7}}</ref> Rezultat je bila najbogatejša in najbolj vplivna regija v Španiji in ena najvplivnejših v Evropi. Vendar so [[Habsburžani|Habsburške]] ambicije tudi drugod po Evropi preusmerjale kolonialno bogastvo v vojne. Nezadovoljstvo s tako situacijo je pripeljalo do neuspešne zarote andaluzijskega plemstva leta 1641, da bi se osamosvojili od deželne vlade, ki jo je vodil Gaspar de Guzmán, grof-vojvoda Olivares. V prvi polovici 16. stoletja je v Španiji še vedno razsajala [[Črna smrt|kuga]]. George C. Kohn je zapisal: "Ena od najhujših epidemij stoletja, katerih nesrečneže so spremljale hude suše in pomanjkanja hrane, se je začela leta 1505; do 1507 je umrlo okoli 100.000 ljudi samo v Andaluziji ... Andaluzijo je zadela še enkrat leta 1646. Tri leta je kuga strašila po celotni regiji in povzročila morda kar 200.000 smrtnih žrtev, zlasti v Malagi in Sevilji".<ref>{{navedi knjigo | first = George C. | last = Kohn | title = Encyclopedia of plague and pestilence: from ancient times to the present | url = http://books.google.com/books?id=tzRwRmb09rgC&pg=PA373&dq#v=onepage&q=&f=false | publisher = Infobase Publishing | year = 2008 | pages = 373–374 | isbn = 0-8160-6935-2}}</ref> Po drugem uporu Alpujarrasov med letoma 1568-1571, je bilo pokristanjeno mavrsko prebivalstvo - [[Moriski]], izgnano iz Kraljevine Kastilije (in Aragon). S sklepom španske krone, sta morali dve mavrski družini ostati v vsaki vasi, da bi prikazali novim prebivalcem iz severne Španije, delo s terasami in namakalnimi sistemi, od katerih je bilo odvisno kmetijstvo okrožja. Leta 1810-1812 so se ljudje močno upirali francoski okupaciji med [[Španska vojna za neodvisnost|Polotokško vojno]] (del Napoleonovih vojn). Andaluzija je imela velike koristi od španskih čezmorskih posesti, čeprav je veliko trgovine in financ sčasoma prišlo pod nadzor drugih delov Evrope. V 18. stoletju je trgovina iz drugih delov Španije začela izpodrivati andaluzijsko, ko je španska vlada končala andaluzijski trgovinski monopol. Izguba imperija leta 1820 je bila za gospodarstvo v regiji katastrofa, zlasti v mestih, ki so bila deležna ugodnosti trgovine in ladijskih podjetij. Gradnja železnice v drugi polovici 19. stoletja je omogočila Andaluziji boljši razvoj kmetijskega potenciala in je tako postala izvoznica hrane. Medtem ko je industrializacija cvetela v severnih španskih regijah Kataloniji in Baskiji, je Andaluzija ostala tradicionalna in kazala globoko družbeno delitev med majhno skupino bogatih lastnikov zemlje in prebivalstvom, ki so ga sestavljali večinoma revni kmetijski delavci in obrtniki. == Geografija == Seviljski [[zgodovinar]] Antonio Domínguez Ortiz je zapisal, da: ... treba je iskati bistvo Andaluzije v njeni geografski realnosti na eni strani in na drugi strani v zavesti njenih prebivalcev. Iz geografskega vidika je celotna južna dežela preveč raznolika, da bi jo sprejeli kot eno enoto. V resnici obstajajo celo tri Andaluzije: Sierra Morena, Dolina Guadalquivir in (Cordillera) Penibética. === Lokacija === Andaluzija ima površino 87.597 kvadratnih kilometrov ali 17,3 odstotka ozemlja Španije. Sama Andaluzija je primerljiva po obsegu in različnosti terena s katerimi manjšimi evropskimi državami. Na vzhodu meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Atlantski ocean]] ([[Kadiški zaliv]]) na severu [[Sierra Morena]] predstavlja mejo z [[Osrednja Mezeta|Osrednjo Mezeto]], na jugu jo britansko čezmorsko ozemlje [[Gibraltar]] in [[Gibraltarska ožina|Gibraltarska ožina/preliv]] ločita od Afrike. === Podnebje === [[File:Clima andalucía.png|thumb|325px|Lokacije glavnih andaluzijskih podnebnih tipov.<ref name="CMA de la Junta de Andalucía">{{navedi splet | url=http://www.iberianature.com/regions/andalucia/climate-of-andalusia-andalucia/ | title=Climate of Andalusia | author=CMA de la Junta de Andalucía | publisher=Iberia Nature | accessdate=10 December 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20091028172826/http://www.iberianature.com/regions/andalucia/climate-of-andalusia-andalucia/ | archivedate=2009-10-28 | url-status=live }}</ref>]] [[File:Sierra de las Nieves.jpg|thumb|175px|left|Andaluzijska jelka, Sierra de las Nieves]] Andaluzija leži na [[Zemljepisna širina|zemljepisni širini]] med 36 ° in 38 ° 44 'S, v zmerno topli regiji. Na splošno velja, da ima sredozemsko podnebje s suhimi poletji in vplivom [[Azori|Azororskega]] visokega tlaka, z občasno hudourniškim dežjem in zelo vročimi temperaturami. V zimskem času se tropski [[anticiklon]]i pomikajo proti jugu, zato mrzle polarne fronte prodrejo v regijo. V Andaluziji obstaja precejšnja podnebna pestrost, saj iz obsežne obalne ravnice preide v dolino Guadalquivir, komaj nad morsko gladino, nato pa do najvišjih nadmorskih višin na Iberskem polotoku v vrhovih Sierre Nevade. Na samo 50&nbsp;km lahko preide iz subtropske obale province Granada do zasneženih vrhov Mulhacén. Andaluzija ima tudi suho puščavo Tabernas v provinci Almería in Naravni park Sierra de Grazalema v provinci Cadiz, kjer je največ padavin v Španiji. Letna količina padavin izmerjena v Sierra de Grazalema je bila 4346 milimetrov leta 1963, kar je največ doslej za katerokoli lokacijo v Iberiji od kar merijo podatke. Andaluzija ima tudi najbolj sušno mesto v celinski Evropi, Cabo de Gata, s samo 117&nbsp;mm dežja na leto. === Površje === [[File:relieve andalucia.png|thumb|350px| Glavne značilnosti andaluzijskega površja]] [[File:Mulhacen north face.JPG|175px|left|thumb|Mulhacen, severna stran]] [[Gorovje|Gorovja]] vplivajo na podnebje, mrežo rek, tal in njihove [[Erozija|erozije]], bioregijo in celo na človeška gospodarstva, kolikor se zanašajo na naravne vire. Andaluzijski teren ponuja vrsto pogorij. Ima najvišje gore in skoraj 15 odstotkov svojega terena nad 1000 metrov. Podobno velja za območja pod 100 m (depresija Baetic) in za različne nagibe pobočij. Atlantska obala ima večinoma plaže in se postopoma dviguje od obale, sredozemska obala ima številne čeri, predvsem v Malagan Axarquia, v Granadi in Almeríi. Ta asimetrija deli regijo v Zgornjo Andaluzijo (dve gorski območji) in Spodnjo Andaluzijo (široko območje kotline reke Guadalquivir. Sierra Morena loči Andaluzijo od ravnic Extremadure in Kastilije - Manče na špansko Osrednjo Mezeto. Čeprav je redko poseljena, to ni posebno visoko območje, njegova najvišja točka je 1323 metrov vrh La Bañuela v Sierra Madrona, ki leži izven Andaluzije. V Sierra Morena [[soteska]] Despeñaperros tvori naravno mejo med Kastilijo in Andaluzijo. Baetic Cordillera je sestavljena iz vzporednih gorskih verig Cordillera Penibética blizu sredozemske obale in Cordillera Subbética v notranjosti, ki ju ločuje Surco Intrabético. Cordillera Subbética je precej nezvezna, ponuja veliko prelazov, ki omogočajo prevoz, Penibético pa predstavlja močno oviro med sredozemsko obalo in notranjostjo. [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]], ki je del Cordillera Penibética v provinci Granada, ima najvišje vrhove v Iberiji: El Mulhacén 3.478 metrov in El Veleta 3.392 metrov. Spodnja Andaluzija, depresija Baetic, porečje Guadalquivir, leži med tema dvema gorskima območjema. Je skoraj ravno ozemlje, odprto v zaliv Cádiz na jugovzhodu. Skozi zgodovino je bil to najbolj naseljen del Andaluzije. === Hidrografija === [[File:Ríos de Andalucía.png|thumb|325px|Reke in kotline Andaluzije.]] Andaluzijske reke se iztekajo v Atlantik in Sredozemlje. V Atlantik tečejo Guadiana, Odiel-Tinto, Guadalquivir Guadalete in Barbate. V Sredozemlje tečejo Guadiaro, Guadalhorce, Guadalmedina, Guadalfeo, Andarax (znan tudi kot Almería) in Almanzora. Od teh je Guadalquivir najdaljša v Andaluziji in peta najdaljša na Iberskem polotoku s 657 kilometri. [[File:Río Guadalquivir Cordoba.jpg|thumb|Guadalquivir teče skozi Córdobo.]] Reke atlantskega bazena so značilno dolge, tečejo po pretežno ravnem terenu in imajo široke rečne doline. Rezultat so obsežna [[Estuarij|rečna ustja]] in [[Mokrišče|mokrišča]], kot so [[močvirje]] Doñana v delti Guadalquivir in mokrišče Odiel. V nasprotju s tem pa so reke v sredozemskem bazenu krajše, bolj sezonske in z velikim strmcem iz gora Baetic Cordillera. Izlivi so majhni, njihove doline so manj primerne za kmetijstvo. Ker so v senci Baetic Cordillera imajo manj padavin in torej manj vode. Povodja v Andaluziji so: * Na atlantski strani Guadalquivir bazen, andaluzijska atlantska kotlina s porečji Guadalete-Barbate in Tinto-Odiel in kotlina Guadiana. * Na sredozemski strani je andaluzijski sredozemski bazen in zgornji del porečja Segura === Tla === Tla Andaluzije lahko razdelimo v tri velike površine. Sierra Morena z Cordillero Subbética, depresija Baetic in Surco Intrabético. Sierra Morena je zaradi svoje [[Morfologija|morfologije]] in kislosti skal, razvila predvsem relativno slaba, plitva tla, ki so primerna samo za gozdove. V dolinah in na nekaterih območjih, kjer je prisoten [[apnenec]], globlja tla dovolijo pridelovanje žita in so primerna za živinorejo. Bolj zapletena morfologija je Baetic Cordillera, ki je bolj heterogena, z najbolj heterogenimi tlemi v Andaluziji. Zelo grobo, v nasprotju s Sierra Morena, prevladujejo osnovni (alkalni) materiali v Cordillera Subbética, v kombinaciji z gričevnato pokrajino, ki ustvarja globlja tla z večjo kmetijsko zmogljivostjo, primerno za gojenje oljk. Nazadnje depresija Baetic in Surco Intrabético imata globoka, bogata tla, z veliko kmetijsko zmogljivostjo. Še posebej aluvialna tla v dolini Guadalquivir in ravnica Granade ima ilovnato teksturo, zato so še posebej primerna za intenzivno namakane pridelke. V hribovitih območjih na podeželju, je dvojna dinamika: depresije so napolnjene s starejšimi z apnom bogatimi materiali, razvita so globoka, bogata, temno glinena tla špansko imenovana ''bujeo'' ali ''tierras negras andaluzas'', odlična za sušno kmetovanje. Na drugih območjih so bolj bela ''albariza'' tla, ki zagotavljajo odlično zemljo za [[vinograd]]e. Kljub njihovi mejni kakovosti, se slabo konsolidirana tla peščene obale Huelva in Almería uspešno uporabljajo v zadnjih desetletjih za gojenje v [[rastlinjak]]ih pod prozorno plastiko in to jagode, maline, borovnice in drugo sadje. === Flora === [[File:Vegetacion en andalucia.png|thumb|325px|Rastlinska območja v Andaluziji]] [[biogeografija|Biogeografsko]] je Andaluzija del zahodne Sredozemske podregije Sredozemskega bazena, ki spada v borealno kraljestvo. Pet [[floristične regije|florističnih regij]] leži v celoti ali deloma v Andaluziji: *vzdolž večine atlantske obale, luzitansko-andaluzijsko obmorsko ali andaluzijsko atlantsko primorje; *na severu južni del luzo-extremadurska floristična regija, * približno polovico regije zajema Baetic florističn regija; *na skrajnem vzhodu, almerijski del almerijsko-murčanske floristične regije in *majhen del kastiljske-maestrazganske-mančeganske floristične regije (v grobem sovpada z zgornjim Segura bazenom). Ta imena izhajajo predvsem iz pretekle ali sedanje politične geografije: "Luso" in "Lusitanian" iz [[Luzitanija]], ene od treh rimskih provinc v Iberiji, večina drugih iz današnjih španskih pokrajin in [[Maestrazgo]] zgodovinske regije severne Valencije. [[File:Rododendron.jpg|thumb|left|Hrasti, rododendroni in praproti v Naravnem parku Los Alcornocales.]] V širšem smislu je tipična vegetacija Andaluzije sredozemski [[gozd]], za katerega so značilne listnate ''xerophilne'' trajnice, prilagojene dolgim, suhim poletjem. Prevladujoče vrste so [[črničevje]] (''Quercus ilex''), bogat je [[hrast plutovec]] (''Quercus suber''), različni [[Bor (drevo)|borovci]] in španska jelka (''Abies pinsapo''). Na veliko se pridelujejo [[Oljka|oljke]] (''Olea europaea'') in [[mandelj]] (''Prunus dulcis''). Prevladujoča podrast je sestavljena iz trnovih in aromatičnih lesnih vrst kot so [[Navadni rožmarin|rožmarin]] (''Rosmarinus officinalis''), [[timijan]] (''Thymus'') in ''Cistus''. Na vlažnih območjih s kislimi tlemi so najbolj bogate vrste hrastov in gojen [[evkalipt]]us. V listnatih gozdovih rastejo listavci iz rodu ''Populus'' ([[topoli]], ''aspens'', ''cottonwoods'') in ''Ulmus'' ([[Brest (drevo)|bresti]]); topole gojijo v ravninah Granade. Andaluzijske gozdove so precej iztrebili zaradi poselitve in uporabe skoraj vseh najboljših zemljišč za kmetovanje in pogostih [[požar]]ov. Degradirani gozdovi postanejo grmičasti in gorljivi ''garrigue'' (na primer [[makija]]). Obsežna območja so bila zasajena z borovci. Zdaj je jasna politika ohranjanja preostalih gozdov, ki so ohranjeni skoraj izključno v gorah. === Favna === [[File:Linces12.jpg|thumb|Iberiijski ris (''Lynx pardinus'')]] Biodiverziteta Andaluzije je dobra. Več kot 400 od 630 vretenčarjev ohranjenih v Španiji, je mogoče najti v Andaluziji. Segajo od sredozemske do atlantske obale in bližine Gibraltarske ožine. Andaluzija je na selitveni poti mnogih ptic, ki potujejo vsako leto iz Evrope v Afriko in nazaj. Andaluzijska mokrišča gostijo bogato paleto ptic. Nekatere so afriškega izvora, kot so rdeče-bunkasta liska (''Fulica cristata''), sultanka ''Porphyrio porphyrio'' ter [[plamenci]] (''Phoenicopterus roseus''). Druge izvirajo iz severne Evrope, kot je [[siva gos]] (''Anser anser''). Ptice roparice kot španski kraljevi orel (''Aquila adalberti''), [[beloglavi jastreb]] (''Gyps fulvus''), [[Črni škarnik]] (''Milvus migrans'') in [[Rjavi škarnik]] (''Milvus milvus''). [[File:Andalusierhengst 93c.jpg|upright|left|thumb|Andaluzijski konj]] Med rastlinojedimi živalmi so [[jeleni]] (''Cervidae''), predvsem [[damjak]] (''Dama dama'') in [[Srna|srnjad]] (''Capreolus capreolus''), evropski [[muflon]] (''Ovis orientalis musimon'') in španski [[kozorog]] (''Capra pyrenaica'', ki kljub svojemu znanstvenemu imeni ni več v Pirenejih). Španski kozorog je v zadnjem času izgublja tla pod nogami, saj je bila v letu 1970 za lov uvedena berberska [[ovca]] (''Ammotragus lervia''), invazivna vrsta iz Afrike. Med malimi rastlinojedci so zajci, še posebej evropski kunec (''Oryctolagus cuniculus''), ki tvori najbolj pomemben del prehrane mesojedim živačim sredozemskih gozdov. Velike zveri, kot sta iberski volk (''Canis lupus signatus'') in iberski risi (''Lynx pardinus'') sta precej ogrožena in omejena na Sierra de Andújar, znotraj Sierra Morena, Doñana in Despeñaperros. [[Divja svinja]] (''Sus scrofa'') je dobro ohranjen, saj je priljubljen pri lovcih. Bolj bogate so manjše zveri, kot so vidre, ekstremno veliko je psov, lisic, evropski jazbec (''Meles Meles''), evropski dihur (''Mustela putorius''), najmanj podlasic (''Mustela nivalis''), divje mačke (''Felis silvestris''), (''Genetta genetta'') in egiptovski mungo (''Herpestes ichneumon''). Druge pomembne vrste so ''Acherontia Atropa'', ''Vipera latasti'' (strupene kače) in endemične (in ogrožene) ribe ''Aphanius baeticus''. === Zaščitena območja === [[File:Andalucía parques.png|thumb|325px|Narodni in naravni parki v Andaluziji.]] Andaluzija ima številne edinstvene ekosisteme. Da bi ohranili ta območja na način, ki je združljiv tako z ohranjanjem in ekonomskim izkoriščanjem, so mnogi izmed najbolj reprezentativnih ekosistemov zaščiteni. .<ref>{{navedi splet|url = http://www.cma.junta-andalucia.es/medioambiente/site/web/menuitem.48ed6f0384107256b935619561525ea0/?vgnextoid=ab39185968f04010VgnVCM1000001625e50aRCRD&vgnextchannel=3259b19c7acf2010VgnVCM1000001625e50aRCRD&lr=lang_es|title = Espacios Protegidos|accessdate = 8 September 2008|author = Consejería de Medio Ambiente (Junta de Andalucía)}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi knjigo| last = Mulero| first = A.| chapter = Los espacios rotegidos en Andalucía| title = Geografía de Andalucía (Coor. López Antonio)| year = 2003| publisher = Ariel Geografía| location = Barcelona| language = es| isbn = 84-344-3476-8}}</ref> Različne ravni zaščite so vključene v omrežje zavarovanih naravnih prostorov Andaluzije (Red de Espacios Naturales Protegidos de Andalucía, RENPA), ki združuje vse zaščitene naravne prostore, ki se nahajajo v Andaluziji ali so zaščiteni na ravni lokalne skupnosti, avtonomne skupnosti, španske države ali z mednarodnimi konvencijami. RENPA sestavlja 150 zavarovanih prostorov, od tega dva nacionalna parka, 24 naravnih parkov, 21 primestnih parkov (na obrobju mest), 32 naravnih znamenitosti, dve zaščiteni podeželjski območji, 37 naravnih spomenikov, 28 naravnih rezervatov in štiri usklajene naravne rezervate (v katerem vladna agencija usklajuje z lastnikom zemljišča njeno upravljanje), vse to je del omrežja Evropske unije [[Natura 2000]]. V skladu z mednarodnimi konvencijami je zaščitenih 9 [[Program Človek in biosfera|biosfernih rezervatov]], 20 mokrišč ([[Ramsarska konvencija]]), štiri posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje in dva [[UNESCO]]-va [[geopark]]a.<ref name="renpa">{{navedi splet|url = http://www.cma.junta-andalucia.es/medioambiente/site/web/menuitem.a5664a214f73c3df81d8899661525ea0/?vgnextoid=0cbb7abc83414010VgnVCM1000000624e50aRCRD&vgnextchannel=3259b19c7acf2010VgnVCM1000001625e50aRCRD&lr=lang_es|title = La RENPA – Red de Espacios Naturales Protegidos de Andalucía|accessdate =8 September 2008|author = Consejería de Medio Ambiente (Junta de Andalucía)}}</ref> Skupno skoraj 20 odstotkov ozemlja Andaluzije leži v enem od teh zavarovanih območjih, ki predstavljajo približno 30 odstotkov zaščitenega območja Španije. Med temi najbolj izstopajo: '''Naravni park Sierras de Cazorla, Segura y Las Villas''', največji španski naravni park in drugi največji v Evropi, '''Narodni park Sierra Nevada''', '''Narodni in naravni park Doñana''', '''Puščava Tabernas''' in '''Naravni park Cabo de Gata-Nijar''', največje kopensko-pomorski rezervat v evropskem zahodnem Sredozemskem morju. == Administrativne enote == === Province === [[File:East provinces of Andalusia.svg|200px|thumb|''Zgornja Andaluzija'' ali ''Vzhodna Andaluzija''.]] [[File:West provinces of Andalusia.svg|200px|thumb|''Spodnja Andaluzija'' ali ''Zahodna Andaluzija''.]] Andaluzija je sestavljena iz osmih provinc.Slednje so bile določene leta 1833 s teritorialno razdelitvijo Španije, ki jo je pripravil [[Javier de Burgos]]. Vsaka andaluzijska provinca nosi isto ime kot njeno glavno mesto: {| class="wikitable" |- ! Provinca !! glavno mesto !! št. preb. !! gostota !! občine !! št. okrožij |- ! [[File:Flag Almería Province.svg|left|25px]] [[Almería (provinca)|Almería]] | [[Almería]]|| 702.819 || 72,5&nbsp;km² || 102 || 8 |- ! [[File:Flag Cádiz Province.svg|left|25px]] [[Cádiz (provinca)|Cádiz]] | [[Cádiz]] || 1.243.519 || 158,8&nbsp;km² || 44 || 14 |- ! [[File:Provincia de Córdoba - Bandera.svg|left|25px]] [[Córdoba (provinca)|Córdoba]] | [[Córdoba, Španija]] || 805.857 || 72,4&nbsp;km² || 75 || 12 |- ! [[File:Bandera de la provincia de Granada (España).svg|left|25px]] [[Granada (provinca)|Granada]] | [[Granada]] || 924.550 || 68,7&nbsp;km² || 170 || 9 |- ! [[File:Bandera de la Provincia De Huelva.svg|left|25px]] [[Huelva (provinca)|Huelva]] | [[Huelva]]|| 521.968 || 47,7&nbsp;km² || 79 || 6 |- ! [[File:Bandera_de_la_provincia_de_Jaén.svg|left|25px]] [[Jaén (provinca)|Jaén]] | [[Jaén, Španija|Jaén]]|| 670.600 || 49,1&nbsp;km² || 97 || 10 |- ! [[File:Flag Málaga Province.svg|left|25px]] [[Málaga (provinca)|Málaga]] | [[Málaga]] || 1,625,827 || 204,1&nbsp;km² || 102 || 11 |- ! [[File:Bandera-diputacion-sevilla.jpg|left|25px]] [[Sevilla (provinca)|Sevilla]] | [[Sevilla]] || 1.928.962 || 129,2&nbsp;km² || 105 || 15 |} Andaluzija je tradicionalno razdeljena na dve zgodovinski subregiji: Zgornjo Andaluzijo ali vzhodno Andaluzijo, ki sestoji iz provinc Almería, Granada, Jaén, in Málaga in Spodnjo Andaluzijo ali zahodno Andaluzijo, ki je sestavljena iz provinc Cádiz, Córdoba, Huelva in Sevilla. [[File:Partidos Judiciales de Andalucía.svg|thumb|325px|Okrožja v Andaluziji.]] Med pomembnejšimi andaluzijskimi mesti poleg prestolnic provinc so: * El Ejido, Níjar in Roquetas de Mar (Almería) * La Línea de la Concepción, Algeciras, Sanlúcar de Barrameda, San Fernando, Chiclana de la Frontera, Puerto Real, Arcos de la Frontera, Jerez in El Puerto de Santa María (Cádiz) * Almuñécar, Guadix, Loja in Motril (Granada) * Linares, Andújar, Úbeda and Baeza (Jaén) * Marbella, Mijas, Vélez-Málaga, Fuengirola, Torremolinos, Estepona, Benalmádena, Antequera, Rincón de la Victoria in Ronda (Málaga) * Utrera, Dos Hermanas, Alcalá de Guadaíra, Osuna, Mairena del Aljarafe, Ecija in Lebrija (Sevilla) == Demografija == Andaluzija je na prvem mestu po številu prebivalcev med 17 avtonomnimi skupnostmi v Španiji. Ocenjena populacija v začetku leta 2009 je bila 8.285.692.<ref name="INEpob2008">''[http://www.ine.es/jaxi/tabla.do Cifras de población referidas al 01/01/2009. Resumen por Comunidades Autónomas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151207003047/http://www.webcitation.org/5dzZdiz9T|date=2015-12-07}}''. [[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|Instituto Nacional de Estadística]] (Spain). Retrieved 5 June 2009.</ref> Prebivalstvo je skoncentrirano predvsem v deželnih glavnih mestih in ob obalah, tako da je stopnja urbanizacije precej visoka. Polovica prebivalstva je skoncentrirana v 28 mestih z več kot 50.000 prebivalci. == Vlada in politika == [[File:Palacio_San_Telmo_facade_Seville_Spain.jpg|thumb|Palača San Telmo je rezidenca predsednika Parlamenta Andaluzijr]] Andaluzija je ena od 17 avtonomnih skupnosti v Španiji. Andaluzijska avtonomna vlada (špansko: Junta de Andalucía) ima parlament, izbranega predsednika, Posvetovalni svet in druge organe. Avtonomna skupnost Andaluzije je bila ustanovljena s soglasjem na referendumu 28. februar 1980 in je postala avtonomna skupnost leta 1981 v skladu s Statutom avtonomije znanem kot ''Estatuto de Carmona''. Postopek, ki po španski ustavi iz leta 1978, tudi sedanji od leta 2009, priznava in zagotavlja pravico avtomomije različnim regijam in nacionalnostim v Španiji. Postopek za vzpostavitev Andaluzije kot avtonomne skupnosti sledi 151. členu Ustave, zaradi česar ima Andaluzija edina ta poseben status. Ta člen je bil določen za regije, kot je Andaluzija, da bi onemogočil izbruh španske državljanske vojne v obdobju druge španske republike. Člen 1 statuta o avtonomiji iz leta 1981 temelji na regiji "zgodovinske identitete", samoupravi, da ustava dovoljuje vsakemu državljanu odkrito enakost do ostalih narodnosti in regij, ki sestavljajo Španijo in z močjo, ki izhaja iz andaluzijske ustave in ljudi, ki se odraža v njenem statutu o avtonomiji. V oktobru 2006 je ustavna komisija v ''Cortes Generales'' (nacionalni zakonodajalec Španije), z ugodnimi glasovi španske socialistične stranke delavcev (PSOE), združene levice (IU) in stranke Ljudske partije (PP), odobril nov statut o avtonomiji za Andaluzijo, katere preambula se nanaša na skupnost kot "nacionalna realnost" (''realidad nacional''): Danes Ustava v svojem 2. členu priznava Andaluzijo kot narodnost in kot del neločljive enotnosti španskega naroda. == Gospodarstvo == Andaluzija je tradicionalno [[kmetijstvo|kmetijska]] pokrajina, vendar prevladuje storitveni sektor (zlasti [[turizem]], prodaja na drobno in prevoz). Včasih cvetoč gradbeni sektor je močno prizadela recesija leta 2009. Industrijski sektor je manj razvit kot v večini drugih regij v Španiji. Med letoma 2000-2006 je bila gospodarsko rast 3,72% na leto med najvišjimi v državi. Še vedno je, po podatkih španskega Instituto Nacional de Estadística (INE), BDP na prebivalca v Andaluziji (17.401 €; 2006) in ostaja drugi najnižji v Španiji, pred Extremaduro. === Turizem === [[File:Rabida1.jpg|thumb|Samostan La Rábida, Palos de la Frontera, provinca Huelva.]] [[File:Ronda La Ciudad2004.jpg|thumb|Pogled na Rondo.]] [[File:01 Antequera, Andalusia, Spain.jpg|thumb|Cerkev Santa María la Mayor v Antequerai.]] Z relativno blagimi zimami in spomladanskim podnebjem, je jug Španije privlačen za čezmorske obiskovalcev in predvsem turiste iz severne Evrope. Medtem ko nekatera celinska območja ostajajo relativno neprizadeta, imajo obalna območja Andaluzije številne obiskovalce in promet večino leta. Med avtonomnimi skupnostmi je v turizmu samo še Katalonija primerljiva z Andaluzijo, s skoraj 30 milijoni obiskovalcev na leto. Glavni turistični destinaciji v Andaluziji sta Costa del Sol in Sierra Nevada. 70 odstotkov nastanitvenih kapacitet in 75 odstotkov nočitev v andaluzijskih hotelih je v obalnih občinah. Največje število turistov prihaja v avgustu - 13,26 % nočitev skozi vse leto - in najmanj v decembeur - 5,36 %. [[File:PuertoBanus.jpg|170px|thumb|left|''Puerto Banús'', Marbella.]] Na zahodu od atlantski obali sta Costa de la Luz (provinci Huelva in Cádiz), na vzhodu Sredozemska obala, Costa del Sol (provinci Cádiz in Málaga), Costa Tropical (Granada in del Almeríe ) in Costa de Almería. V letu 2004 je ''modro zastavo plaže'' ('' Foundation for Environmental Education (FEE)'' dobilo 66 andaluzijskih plaž in 18 turističnih pristanišč, saj so v dobrem stanju ohranjenosti v smislu trajnosti, dostopnosti in kakovosti. Kljub temu je raven turizma na andaluzijskih obalah dovolj visoka, da imajo pomemben vpliv na okolje, zato jih španski ekologi (''Ecologistas en Acción'') označujejo z "črno zastavo plaže" ali [[Greenpeace]], ki tudi izraža nasprotno mnenje. Skupaj z obmorskim turizmom, se močno povečuje trajnostni turizem v notranjosti, kot tudi kulturni, športni in kongresni turizem. Tak primer športa in narave je smučišče v Narodnem parku Sierra Nevada. Kot kulturni turizem ima Andaluzija nekaj pomembnih spomenikov, ki segajo v muslimansko obdobje: Velika mošeja v Córdobi, Alhambra v Granadi, Giralda in Alcazar v Sevilji in Alcazaba v Malagi. Obstaja na stotine kulturnih turističnih destinacij: katedral, gradov, utrdb, samostanov in zgodovinskih mestnih središč; mestni središči Úbeda in Baeza v provinci Jaén sta na seznamu Unescove svetovne dediščine. Vsaka od provinc kaže veliko različnih arhitekturnih slogov: islamska, renesančna, baročna arhitektura in več modernih slogov. Nadalje obstajajo ''Lugares colombinos'', pomembna mesta v življenju Krištofa Kolumba: Palos de la Frontera, samostan La Rábida in Moguer v provinci Huelva. Obstajajo tudi arheološka najdišča velikega pomena: rimsko mesto Italica, rojstna hiša cesarja Trajana in (verjetno) Hadrijana; Baelo Claudia v bližini Gibraltarske ožine; Medina Azahara, mestna palača kordobskega kalifa Abd-ar-Rahman III., kjer se še vedno nadaljujejo velika izkopavanja. [[File:Playas de Nerja 2.jpg|thumb|Nerja.]] Andaluzija je rojstni kraj takih velikih slikarjev, kot so [[Diego Velázquez|Velázquez]] in [[Bartolomé Esteban Murillo|Murillo]] (Sevilla) in v zadnjem času, [[Pablo Picasso|Picasso]] (Málaga); Picasso ima v rodnem mestu Museo Picasso Malaga in Natal House Foundation; Casa de Murillo je bila hiša muzej 1982-1998, vendar je zdaj predvsem urad za Andaluzijski svet kulture. CAC Málaga (Muzej moderne umetnosti) je najbolj obiskan muzej v Andaluziji in ponuja razstave umetnikov kot so Louise Bourgeois, Jake in Dinos Chapman, Gerhard Richter, Anish Kapoor, Ron Mueck ali Rodney Graham. Malaga ima tudi del zasebne zbirke Carmen Thyssen-Bornemisza v muzeju Carmen Thyssen. Obstajajo številni drugi pomembni muzeji po vsem območju, tako slik kot arheoloških artefaktov, kot so zlat nakit, keramika in drugih del, ki dokazujejo tradicije obrtni v regiji. Svet vlade je imenovala naslednje "Municipios Turisticos": v Almeríji Roquetas de Mar; v Cádizu Chiclana de la Frontera, Chipiona, Conil de la Frontera, Grazalema, Rota in Tarifa; v Granadi Almuñécar; v Huelvi Aracena; v Jaénu Cazorla; v Málagi, Benalmádena, Fuengirola, Nerja, Rincón de la Victoria, Ronda in Torremolinos; v Sevilji Santiponce. === Spomeniki in značilnosti === {{div col|colwidth=20em}} * [[Alcazaba, Almería]] * [[Cueva de Menga, Antequera]] * [[El Torcal, Antequera]] * [[Medina Azahara]] Córdoba * [[Velika mošeja, Córdoba]] * [[Frigiliana, Frigiliana (Málaga)]] * [[Alhambra]], Granada * [[Palača Karla V.]], Granada * [[Kartuzija Granada]] * [[Albayzín]], Granada * [[Samostan La Rabida]], Palos de la Frontera * [[Grad Santa Catalina (Jaén)]], Jaén, Španija * [[Stolnica v Jaénu]] * [[Úbeda]]in [[Baeza]], Jaén * [[Alcazaba, Málaga]] * [[Palača Buenavista, Málaga]] * [[Stolnica v Málagi]] * [[Puente Nuevo, Ronda]] * [[Jame Nerja (Málaga)]] * [[Plaza de Toros de Ronda, Ronda]] * [[Giralda]] * [[Torre del Oro]] * [[Plaza de España, Sevilla]] * [[Stolnica svete Marije, Sevilla]] * [[Alcázar, Sevilla]] {{div col end}} == Transport == [[File:Carreteras en Andalucía.PNG|thumb|325px|Ceste I. reda v Andaluziji]] Kot v vsaki sodobni družbi, je tudi v Andaluziji prometni sistem bistveni strukturni element delovanja. Transportno omrežje omogoča teritorialno usklajevanje gospodarskega razvoja in distribucije in medmestni prevoz. V mestnem prometu imajo zaradi nerazvitega sistema javnega prevoza, pešci in drugi nemotorizirani uporabniki slabši položaj v primerjavi uporabniki osebnih vozil. Več andaluzijskih prestolnic - Córdoba, Granada in Sevilla, so nedavno poskušale to popraviti s krepitvijo sistemov javnega prevoza in zagotavljanjem boljše infrastrukture za uporabo koles [[File:Sevilla2005Julio 050.jpg|thumb|left|Postaja Santa Justa, Sevilla]] Že več kot stoletje je bilo železniško omrežje centralizirano v regionalnem središču Sevilli in državnem središču v Madridu in ni bilo neposrednih povezav med deželnimi prestolnicami. Sedaj so vzpostavljene povezave z vlaki za visoke hitrosti AVE iz Madrida preko Córdobe, Seville in Malage. To je bila prva proga za visoke hitrosti v Španiji (ki deluje od leta 1992). Nadaljnje AVE proge so v gradnji.<ref>[http://www.renfe.es/ave/index.html Productos Alta Velocidad], RENFE/AVE. Retrieved 11 December 2009.</ref> Druge glavne poti so Algeciras - Sevilla in Almería preko Granade v Madrid. Večina glavnih cest je bila zamenjana z avtocestami, znane kot ''autovías''. Autovía del Este (Autovía-4) teče iz Madrida skozi Naravni park Despeñaperros, nato pa preko Bailen, Córdobe in Seville v Cadiz in je del Evropske ceste E05 v Vseevropskem cestnem omrežju. Druga glavna cesta v regiji je del Evropska cesta E15, ki poteka kot Autovía del Mediterraneo vzdolž španske sredozemske obale. Del te predstavlja veleprometnica Autopista AP-7, drugje pa Autovía-7. Obe cesti vodita v smeri vzhod-zahod, Autovía-4 pa zavije proti jugu v zahodni Andaluziji. Druge ceste prvega reda so Autovía-48 približno ob atlantski obali od Cadiza do Algecirasa, nadaljuje evropsko cesto E05 in se sreča z E15; Autovía del Quinto Centenario (Autovía-49), se nadaljuje zahodno od Seville (kjer Autovía-4 zavije proti jugu) in gre v Huelvo in na Portugalsko, kot Evropska cesta E01; Autovía Ruta de la Plata (Autovía-66), Evropska cesta E803, ki v grobem ustreza starodavni rimski "Silver Route" teče iz rudnikov v severni Španiji, severno od Seville; Autovía de Málaga (Autovía-45), poteka južno od Cordobe do Málage; in Autovía de Sierra Nevada (Autovía-44), ki je del evropske ceste E902, poteka južno od Jaéna na sredozemsko obali v Motril. [[File:Aeropuerto de Malaga.jpg|thumb|Málaga Airport]] Od leta 2008 ima Andaluzija šest javnih letališč, ki so vsa lahko odpravljajo mednarodne lete. Letališče Málaga je prevladujoče saj odpravi 60,67 % potnikov in od tega 85 % v mednarodnem prometu. Seville Airport ima 20,12 % prometa in letališče Jerez 7,17 %, tako da predstavljajo ta tri letališča 87,96 % prometa.<ref name="Datos Aena">{{navedi splet | publisher = Aena | url = http://estadisticas.aena.es/csee/ContentServer?pagename=Estadisticas%2FHome | title = Informes sobre la utilización de los aeropuertos de España en los últimos años | accessdate = 17 January 2008 | language = es | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080108081527/http://estadisticas.aena.es/csee/ContentServer?pagename=Estadisticas%2FHome | archivedate = 2008-01-08 | url-status = live }}</ref> Letališče Málaga je mednarodno letališče, ki ponuja široko paleto mednarodnih destinacij. Ima dnevno povezavo z dvajset mesti v Španiji in več kot sto mesti v Evropi (predvsem v Veliki Britaniji, srednji Evropi in nordijskih državah, tudi glavna mesta v Vzhodni Evropi: Moskva, Sankt Peterburg, Sofija, Riga in Bukarešta), Severna Afrika, Bližnji vzhod ([[Rijad]], [[Džida]] in Kuvajt) in Severni Ameriki (New York, Toronto in Montreal). [[File:Port of Algeciras.jpg|thumb|left|Pristanišče Algeciras]] Glavno pristanišče za tovorni in kontejnerski promet je Algeciras in Málaga za potniške ladje. Algeciras je špansko vodilno trgovsko pristanišče s 60.000.000 tonami tovora v letu 2004.<ref>{{navedi knjigo |last=Barragán Muñoz |first=Juan Manuel |author2=Chica Ruiz, Adolfo|author3= Pérez Cayeiro, Maria Luisa |publisher= Consejería de Medio Ambiente de la Junta de Andalucía |title=Propuesta de Estrategia Andaluza de Gestión Integrada de Zonas Costeras |isbn= 978-84-96776-06-7 |page=255 |chapter=3 |language=es}}</ref> Sevilla je le komercialno rečno pristanišče. Druga pomembna pristanišča so še v zalivu Cádiz, Almería in Huelva. Svet vlade je odobril načrt infrastrukture za trajnost prometa v Andaluziji (PISTA) 2007-2013, ki predvideva naložbe najmanj 30 milijard EUR v tem obdobju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ecoticias.com/20080916-andalucia-el-plan-de-infraestructuras-para-el-transporte-sostenible-preve-una-inversion-de-30000-millones.html|title=Andalucía. El Plan de Infraestructuras para el transporte sostenible prevé una inversión de 30.000 millones|accessdate=11 December 2009|date=16 September 2008|author=|work=Ecoticias.com|language=es|archive-date=2008-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20080919194831/http://www.ecoticias.com/20080916-andalucia-el-plan-de-infraestructuras-para-el-transporte-sostenible-preve-una-inversion-de-30000-millones.html|url-status=dead}}</ref> == Umetnost == Andaluzija je bila rojstni kraj številnih velikih umetnikov: [[slikar]]jev [[Velázquez]]a, Murilla in Juan de Valdés Leala; [[kipar]]jev Juan Martínez Montanesa, Alonsa Cana in Pedra de Mena in modernih slikarjev kot sta Daniel Vázquez Díaz in [[Pablo Picasso]]. [[Skladatelj]] [[Manuel de Falla]] je bil iz Cádiza in je v svoja dela vključeval tipične andaluzijske melodije, kot je to storil tudi Joaquín Turina iz Seville. Odlična pevka Camarón de la Isla se je rodila v San Fernandu, [[Andrés Segovia]], ki je pomagal oblikovati romantično-modernistični pristop do klasične kitare se je rodil v Linaresu, Jaén. === Arhitektura === [[File:Alhambradesdegeneralife.jpg|thumb|left| Alhambra, vrtovi Generalife in Albaicín.]] Od [[neolitik]]a dalje ima Andaluzija ohranjene pomembne [[megalite]], kot so [[Kelti|keltski]] nagrobniki na Cueva de Menga in Dolmen de Viera, oba v Antequera. [[Arheolog]]i so našli bronastodobni mesti Los Millares in El Argar. Arheološka izkopavanja na Doña Blanca v El Puerto de Santa María so odkrila najstarejše feničansko mesto na Iberskem polotoku. Glavne ruševine so bile odkrite tudi v rimski Italici v bližini Seville. Nekatere najznamenitejše arhitekture v Andaluziji datirajo iz muslimanskega obdobja: Alhambra in Velika mošeja Córdoba. [[File:Patio de Córdoba.jpg|thumb|upright|''Patio andaluz'' v Córdobi]] Tradicionalna arhitektura Andaluzije ohranja svoje rimske in arabske korenine, z izrazito mediteranskim značajem, ki je močno pogojeno s podnebjem. Tradicionalne mestne hiše so zgrajene s skupnimi stenami, da se zmanjša izpostavljenost visokim zunanjim temperaturam. Trdne zunanje stene so pobarvane z apnom, da se zmanjša učinke segrevanja zaradi sonca. V skladu s klimo in tradicijo ima vsako področje lahko terasaste strehe ali pokrite s kritino v rimskem ''imbrex in tegula'' slogu (posebna opečna kritina). Eden od značilnih elementov (in najbolj očitno pod vplivom rimske in severnoafriške arhitekture) je notranje dvorišče ali ''patio'', ki je še posebej znano v Cordobi. Drugi značilni elementi so dekorativni (in funkcionalni): kovane železne rešetke, ploščice znane kot [[azulejo]]. Tako v skupnih kot zasebnih domovih velja starejša tradicija okraševanja z rastlinami, cvetjem, vodnjaki, bazeni in potoki vode. Poleg teh splošnih elementov obstajajo tudi posebne lokalne arhitekturne značilnosti, kot so ravne strehe, pokriti dimniki in radikalno podaljšani balkoni v Alpujarra, jamska bivališča Guadix in Sacromonte ali tradicionalna arhitektura ''Mancomunidad del Marquesado del Zenete'', pokrajine na severni strani Sierra Nevade. [[File:Gran Teatro Falla.jpg|thumb|left|Gran Teatro Falla v Cádizu.]] Monumentalna arhitektura stoletja takoj po rekonkvisti pogosto kaže krščansko hegemonijo. Nekatere izmed največjih renesančnih stavb v Andaluziji so iz takratnega kraljestva Jaén: [[stolnica v Jaénu]], delo Andrésa de Vandelvira, je služila kot model za katedrali v Malagi in Guadixu. Sevilla in njeno kraljestvo ima vidno arhitekturo tega časa, kot je ''Casa consistorial de Sevilla'', ''bolnišnica de las Cinco Llagas'' ali [[kartuzija]] v Jerez de la Frontera. [[Palača Karla V.]] v Granadi je nedvomno pomembna za italijanski purizem. Andaluzija ima tudi baročno ero stavb kot je ''palača San Telmo'' v Sevilli (sedež sedanjega avtonomnega predsedstva), cerkev ''Marije Reposo v Campillosu'' in ''kartuzija v Granadi''. Akademicizem je dal regijsko ''Kraljevo tovarno tobaka'' v Sevilli in neoklasicizem jedro Cádiza, kot je [[mestna hiša]], ''Kraljevi zapor'' in ''Oratorio de la Santa Cueva''. Arhitektura v 19. in 20. stoletju je prispevala stavbe za ibero-ameriško razstavo leta 1929 v Sevilli, vključno z neo-mudéjar Plaza de España. Andaluzija ohranja tudi pomembno industrijsko dediščino, povezano z različnimi gospodarskimi dejavnostmi. Poleg arhitekture mest je tudi veliko ruralne arhitekture. Hiše, kot tudi haciende z gospodarskimi poslopji in majhne kmečke hišice. === Kiparstvo === [[File:Entierro cristo museo sevilla.jpg|thumb|''Objokovanje mrtvega Kristusa'', Pedro Millán, Muzej lepih umetnosti, Sevilla]] Iberski reliefi iz Osuna, Gospa iz Baza in León de Bujalance, feničanski sarkofagi iz Cádiza in rimski kipi iz mest v Betiki, kot je Italica, pričajo o tradiciji kiparstva v Andaluziji, ki sega v antiko. Ohranjenih je nekaj pomembnih skulptur iz časa Al Andaluz; dva izjemna leva iz Alhambre in Maristán iz Granade (v Albaicinu). Sevillska kiparska šola od 13. stoletja dalje in šola v Granadi iz konca 16. stoletja sta se osredotočili predvsem na krščansko versko vsebino, vključno s številnimi lesenimi oltarnimi podobami. Pomembnejši kiparji te tradicije so Lorenzo Mercadante de Bretaña, Pedro Millán, Juan Martínez Montañés, Pedro Roldán, José de Arce, Jerónimo Balbás, Alonso Cano in Pedro de Mena. Neverske skulpture so obstajale v Andaluziji že v antiki. Lep primer iz obdobja renesanse je dekoracija Casa de Pilatos v Sevilli. Neverska skulptura je igrala relativno majhno vlogo, dokler ni v 19. stoletju nastopil [[Antonio Susillo]]. === Slikarstvo === [[File:Pablo picasso 1.jpg|thumb|Pablo Picasso]] V Sevilli in Granadi je bila tudi šola slikarstva. Slednja je vidna v zgodovini španske umetnosti od 15. stoletja dalje. Pomembni umetniki so: Zurbarán, Velázquez in Murillo, pa tudi teoretiki umetnosti kot Francisco Pacheco. Muzej lepih umetnosti v Sevilli in [[Prado]] hrani številna reprezentativna dela sevillske šole slikarstva. Poseben romantičen žanr znan kot ''costumbrismo andaluz'' prikazuje tradicionalne in folklorne andaluzijske teme, kot so bikoborbe, borbe psov in prizori iz andaluzijske zgodovine. Pomembni umetniki tega žanra so Manuel Barron, José Ramos García, Gonzalo Bilbao Martínez in Julio Romero de Torres. Žanr je dobro zastopan v zasebni kolekciji Carmen Thyssen-Bornemisza, katere del je na ogled v muzeju Thyssen-Bornemisza v Madridu in muzeju Carmen Thyssen v Malagi. Málaga je tudi bila in je pomembno umetniško središče. Njen najbolj slaven predstavnik je bil Pablo Picasso, eden najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Mesto ima muzej in Natal House Foundation, ki je posvečena slikarju. == Literatura in filozofija == [[File:Antonio de Nebrija Introductiones latinae 1550.jpg|thumb|left|upright| ''Gramática'', 1492, Antonio de Nebrija]] Andaluzija ima pomembno vlogo v zgodovini španske literature, saj je bila skoraj vsa pomembna literatura, povezana z Andaluzijo, napisana v španščini. Pred 1492 je bila literatura napisana v andaluzijski arabščini. Hispano-arabski avtorji avtohtoni v regiji so bili: Ibn Hazm, Ibn Zaydun, Ibn Tufail, Al-Mu'tamid, Ibn al-Khatib, Ibn al-Yayyab in Ibn Zamrak ali andaluzijski hebrejski pesniki kot Solomon Ibn Gabirol. Pisatelj dvanajstega stoletja Ibn Quzman je oblikoval pesmi v pogovornem andaluzijskem jeziku. Leta 1492 je [[Antonio de Nebrija]] objavil svojo znamenito ''Gramática de la lengua castellana'' ("slovnica kastiljščine"), prvo takšno delo sodobnega evropskega jezika. Leta 1528 je napisal Francisco Delicado roman ''La lozana andaluza'' in leta 1599 je Sevillian Mateo Alemán napisal prvi del ''Guzmán de Alfarache'', prvi pikareskni roman z znanim avtorjem. Izraziti humanisti sevillske literarne šole so bili Juan de Mal Lara, Fernando de Herrera, Gutierre de Cetina, Luis Barahona de Soto, Juan de la Cueva, Gonzalo Argote de Molina in Rodrigo Caro. Cordoban Luis de Góngora je največji predstavnik ''culteranismo'' baročne poezije iz ''Siglo de Oro'' (španska zlata doba); slog se pogosto omenja kot ''Góngorismo''. Literarna romantika v Španiji je imela enega svojih velikih centrov v Andaluziji z avtorji kot Ángel de Saavedra, vojvoda Rivas, José Cadalso in [[Gustavo Adolfo Becquer]]. ''Costumbrismo andaluz'' obstaja v literaturi toliko kot v vizualni umetnosti, pri čemer so pomembni primeri ''Escenas andaluzas'' Serafína Estébanez Calderóna in dela Pedra Antonia de Alarcóna. Andaluzijskih avtorji Ángel Ganivet, Manuel Gómez-Moreno, Manuel Antonio Machado in Francisco Villaespesa vsi na splošno štejejo v generacijo '98. Tudi iz te generacije je bil Hermanos Álvarez Quintero, dramatik, ki je zvesto ujel andaluzijsko narečje in posebnosti. Nobelov nagrajenec za leto 1956, pesnik Juan Ramón Jiménez je bil iz Moguera v bližini Huelva. Velik del avantgarde Generacije '27, ki so se zbrali na Ateneo de Sevilla ob 300. obletnici smrti Góngora so bili Andaluzijci: [[Federico García Lorca]], Luis Cernuda, Rafael Alberti, Manuel Altolaguirre, Emilio Prados in Nobelov nagrajenec 1977 Vicente Aleixandre. Nekatere andaluzijskih izmišljeni liki so postali univerzalni arhetipi: [[Prosper Mérimée]]jeva je ciganska ''Carmen'', P.D. Eastmanov je ''Perro'', Pierre Beaumarchaisjev je ''Figaro'', Tirso de Moliova je ''Don Juan''. Med filozofi rojenimi v regiji je mogoče našteti [[Seneka]], [[Avicebron]], Maimonides, Averroes, Fernan Pérez de Oliva, Sebastian Fox Morcillo, Ángel Ganivet, Francisco Giner de los Rios in María Zambrano. == Sestrske regije == Andaluzija ima sestrske odnose z regijo Buenos Aires, Argentina od leta 2001.<ref>[http://www.buenosaires.gov.ar/areas/internacionales/docs/convenios_hermanamientos.pdf Hermanamientos de la Ciudad Autónoma de Buenos Aires], official site of Buenos Aires.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zuanje povezave == {{commons|Andalucía|Andalusia}} * [http://www.juntadeandalucia.es Official site - Junta de Andalucia] * [http://www.andalucia.org/en/ Andalucia Tourism Site] * [http://www.theguardian.com/travel/andalucia Andalucia page at the guardian] * [http://www.tertuliaandaluza.com tertuliaandaluza.com] {{es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Andaluzija| ]] [[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]] 4zrfeko5m5ucnzeo8wulpnh3jlsljk9 6741225 6740815 2026-08-23T11:50:57Z Ljuba24b 92351 /* Lokacija */ np 6741225 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Andaluzija | native_name = {{lang|es|Andalucía}} <small>{{es icon}}</small> | official_name = | settlement_type = [[Španska avtonomna skupnost]] | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Andalucía.svg | flag_size = 150x100px | flag_alt = Flag of Andalucía | image_shield = Escudo de Andalucía (oficial2).svg | shield_size = 100x100px | shield_alt = Coat-of-arms of Andalucía | motto = ''Andalucía por sí, para España y la humanidad''<br>Andaluzija zase, za Španijo in za človeštvo | anthem = ''La bandera blanca y verde''<br /> bela in zelena zastava | image_map = Localización de Andalucía.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = Lokacija Andaluzije znotraj Španije | latd=37 |latm=23 |lats= |latNS=N | longd=5 |longm=59 |longs= |longEW=W | coor_pinpoint = | coordinates_type = region:ES-AN_type:adm1st_source:cawiki | coordinates_display = inline,title | coordinates_region = ES | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flagcountry|Spain}} | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Sevilla]] | area_total_km2 = 87.268 | area_footnotes =&nbsp;(17.2% of Spain) | area_rank = 2. | population_as_of = 2011 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ine.es/prensa/np551.pdf |title=Official Population Figures of Spain. Population on the 1 January 2009 |publisher=Instituto Nacional de Estadística de España |accessdate=3 June 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090611185410/http://www.ine.es/prensa/np551.pdf |archivedate=2009-06-11 |url-status=live }}</ref> | population_total = 8.424.102 | population_note = | population_rank = 1. | population_blank1_title = Procent | population_blank1 = 17.84% | population_density_km2 = auto | population_demonym = Andaluzijci<br />''andaluz'' (m)<br />''andaluza'' (f) | demographics1_name1 = Ethnic groups | demographics1_info1 = | demographics_type2 = Demonim | demographics2_name1 = | demographics2_info1 = Andalusian | demographics2_name2 = španščina | demographics2_info2 = | demographics2_name3 = | demographics2_info3 = | blank_name_sec1 = Uradni jezik | blank_info_sec1 = Španščina | blank1_name_sec1 = Statut | blank1_info_sec1 = 30. december 1981<br />prvi popravek 2002<br />drugi popravek 2007<ref>{{navedi knjigo |last=Magone |first=José |title=Contemporary Spanish Politics |year=2008 |publisher=Taylor & Francis |chapter= |pages= |isbn=978-0-415-42189-8}}</ref> | blank_name_sec2 = Zakonodajalec | blank_info_sec2 = Parlament Andaluzije | blank1_name_sec2 = Španski Kongres | blank1_info_sec2 = 62 poslancev (od 350) | blank2_name_sec2 = Španski Senat | blank2_info_sec2 = 40 senatorjev (od 264) | postal_code_type = [[ISO 3166-2:ES|ISO 3166-2]] | postal_code = AN | governing_body =Andaluzijska hunta | leader_title = Predsednik | leader_name = Susana Díaz | leader_party = PSOE | website = http://www.juntadeandalucia.es | footnotes = }} '''Andaluzija''' (špansko: ''Andalucía'') je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji. Andaluzijska avtonomna skupnost je v Španiji uradno priznana kot zgodovinska nacionalnost.<ref>[http://www.boe.es/boe/dias/2007/03/20/pdfs/A11871-11909.pdf ''Boletín Oficial del Estado'' of Spain, n. 68 of 2007/03/20, p. 11872.] Estatuto de Autonomía de Andalucía. Artículo 1: «Andalucía, como nacionalidad histórica y en el ejercicio del derecho de autogobierno que reconoce la Constitución, se constituye en Comunidad Autónoma en el marco de la unidad de la nación española y conforme al artículo 2 de la Constitución.»</ref> Ozemlje je razdeljeno na osem provinc: [[Almería (provinca)|Almería]], [[Cádiz (provinca)|Cádiz]], [[Córdoba (provinca)|Cordoba]], [[Granada (provinca)|Granada]], [[Huelva (provinca)|Huelva]], [[Jaén (provinca)|Jaén]], [[Málaga (provinca)|Málaga]] in [[Sevilla (provinca)|Sevilla]]. Njeno glavno in obenem največje mesto je [[Sevilla]]). Andaluzija leži na jugu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]: južno od avtonomnih skupnosti [[Extremadura]] in [[Kastilija - Manča]], zahodno od avtonomne skupnosti [[Murcia]] in ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], vzhodno od [[Portugalska|Portugalske]] in meji na [[Gibraltarska ožina|Gibraltarsko ožino]]. Majhno britansko čezmorsko ozemlje [[Gibraltar]] ima tri četrt milje kopenske meje z andaluzijsko provinco Cádiz na vzhodnem koncu Gibraltarske ožine. Glavna gorovja Andaluzije so Sierra Morena in sistem Baetic, sestavljen iz gorovja Subbaetic in Penibaetic, ki jih ločuje kotlina Intrabaetic. Na severu Sierra Morena loči Andaluzijo od ravnic Estremadure in Kastilije - Manče na špansko [[Osrednja Mezeta|Meseta Central]]. Na jugu geografska subregija Zgornja Andaluzija leži predvsem v sistemu Baetic, medtem ko Spodnja Andaluzija leži v depresiji Baetic v dolini [[Guadalquivir]]. Ime ''Andalusia'' izhaja iz arabske besede [[Al Andaluz]] (الأندلس), ta izraz pa izhaja iz starejšega besede Vandalusia ali dežela [[Vandali|Vandalov]]. Na zgodovino in kulturo regije so vplivali Kartažani / Feničani, Grki, Rimljani, Vandali, Vizigoti, Bizantinci, vsi pred Muslimani, kot tudi španski in drugi kristjani iberske narodnosti, ki so povrnili in poselili območje v fazi [[rekonkvista|rekonkviste]]. Relativno veliko je bilo tudi sefardske judovske prisotnosti. Andaluzija je bila tradicionalno kmetijska regija v primerjavi s preostalo Španijo in Evropo. Vendar pa je bila rast v skupnosti, zlasti v sektorjih industrije in storitev nadpovprečna v Španiji in višja od številnih skupnostih v evroobmočju. Regija ima bogato kulturo in zato močno kulturno identiteto. Številni kulturni pojavi, ki so z mednarodnega vidika izrazito španski, so pretežno ali v celoti andaluzijskega izvora. To je [[flamenko]], so [[Bikoborba|bikoborbe]] in nekateri [[Arhitektura|arhitekturni]] slogi mavrskega porekla. Notranjost Andaluzije je najbolj vroče območje Evrope, z mesti, kot so Córdoba in Sevilla s povprečjem nad 36&nbsp;°C v poletnih mesecih. Pozne večerne temperature lahko včasih ostanejo okoli 35&nbsp;°C, z dnevnimi vzponi z več kot 40&nbsp;°C. == Ime ''Andalucía'' ali ''Andalusia'' == [[File:España y Portugal (1770).jpg|thumb|Karta Iberskega polotoka 1770. Kraljestva Jaén, Córdoba in Sevilla so pod skupnim imenom ''Andalucía'', medtem ko je kraljestvo Granada prikazano posebej.]] Njegova sedanja oblika gotovo izvira iz arabščine <ref>{{cite journal|last=González Jiménez|first=Manuel|title=Sobre los orígenes históricos de Andalucía|journal=Boletín de la Real academia Sevillana de Buenas Letras: Minervae baeticae,|year=2012|issue=40|page=258|pages=|url=http://institucional.us.es/revistas/rasbl/40/art_17.pdf|issn=0214-4395}}</ref>, je etimologija imena ''Andalusia'' je sporna, tudi obseg Iberskega območja, zajetega s tem imenom se je spremenjala skozi stoletja.<ref>{{cite journal|last=Stearns|first=Justin|title=Representing and Remembering al-Andalus: Some Historical Considerations Regarding the End of Time and the Making of Nostalgia|journal=Medieval Encounters|date=1 December 2009|volume=15|series=Medieval Jewish, Christian and Muslim Culture Encounters in Confluence and Dialogue|issue=2|page=358|url=http://www.academia.edu/274992/Representing_and_Remembering_Al-Andalus_Some_Historical_Considerations_Regarding_the_End_of_Time_and_the_Making_of_Nostalgia|doi=10.1163/157006709X458891|publisher=Brill NV|location=Department of Religion, Middlebury College, Middlebury, VT}}</ref> Za obliko ''Vandalusia'' tradicionalno verjamejo, da izhaja iz imena germanskega plemena Vandali, ki so na kratko kolonizirali dele Iberije med letoma 409 do 429. Ta predlog povezujejo z zgodovinarjem Reinhart Dozy (19. stoletje), vendar pa je priznal nekatere pomanjkljivosti. Čeprav je znano, da Al-Andaluz izvira od Vandalov, verjamejo, da je geografsko bilo navedeno le za pristanišče, iz katerega so Vandali odhajali v severno Afriko. Španski toponim (ime kraja) Andalucía je bil uvedena v španskem jeziku v 13. stoletju v obliki el Andalucía.<ref name="Jiménez1998">{{navedi knjigo|author=Manuel González Jiménez|title=ANDALUCIA A DEBATE.|url=http://books.google.com/books?id=4GvX_CQAMCIC&pg=PA16|date=1 January 1998|publisher=Universidad de Sevilla|isbn=978-84-472-0485-4|pages=16–17}}</ref> Ime je bilo sprejeto za ozemlje pod mavrsko upravo in kasneje na splošno za kraje južno od Castilla Nueva in Valencije, kar ustreza nekdanji rimski provinci imenovani [[Betika]] v latinskih virih. ''Al-Andalusija'' je pridevniška oblika arabske ''Al-Andalus'', imena, ki so ga Arabci uporabljali za Iberska ozemelja pod muslimansko upravo od 711 do 1492. Tako kot arabski izraz ''Al-Andalus'' se v zgodovinskih kontekstih španski izraz Andalucía nujno ne nanaša na točno določeno ozemlje, kakršno je danes. V ''Estoria de España'' (znana tudi kot ''Primera Crónica General'') [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]], napisana v drugi polovici 13. stoletja, je izraz Andalucía imel tri različne pomene: # Kot dobesedni prevod arabske ''al-Ándalus'', ko so citirali arabska besedila. # Tako so imenovali ozemlja kristjani v tistm času v dolini Guadalquivir in v kraljestvih Granada in Murcia. V listini iz leta 1253, Alfonz X. sebe imenuje ''Rey de Castilla, León y de toda Andalucía'' ("kralj Kastilije, Leona in vse Andaluzije"). # Tako so imenovali ozemlja kristjani v tistm času v dolini Guadalquivir (Kraljestva Jaén, Cordoba in Sevilla), vendar ne kraljestvo Granada. To je bil najpogostejši pomen v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku.<ref name="laidentidadandaluza">{{navedi knjigo| last = Domínguez Ortiz| first = Antonio| title = La identidad andaluza| year = 1976| language = es| publisher = Universidad de Granada| location= Granada Puzada}}</ref> Z upravnega vidika je Granada ostala ločena še tudi po zaključku rekonkviste, predvsem zaradi njenega simbolnega značaja in kot sedež pomembnega ''Real Chancillería de Granada'', sodišča najvišje instance. Še vedno je bila Granada osvobojena in naselljena predvsem z ljudmi iz štirih obstoječih krščanskih kraljestev Andaluzije in šele kasneje se Granada šteje kot četrto kraljestvo Andaluzije. Pogosto uporabljen izraz "Štiri kraljestva Andaluzije" sega v španščini vsaj do sredine 18. stoletja.<ref>For example, [[Pablo de Olavide]] was ''Intendente del Ejército de los cuatro reinos de Andalucía'', "[[Intendant]] of the Army of the four kingdoms of Andalusia". [http://www.fundaciones.upo.es/municipios/biografia.htm Biografía] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101234600/http://www.fundaciones.upo.es/municipios/biografia.htm|date=2010-01-01}}, Fundación Pablo de Olavide. Retrieved 7 December 2009.</ref><ref>In Gelo del Cabildo's 1751 ''Respuestas generales'', part of the write-up of the census [[Catastro of Ensenada]], José María de Mendoza y Guzmán is described as ''visitador general'' of the ''Rentas Provinciales de los cuatro Reinos de Andalucía''. See [http://pares.mcu.es/Catastro/ the digitization of the relevant document] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070513032901/http://pares.mcu.es/Catastro/ |date=2007-05-13 }} on the site of the Spanish Ministry of Culture. Enter "Gelo" in the search box "Buscador Localidades" and look at image number 3. <!-- Access date unspecified; inaccessible 2009-12-06 --></ref> == Simboli == [[File:Blas Infante Tiles.jpg|thumb|upright|Portret Blasa Infanteja, narejen v [[azulejo]] tehniki, na aveniji Jerez de la Frontera, imenovani v njegovo čast.]] Andaluzijski [[grb]] prikazuje lik [[Herkul]]a in dva leva med obema Herkulovima stebroma, saj je po tradiciji umeščena na obeh straneh Gibraltarske ožine. Napis spodaj, prekriva podobo zastave Andaluzije in se bere ''Andalucía por sí, para España y la Humanidad'' ("Andaluzija zase, za Španijo in človeštvo"). V dveh stolpcih je polkrožni lok v barvah zastave Andaluzije, z latinskimi besedami ''Dominator Hercules Fundator''. Uradna [[zastava]] Andaluzije je sestavljena iz treh enakih vodoravnih črt, zelena, bela in zelena; andaluzijski grb se prikaže na srednjem traku. Njegovo obliko je izdelal Blas Infante in potrdila Skupščina Ronde (1918 na srečanju [[Andaluzijski nacionalizem|andaluzijskih nacionalistov]] v Rondi). Zelena simbolizira upanje in zvezo, bela simbolizira mir in dialog. Blas Infante je smatral, da so bile te barve najpogosteje uporabljene v regionalnih simbolih v zgodovini regije. Po njegovem mnenju je zelena prišla predvsem od standarda kalifata [[Omajadi|Omajadov]] in predstavlja poziv na zbiranje ljudstva. Bela simbolizira odpuščanje v dinastiji [[Almohadi|Almohadov]] ali heraldiki kot mir. Obstajajo pa tudi drugačne razlage. [[File:Himno de Andalucía (Coral).ogg|thumb|left|Vokalna izvedba andaluzijske himne.]] [[File:Himno de Andalucía.ogg|thumb|left|Instrumentalna izvedba andaluzijske himne.]] [[Himna|Himno]] Andaluzije je sestavil José del Castillo Díaz (direktor občinskega orkestra Sevilje, splošno znan kot Maestro Castillo) na besedilo Blasa Infanteja. Glasbo navdihuje Santo Dios, priljubljena verska pesem, ki jo pojejo ob spravilu pridelkov kmetje in dninarji v provincah Malaga, Sevilla in Huelva. Blas Infante je prinesel pesem maestru Castillu, ki jo je prilagodil in uskladil s tradicionalno melodijo. Besedilo poziva Andaluzijce da zahtevajo ''tierra y libertad'' ("zemljo in svobodo"), agrarne reforme in zakon o avtonomiji znotraj Španije. [[Parlament]] Andaluzije je leta 1983 soglasno glasoval, da je v preambuli [[statut]]a o avtonomiji priznan Blas Infante kot Oče andaluzijskega naroda (''Padre de la Patria Andaluza''), kar je bilo potrjeno v reformiranem statutu o avtonomiji predloženem na [[referendum]]u 18. februar 2007. Preambula sedanjega statuta o avtonomiji pravi, da v 2. členu španske ustave iz leta 1978 priznava Andaluziji narodnost. Kasneje, v artikulaciji, govori o Andaluziji kot "zgodovinski narodnosti" (špansko: '' nacionalidad histórica''). Tudi v leta 1919 Andaluzijec Manifest Córdoba opisuje Andaluzijo kot "nacionalno realnost« (''realidad nacional''), vendar ne podpira te formulacije. 1. člen prejšnjega statuta o avtonomiji iz leta 1981 je opredeljeval zgolj "nacionalnost" (''nacionalidad'').<ref name="citing 1919">''El Manifiesto andalucista de Córdoba describió a Andalucía como realidad nacional en 1919, cuyo espíritu los andaluces encauzaron plenamente a través del proceso de autogobierno recogido en nuestra Carta Magna. En 1978 los andaluces dieron un amplio respaldo al consenso constitucional. Hoy, la Constitución, en su artículo 2, reconoce a Andalucía como una nacionalidad en el marco de la unidad indisoluble de la nación española.'' [[:s:Estatuto de Autonomía de Andalucía 2007|Andalusian Statute of Autonomy on Wikisource]], in Spanish.</ref> Državni praznik, Día de Andalucía, se praznuje 28. februarja, v spomin na referendum o avtonomiji 1980. Kljub temu nacionalistične skupine praznujejo 4. december v spomin na demonstracije po zahtevi za avtonomijo 1977. Častni naslov ''Hijo Predilecto de Andalucía'' ("Sin Andaluzije") odobri Junta Andaluzije tistim, ki imajo izjemne zasluge za korist Andaluzije, za delo in dosežke v naravoslovni, družbeni ali politični znanosti. To je najvišja nagrada, ki jo podeljuje avtonomna skupnost Andaluzija. == Zgodovina == [[File:Dama de Baza ampliada.jpg|thumb|''la Dama de Baza'' (Dama iz Baze), star Iberijski kipec, Narodni Arheološki muzej, Madrid.]] Geostrateški položaj v Andaluzije na skrajnem jugu Evrope, ki zagotavlja (skupaj z Marokom) prehod med Evropo in Afriko, položaj med Atlantikom in Sredozemskim morjem, kakor tudi bogata nahajališča mineralov in kmetijstvo, je razlog da je bila Andaluzija mamljiva nagrada za posamezne civilizacije že od pradavnine dalje. S svojimi 87.268 kvadratnimi kilometri (večja od številnih evropskih držav) ni presenečenje, da je Andaluzija igrala vidno vlogo v zgodovini Evrope in Sredozemlja. Domnevajo, da so bili prvi človečnjaki v Evropi v Andaluziji, ki so prišli čez Gibraltarsko ožino. Najstarejše znane človeške [[Jamske poslikave|poslikave]] so našli v jamah Nerja, Málaga. Prvi naseljenci, ki temeljijo na [[artefakt]]ih iz arheoloških najdišč v Los Millares, El Argar in Tartessos, so bili očitno pod vplivom kulture vzhodnega Sredozemlja, ki so prišli na andaluzijske obale. Obstoj Andaluzije iz obdobja protozgodovine, ko regija ni imela svojega pisnega jezika, je znan in dokumentiran s pismenimi kulturami, v glavnem [[Feničani]] (Gadir, Malaka) in [[Stari Grki|starimi Grki]]. V drugem tisočletju pred našim štetjem se je v Andaluziji razvilo kraljestvo [[Tartessos]]. === Kartažani in Rimljani === [[File:BAELO CLAUDIA.jpg|thumb|Pogled na forum; razvaline Baelo Claudia]] S padcem feničanskih mest je postala [[Kartagina]] prevladujoča sila zahodnega Sredozemlja in najpomembnejša trgovinska partnerica feničanskih mest vzdolž andaluzijske obale. Med [[prva punska vojna|prvo]] in [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] je Kartagina razširila svoj nadzor zunaj Andaluzije in vključila vso Iberijo razen [[Baskija|Baskije]]. Andaluzija je bila glavni postaja za pripravo na vojno z Rimom, ki jo je vodil [[Hanibal]]. Rimljani so premagali Kartažane in osvojili Andaluzijo, regija pa je bila preimenovana [[Betika]]. Ta je bila v celoti vključena v rimsko cesarstvo, iz te regije so prišli pomembni rimski sodniki in senatorji, kot tudi cesarji [[Trajan]] in (verjetno) [[Hadrijan]]. === Vandali - Vizigoti - Bizantinsko cesarstvo === [[Vandali]] so se premikali skozi regijo v 5. stoletju preden so se naselili v Severni Afriki, za njimi je regija padla pod [[Vizigotsko kraljestvo]]. Vizigoti v tej regiji so bili praktično neodvisni od Vizigotskega katoliškega kraljestva Toledo. To je doba [[Sveti Izidor Seviljski|sv. Izidorja Seviljskega]] in sv. Hermenegilda. V tem obdobju okoli leta 555 je vzhodno rimsko cesarstvo osvojilo Andaluzijo pod [[Justinijan I.|Justinijanom I.]], vzhodnim rimskim cesarjem. Ustanovili so Španijo, provinco bizantinskega cesarstva od 552 do 624. Čeprav se je njihova moč hitro zmanjšala, so imeli še naprej interese v regiji, dokler je niso v celoti izgubili v letu 624. === Islamski imperij Al-Andaluz === [[File:Al_Andalus_-_2.png|thumb|250px|Kalifat Córdoba okoli leta 1000]] Vizigotska era se je nenadoma končala leta 711 z [[Umajadski kalifat|Umajadsko]] osvojitvijo Hispanie pod poveljstvom umajadskega generala [[Tarik ibn Ziyad]]a, islamskega Berbera. Tarik je znan v španski zgodovini in legendah, kot mogočen osvajalec, ki si je drznil in imel pogum, da bi zažgal svojo floto ladij, ko je pristal s svojimi vojaki na obali Gibraltarja - kratica za "Jabel alTariq", ki pomeni "goro Tarika". Muslimanska osvojitev - Umajadski kalifat - Iberskega polotoka v 711-718 je zaznamovala propad Vizigotske uprave in ustanovitev islamskega cesarstva. Andaluzijska kultura je pravno pol tisočletja bistveno vplivala na mnoge muslimanske kalifate in emirate. V tem obdobju se je ime "[[Al Andaluz]]" uporabljalo za veliko večje območje kot je sedanja Andaluzija in v nekaterih obdobjih skoraj celoten Iberski polotok. Kljub temu pa je bila dolina reke Guadalquivir v današnji Andaluziji središče muslimanske oblasti v polotoku, s [[Kordovski kalifat|Kordovskim kalifatom]] in Córdobo kot glavnim mestom. Umajadski kalifat je imel take ugledne voditelje kot [[kalif]] [[Abd Al Rahman III.]] (vladal 912-961) in njegov sin, kalif [[Al Hakam II.]] (vladal 961-976) in zgradil veličastno [[Velika mošeja, Córdoba|mošejo v Córdobi]]. Pod temi vladarji je mavrski islam v Španiji dosegel svoj vrhunec in Córdoba je bila središče svetovnega gospodarskega in kulturnega pomena. [[File:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 13-54-14.jpg|thumb|left|Velika mošeja, Córdoba]] Že v 10. stoletju so kristjani v severni Španiji začeli aktivnnosti, ki so sčasoma postale [[rekonkvista]] ali ponovna osvojitev Španije za krščanstvo. Kalif Abd-ar-Rahman je utrpel nekaj manjših vojaških porazov, vendar se je pogosto uspel ubraniti krščanskih kraljestev. Šele Al Hakamova smrt in združevanje krščanskih kraljev na severu je omogočila osvoboditev. [[File:Jaén Baños Árabes.JPG|thumb|Največje in najbolje ohranjeno arabsko kopališče v Evropi v Jaénu]] Notranje delitve po smrti [[Almanzorj]]a (1002) so privedle do prve večje razgradnje kalifata (1031). Novi centri moči so odločali o [[Taifa]]h (pogosto na več ravneh nominalne zvestobe in relativne neodvisnosti, v skladu z vzorci iz fevdalizma).Taifa Sevilla je bila še posebej vplivna, vendar je bil emirat Granada zadnji preživeli, ki je traja od 1228 do 1492. Po osvojitvi Toleda leta 1086 je [[Alfonz VI. Kastiljski]] zavladal polotoku.Glavne Taife so se torej morale zateči k pomoči različnih muslimanskih sil po Sredozemlju. Število različnih muslimanskih dinastij severnoafriškega izvora, predvsem [[Almoravidi]] in [[Almohadi]] so prevladovali, a v naslednjih nekaj stoletjih se je [[Al Andaluz]] počasi zmanjševala.<ref name="Robinson37">{{navedi knjigo|last=Robinson|first=Francis|title=The Cambridge illustrated history of the Islamic world|url=https://archive.org/details/isbn_9780521435109|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=1999|page=[https://archive.org/details/isbn_9780521435109/page/37 37]|isbn=0-521-66993-6}}</ref> Po zmagi Muslimanov v bitki pri Sagrajasu (1086) se je krščanska širitev začasno zaustavila, Almoravidi so sestavili enotno Al Andaluz z glavnim mestom v Granadi in vladali vse do sredine 12. stoletja. Različna Taifa kraljestva so bila asimilirana. Širitev dinastije Almohadov v Severni Afriki je oslabila Al Andaluz in 1170 so Almohadi prenesli svoje glavno mesto iz [[Marakeš]]a v Seviljo. Zmaga kristjanov v bitki pri Las Navas de Tolosa (1212) je zaznamovala začetek konca Almohadske dinastije. === Andaluzija - Kastiljsko kraljestvo === Slabost propada moči Almohadov in kasnejše ustvarjanje novih Taif je povzročil, da je imela vsaka svojega lastnega vladarja, kar je privedlo do hitre osvobitve doline Guadalquivir s strani kristjanov. Córdoba je bil osvobojena leta 1236, Sevilla leta 1248. Padec Granade leta 1492 je odpravil muslimansko prevlado na Iberskem polotoku. .<ref name="linehan">{{navedi knjigo|last=Linehan|first=Peter|title=Castile, Portugal and Navarre|editor=David Abulafia and Rosamond McKitterick|publisher=Cambridge University Press|year=1999|series=The new Cambridge medieval history|volume=5|page=674|chapter=21|isbn=0-521-36289-X}}</ref> [[File:La sevilla del sigloXVI.jpg|thumb|Pogled na Seviljo in pristanišče v 16. st., delo Alonsa Sáncheza Coelle.]] 3. avgusta 1492 je [[Krištof Kolumb]] zapustil mesto Palos de la Frontera s prvo odpravo, ki je Evropejce poučila za obstoju Amerike.<ref>{{navedi knjigo|last=Morison|first=Samuel Eliot|title=Admiral of the Ocean Sea – A Life of Christopher Columbus|url=https://archive.org/details/isbn_9781406750270|date=2007 |origyear=1942|publisher=Read Books|isbn=1-4067-5027-1}}</ref> Številni Andaluzijci so sodelovali v ekspediciji, ki je na koncu srednjega veka napovedala začetek moderne dobe. Stiki med Španijo in obema Amerikama, vključno kraljevska uprava in trgovina s španskimi kolonijami, ki je trajala več kot tristo let, je prihajala skoraj izključno preko Andaluzije.<ref name="stein">{{navedi knjigo|last=Stein|first=Stanley J.|author2=Barbara H. Stein|title=Silver, trade, and war: Spain and America in the making of early modern Europe|url=https://archive.org/details/silvertradewarsp0000stei|publisher=JHU Press|year=2000|isbn=0-8018-6135-7}}</ref> Rezultat je bila najbogatejša in najbolj vplivna regija v Španiji in ena najvplivnejših v Evropi. Vendar so [[Habsburžani|Habsburške]] ambicije tudi drugod po Evropi preusmerjale kolonialno bogastvo v vojne. Nezadovoljstvo s tako situacijo je pripeljalo do neuspešne zarote andaluzijskega plemstva leta 1641, da bi se osamosvojili od deželne vlade, ki jo je vodil Gaspar de Guzmán, grof-vojvoda Olivares. V prvi polovici 16. stoletja je v Španiji še vedno razsajala [[Črna smrt|kuga]]. George C. Kohn je zapisal: "Ena od najhujših epidemij stoletja, katerih nesrečneže so spremljale hude suše in pomanjkanja hrane, se je začela leta 1505; do 1507 je umrlo okoli 100.000 ljudi samo v Andaluziji ... Andaluzijo je zadela še enkrat leta 1646. Tri leta je kuga strašila po celotni regiji in povzročila morda kar 200.000 smrtnih žrtev, zlasti v Malagi in Sevilji".<ref>{{navedi knjigo | first = George C. | last = Kohn | title = Encyclopedia of plague and pestilence: from ancient times to the present | url = http://books.google.com/books?id=tzRwRmb09rgC&pg=PA373&dq#v=onepage&q=&f=false | publisher = Infobase Publishing | year = 2008 | pages = 373–374 | isbn = 0-8160-6935-2}}</ref> Po drugem uporu Alpujarrasov med letoma 1568-1571, je bilo pokristanjeno mavrsko prebivalstvo - [[Moriski]], izgnano iz Kraljevine Kastilije (in Aragon). S sklepom španske krone, sta morali dve mavrski družini ostati v vsaki vasi, da bi prikazali novim prebivalcem iz severne Španije, delo s terasami in namakalnimi sistemi, od katerih je bilo odvisno kmetijstvo okrožja. Leta 1810-1812 so se ljudje močno upirali francoski okupaciji med [[Španska vojna za neodvisnost|Polotokško vojno]] (del Napoleonovih vojn). Andaluzija je imela velike koristi od španskih čezmorskih posesti, čeprav je veliko trgovine in financ sčasoma prišlo pod nadzor drugih delov Evrope. V 18. stoletju je trgovina iz drugih delov Španije začela izpodrivati andaluzijsko, ko je španska vlada končala andaluzijski trgovinski monopol. Izguba imperija leta 1820 je bila za gospodarstvo v regiji katastrofa, zlasti v mestih, ki so bila deležna ugodnosti trgovine in ladijskih podjetij. Gradnja železnice v drugi polovici 19. stoletja je omogočila Andaluziji boljši razvoj kmetijskega potenciala in je tako postala izvoznica hrane. Medtem ko je industrializacija cvetela v severnih španskih regijah Kataloniji in Baskiji, je Andaluzija ostala tradicionalna in kazala globoko družbeno delitev med majhno skupino bogatih lastnikov zemlje in prebivalstvom, ki so ga sestavljali večinoma revni kmetijski delavci in obrtniki. == Geografija == Seviljski [[zgodovinar]] Antonio Domínguez Ortiz je zapisal, da: ... treba je iskati bistvo Andaluzije v njeni geografski realnosti na eni strani in na drugi strani v zavesti njenih prebivalcev. Iz geografskega vidika je celotna južna dežela preveč raznolika, da bi jo sprejeli kot eno enoto. V resnici obstajajo celo tri Andaluzije: Sierra Morena, Dolina Guadalquivir in (Cordillera) Penibética. === Lokacija === Andaluzija ima površino 87.597 kvadratnih kilometrov ali 17,3 odstotka ozemlja Španije. Sama Andaluzija je primerljiva po obsegu in različnosti terena s katerimi manjšimi evropskimi državami. Na vzhodu meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Atlantski ocean]] ([[Cádiški zaliv]]) na severu [[Sierra Morena]] predstavlja mejo z [[Osrednja Mezeta|Osrednjo Mezeto]], na jugu jo britansko čezmorsko ozemlje [[Gibraltar]] in [[Gibraltarska ožina|Gibraltarska ožina/preliv]] ločita od Afrike. === Podnebje === [[File:Clima andalucía.png|thumb|325px|Lokacije glavnih andaluzijskih podnebnih tipov.<ref name="CMA de la Junta de Andalucía">{{navedi splet | url=http://www.iberianature.com/regions/andalucia/climate-of-andalusia-andalucia/ | title=Climate of Andalusia | author=CMA de la Junta de Andalucía | publisher=Iberia Nature | accessdate=10 December 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20091028172826/http://www.iberianature.com/regions/andalucia/climate-of-andalusia-andalucia/ | archivedate=2009-10-28 | url-status=live }}</ref>]] [[File:Sierra de las Nieves.jpg|thumb|175px|left|Andaluzijska jelka, Sierra de las Nieves]] Andaluzija leži na [[Zemljepisna širina|zemljepisni širini]] med 36 ° in 38 ° 44 'S, v zmerno topli regiji. Na splošno velja, da ima sredozemsko podnebje s suhimi poletji in vplivom [[Azori|Azororskega]] visokega tlaka, z občasno hudourniškim dežjem in zelo vročimi temperaturami. V zimskem času se tropski [[anticiklon]]i pomikajo proti jugu, zato mrzle polarne fronte prodrejo v regijo. V Andaluziji obstaja precejšnja podnebna pestrost, saj iz obsežne obalne ravnice preide v dolino Guadalquivir, komaj nad morsko gladino, nato pa do najvišjih nadmorskih višin na Iberskem polotoku v vrhovih Sierre Nevade. Na samo 50&nbsp;km lahko preide iz subtropske obale province Granada do zasneženih vrhov Mulhacén. Andaluzija ima tudi suho puščavo Tabernas v provinci Almería in Naravni park Sierra de Grazalema v provinci Cadiz, kjer je največ padavin v Španiji. Letna količina padavin izmerjena v Sierra de Grazalema je bila 4346 milimetrov leta 1963, kar je največ doslej za katerokoli lokacijo v Iberiji od kar merijo podatke. Andaluzija ima tudi najbolj sušno mesto v celinski Evropi, Cabo de Gata, s samo 117&nbsp;mm dežja na leto. === Površje === [[File:relieve andalucia.png|thumb|350px| Glavne značilnosti andaluzijskega površja]] [[File:Mulhacen north face.JPG|175px|left|thumb|Mulhacen, severna stran]] [[Gorovje|Gorovja]] vplivajo na podnebje, mrežo rek, tal in njihove [[Erozija|erozije]], bioregijo in celo na človeška gospodarstva, kolikor se zanašajo na naravne vire. Andaluzijski teren ponuja vrsto pogorij. Ima najvišje gore in skoraj 15 odstotkov svojega terena nad 1000 metrov. Podobno velja za območja pod 100 m (depresija Baetic) in za različne nagibe pobočij. Atlantska obala ima večinoma plaže in se postopoma dviguje od obale, sredozemska obala ima številne čeri, predvsem v Malagan Axarquia, v Granadi in Almeríi. Ta asimetrija deli regijo v Zgornjo Andaluzijo (dve gorski območji) in Spodnjo Andaluzijo (široko območje kotline reke Guadalquivir. Sierra Morena loči Andaluzijo od ravnic Extremadure in Kastilije - Manče na špansko Osrednjo Mezeto. Čeprav je redko poseljena, to ni posebno visoko območje, njegova najvišja točka je 1323 metrov vrh La Bañuela v Sierra Madrona, ki leži izven Andaluzije. V Sierra Morena [[soteska]] Despeñaperros tvori naravno mejo med Kastilijo in Andaluzijo. Baetic Cordillera je sestavljena iz vzporednih gorskih verig Cordillera Penibética blizu sredozemske obale in Cordillera Subbética v notranjosti, ki ju ločuje Surco Intrabético. Cordillera Subbética je precej nezvezna, ponuja veliko prelazov, ki omogočajo prevoz, Penibético pa predstavlja močno oviro med sredozemsko obalo in notranjostjo. [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]], ki je del Cordillera Penibética v provinci Granada, ima najvišje vrhove v Iberiji: El Mulhacén 3.478 metrov in El Veleta 3.392 metrov. Spodnja Andaluzija, depresija Baetic, porečje Guadalquivir, leži med tema dvema gorskima območjema. Je skoraj ravno ozemlje, odprto v zaliv Cádiz na jugovzhodu. Skozi zgodovino je bil to najbolj naseljen del Andaluzije. === Hidrografija === [[File:Ríos de Andalucía.png|thumb|325px|Reke in kotline Andaluzije.]] Andaluzijske reke se iztekajo v Atlantik in Sredozemlje. V Atlantik tečejo Guadiana, Odiel-Tinto, Guadalquivir Guadalete in Barbate. V Sredozemlje tečejo Guadiaro, Guadalhorce, Guadalmedina, Guadalfeo, Andarax (znan tudi kot Almería) in Almanzora. Od teh je Guadalquivir najdaljša v Andaluziji in peta najdaljša na Iberskem polotoku s 657 kilometri. [[File:Río Guadalquivir Cordoba.jpg|thumb|Guadalquivir teče skozi Córdobo.]] Reke atlantskega bazena so značilno dolge, tečejo po pretežno ravnem terenu in imajo široke rečne doline. Rezultat so obsežna [[Estuarij|rečna ustja]] in [[Mokrišče|mokrišča]], kot so [[močvirje]] Doñana v delti Guadalquivir in mokrišče Odiel. V nasprotju s tem pa so reke v sredozemskem bazenu krajše, bolj sezonske in z velikim strmcem iz gora Baetic Cordillera. Izlivi so majhni, njihove doline so manj primerne za kmetijstvo. Ker so v senci Baetic Cordillera imajo manj padavin in torej manj vode. Povodja v Andaluziji so: * Na atlantski strani Guadalquivir bazen, andaluzijska atlantska kotlina s porečji Guadalete-Barbate in Tinto-Odiel in kotlina Guadiana. * Na sredozemski strani je andaluzijski sredozemski bazen in zgornji del porečja Segura === Tla === Tla Andaluzije lahko razdelimo v tri velike površine. Sierra Morena z Cordillero Subbética, depresija Baetic in Surco Intrabético. Sierra Morena je zaradi svoje [[Morfologija|morfologije]] in kislosti skal, razvila predvsem relativno slaba, plitva tla, ki so primerna samo za gozdove. V dolinah in na nekaterih območjih, kjer je prisoten [[apnenec]], globlja tla dovolijo pridelovanje žita in so primerna za živinorejo. Bolj zapletena morfologija je Baetic Cordillera, ki je bolj heterogena, z najbolj heterogenimi tlemi v Andaluziji. Zelo grobo, v nasprotju s Sierra Morena, prevladujejo osnovni (alkalni) materiali v Cordillera Subbética, v kombinaciji z gričevnato pokrajino, ki ustvarja globlja tla z večjo kmetijsko zmogljivostjo, primerno za gojenje oljk. Nazadnje depresija Baetic in Surco Intrabético imata globoka, bogata tla, z veliko kmetijsko zmogljivostjo. Še posebej aluvialna tla v dolini Guadalquivir in ravnica Granade ima ilovnato teksturo, zato so še posebej primerna za intenzivno namakane pridelke. V hribovitih območjih na podeželju, je dvojna dinamika: depresije so napolnjene s starejšimi z apnom bogatimi materiali, razvita so globoka, bogata, temno glinena tla špansko imenovana ''bujeo'' ali ''tierras negras andaluzas'', odlična za sušno kmetovanje. Na drugih območjih so bolj bela ''albariza'' tla, ki zagotavljajo odlično zemljo za [[vinograd]]e. Kljub njihovi mejni kakovosti, se slabo konsolidirana tla peščene obale Huelva in Almería uspešno uporabljajo v zadnjih desetletjih za gojenje v [[rastlinjak]]ih pod prozorno plastiko in to jagode, maline, borovnice in drugo sadje. === Flora === [[File:Vegetacion en andalucia.png|thumb|325px|Rastlinska območja v Andaluziji]] [[biogeografija|Biogeografsko]] je Andaluzija del zahodne Sredozemske podregije Sredozemskega bazena, ki spada v borealno kraljestvo. Pet [[floristične regije|florističnih regij]] leži v celoti ali deloma v Andaluziji: *vzdolž večine atlantske obale, luzitansko-andaluzijsko obmorsko ali andaluzijsko atlantsko primorje; *na severu južni del luzo-extremadurska floristična regija, * približno polovico regije zajema Baetic florističn regija; *na skrajnem vzhodu, almerijski del almerijsko-murčanske floristične regije in *majhen del kastiljske-maestrazganske-mančeganske floristične regije (v grobem sovpada z zgornjim Segura bazenom). Ta imena izhajajo predvsem iz pretekle ali sedanje politične geografije: "Luso" in "Lusitanian" iz [[Luzitanija]], ene od treh rimskih provinc v Iberiji, večina drugih iz današnjih španskih pokrajin in [[Maestrazgo]] zgodovinske regije severne Valencije. [[File:Rododendron.jpg|thumb|left|Hrasti, rododendroni in praproti v Naravnem parku Los Alcornocales.]] V širšem smislu je tipična vegetacija Andaluzije sredozemski [[gozd]], za katerega so značilne listnate ''xerophilne'' trajnice, prilagojene dolgim, suhim poletjem. Prevladujoče vrste so [[črničevje]] (''Quercus ilex''), bogat je [[hrast plutovec]] (''Quercus suber''), različni [[Bor (drevo)|borovci]] in španska jelka (''Abies pinsapo''). Na veliko se pridelujejo [[Oljka|oljke]] (''Olea europaea'') in [[mandelj]] (''Prunus dulcis''). Prevladujoča podrast je sestavljena iz trnovih in aromatičnih lesnih vrst kot so [[Navadni rožmarin|rožmarin]] (''Rosmarinus officinalis''), [[timijan]] (''Thymus'') in ''Cistus''. Na vlažnih območjih s kislimi tlemi so najbolj bogate vrste hrastov in gojen [[evkalipt]]us. V listnatih gozdovih rastejo listavci iz rodu ''Populus'' ([[topoli]], ''aspens'', ''cottonwoods'') in ''Ulmus'' ([[Brest (drevo)|bresti]]); topole gojijo v ravninah Granade. Andaluzijske gozdove so precej iztrebili zaradi poselitve in uporabe skoraj vseh najboljših zemljišč za kmetovanje in pogostih [[požar]]ov. Degradirani gozdovi postanejo grmičasti in gorljivi ''garrigue'' (na primer [[makija]]). Obsežna območja so bila zasajena z borovci. Zdaj je jasna politika ohranjanja preostalih gozdov, ki so ohranjeni skoraj izključno v gorah. === Favna === [[File:Linces12.jpg|thumb|Iberiijski ris (''Lynx pardinus'')]] Biodiverziteta Andaluzije je dobra. Več kot 400 od 630 vretenčarjev ohranjenih v Španiji, je mogoče najti v Andaluziji. Segajo od sredozemske do atlantske obale in bližine Gibraltarske ožine. Andaluzija je na selitveni poti mnogih ptic, ki potujejo vsako leto iz Evrope v Afriko in nazaj. Andaluzijska mokrišča gostijo bogato paleto ptic. Nekatere so afriškega izvora, kot so rdeče-bunkasta liska (''Fulica cristata''), sultanka ''Porphyrio porphyrio'' ter [[plamenci]] (''Phoenicopterus roseus''). Druge izvirajo iz severne Evrope, kot je [[siva gos]] (''Anser anser''). Ptice roparice kot španski kraljevi orel (''Aquila adalberti''), [[beloglavi jastreb]] (''Gyps fulvus''), [[Črni škarnik]] (''Milvus migrans'') in [[Rjavi škarnik]] (''Milvus milvus''). [[File:Andalusierhengst 93c.jpg|upright|left|thumb|Andaluzijski konj]] Med rastlinojedimi živalmi so [[jeleni]] (''Cervidae''), predvsem [[damjak]] (''Dama dama'') in [[Srna|srnjad]] (''Capreolus capreolus''), evropski [[muflon]] (''Ovis orientalis musimon'') in španski [[kozorog]] (''Capra pyrenaica'', ki kljub svojemu znanstvenemu imeni ni več v Pirenejih). Španski kozorog je v zadnjem času izgublja tla pod nogami, saj je bila v letu 1970 za lov uvedena berberska [[ovca]] (''Ammotragus lervia''), invazivna vrsta iz Afrike. Med malimi rastlinojedci so zajci, še posebej evropski kunec (''Oryctolagus cuniculus''), ki tvori najbolj pomemben del prehrane mesojedim živačim sredozemskih gozdov. Velike zveri, kot sta iberski volk (''Canis lupus signatus'') in iberski risi (''Lynx pardinus'') sta precej ogrožena in omejena na Sierra de Andújar, znotraj Sierra Morena, Doñana in Despeñaperros. [[Divja svinja]] (''Sus scrofa'') je dobro ohranjen, saj je priljubljen pri lovcih. Bolj bogate so manjše zveri, kot so vidre, ekstremno veliko je psov, lisic, evropski jazbec (''Meles Meles''), evropski dihur (''Mustela putorius''), najmanj podlasic (''Mustela nivalis''), divje mačke (''Felis silvestris''), (''Genetta genetta'') in egiptovski mungo (''Herpestes ichneumon''). Druge pomembne vrste so ''Acherontia Atropa'', ''Vipera latasti'' (strupene kače) in endemične (in ogrožene) ribe ''Aphanius baeticus''. === Zaščitena območja === [[File:Andalucía parques.png|thumb|325px|Narodni in naravni parki v Andaluziji.]] Andaluzija ima številne edinstvene ekosisteme. Da bi ohranili ta območja na način, ki je združljiv tako z ohranjanjem in ekonomskim izkoriščanjem, so mnogi izmed najbolj reprezentativnih ekosistemov zaščiteni. .<ref>{{navedi splet|url = http://www.cma.junta-andalucia.es/medioambiente/site/web/menuitem.48ed6f0384107256b935619561525ea0/?vgnextoid=ab39185968f04010VgnVCM1000001625e50aRCRD&vgnextchannel=3259b19c7acf2010VgnVCM1000001625e50aRCRD&lr=lang_es|title = Espacios Protegidos|accessdate = 8 September 2008|author = Consejería de Medio Ambiente (Junta de Andalucía)}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi knjigo| last = Mulero| first = A.| chapter = Los espacios rotegidos en Andalucía| title = Geografía de Andalucía (Coor. López Antonio)| year = 2003| publisher = Ariel Geografía| location = Barcelona| language = es| isbn = 84-344-3476-8}}</ref> Različne ravni zaščite so vključene v omrežje zavarovanih naravnih prostorov Andaluzije (Red de Espacios Naturales Protegidos de Andalucía, RENPA), ki združuje vse zaščitene naravne prostore, ki se nahajajo v Andaluziji ali so zaščiteni na ravni lokalne skupnosti, avtonomne skupnosti, španske države ali z mednarodnimi konvencijami. RENPA sestavlja 150 zavarovanih prostorov, od tega dva nacionalna parka, 24 naravnih parkov, 21 primestnih parkov (na obrobju mest), 32 naravnih znamenitosti, dve zaščiteni podeželjski območji, 37 naravnih spomenikov, 28 naravnih rezervatov in štiri usklajene naravne rezervate (v katerem vladna agencija usklajuje z lastnikom zemljišča njeno upravljanje), vse to je del omrežja Evropske unije [[Natura 2000]]. V skladu z mednarodnimi konvencijami je zaščitenih 9 [[Program Človek in biosfera|biosfernih rezervatov]], 20 mokrišč ([[Ramsarska konvencija]]), štiri posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje in dva [[UNESCO]]-va [[geopark]]a.<ref name="renpa">{{navedi splet|url = http://www.cma.junta-andalucia.es/medioambiente/site/web/menuitem.a5664a214f73c3df81d8899661525ea0/?vgnextoid=0cbb7abc83414010VgnVCM1000000624e50aRCRD&vgnextchannel=3259b19c7acf2010VgnVCM1000001625e50aRCRD&lr=lang_es|title = La RENPA – Red de Espacios Naturales Protegidos de Andalucía|accessdate =8 September 2008|author = Consejería de Medio Ambiente (Junta de Andalucía)}}</ref> Skupno skoraj 20 odstotkov ozemlja Andaluzije leži v enem od teh zavarovanih območjih, ki predstavljajo približno 30 odstotkov zaščitenega območja Španije. Med temi najbolj izstopajo: '''Naravni park Sierras de Cazorla, Segura y Las Villas''', največji španski naravni park in drugi največji v Evropi, '''Narodni park Sierra Nevada''', '''Narodni in naravni park Doñana''', '''Puščava Tabernas''' in '''Naravni park Cabo de Gata-Nijar''', največje kopensko-pomorski rezervat v evropskem zahodnem Sredozemskem morju. == Administrativne enote == === Province === [[File:East provinces of Andalusia.svg|200px|thumb|''Zgornja Andaluzija'' ali ''Vzhodna Andaluzija''.]] [[File:West provinces of Andalusia.svg|200px|thumb|''Spodnja Andaluzija'' ali ''Zahodna Andaluzija''.]] Andaluzija je sestavljena iz osmih provinc.Slednje so bile določene leta 1833 s teritorialno razdelitvijo Španije, ki jo je pripravil [[Javier de Burgos]]. Vsaka andaluzijska provinca nosi isto ime kot njeno glavno mesto: {| class="wikitable" |- ! Provinca !! glavno mesto !! št. preb. !! gostota !! občine !! št. okrožij |- ! [[File:Flag Almería Province.svg|left|25px]] [[Almería (provinca)|Almería]] | [[Almería]]|| 702.819 || 72,5&nbsp;km² || 102 || 8 |- ! [[File:Flag Cádiz Province.svg|left|25px]] [[Cádiz (provinca)|Cádiz]] | [[Cádiz]] || 1.243.519 || 158,8&nbsp;km² || 44 || 14 |- ! [[File:Provincia de Córdoba - Bandera.svg|left|25px]] [[Córdoba (provinca)|Córdoba]] | [[Córdoba, Španija]] || 805.857 || 72,4&nbsp;km² || 75 || 12 |- ! [[File:Bandera de la provincia de Granada (España).svg|left|25px]] [[Granada (provinca)|Granada]] | [[Granada]] || 924.550 || 68,7&nbsp;km² || 170 || 9 |- ! [[File:Bandera de la Provincia De Huelva.svg|left|25px]] [[Huelva (provinca)|Huelva]] | [[Huelva]]|| 521.968 || 47,7&nbsp;km² || 79 || 6 |- ! [[File:Bandera_de_la_provincia_de_Jaén.svg|left|25px]] [[Jaén (provinca)|Jaén]] | [[Jaén, Španija|Jaén]]|| 670.600 || 49,1&nbsp;km² || 97 || 10 |- ! [[File:Flag Málaga Province.svg|left|25px]] [[Málaga (provinca)|Málaga]] | [[Málaga]] || 1,625,827 || 204,1&nbsp;km² || 102 || 11 |- ! [[File:Bandera-diputacion-sevilla.jpg|left|25px]] [[Sevilla (provinca)|Sevilla]] | [[Sevilla]] || 1.928.962 || 129,2&nbsp;km² || 105 || 15 |} Andaluzija je tradicionalno razdeljena na dve zgodovinski subregiji: Zgornjo Andaluzijo ali vzhodno Andaluzijo, ki sestoji iz provinc Almería, Granada, Jaén, in Málaga in Spodnjo Andaluzijo ali zahodno Andaluzijo, ki je sestavljena iz provinc Cádiz, Córdoba, Huelva in Sevilla. [[File:Partidos Judiciales de Andalucía.svg|thumb|325px|Okrožja v Andaluziji.]] Med pomembnejšimi andaluzijskimi mesti poleg prestolnic provinc so: * El Ejido, Níjar in Roquetas de Mar (Almería) * La Línea de la Concepción, Algeciras, Sanlúcar de Barrameda, San Fernando, Chiclana de la Frontera, Puerto Real, Arcos de la Frontera, Jerez in El Puerto de Santa María (Cádiz) * Almuñécar, Guadix, Loja in Motril (Granada) * Linares, Andújar, Úbeda and Baeza (Jaén) * Marbella, Mijas, Vélez-Málaga, Fuengirola, Torremolinos, Estepona, Benalmádena, Antequera, Rincón de la Victoria in Ronda (Málaga) * Utrera, Dos Hermanas, Alcalá de Guadaíra, Osuna, Mairena del Aljarafe, Ecija in Lebrija (Sevilla) == Demografija == Andaluzija je na prvem mestu po številu prebivalcev med 17 avtonomnimi skupnostmi v Španiji. Ocenjena populacija v začetku leta 2009 je bila 8.285.692.<ref name="INEpob2008">''[http://www.ine.es/jaxi/tabla.do Cifras de población referidas al 01/01/2009. Resumen por Comunidades Autónomas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151207003047/http://www.webcitation.org/5dzZdiz9T|date=2015-12-07}}''. [[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|Instituto Nacional de Estadística]] (Spain). Retrieved 5 June 2009.</ref> Prebivalstvo je skoncentrirano predvsem v deželnih glavnih mestih in ob obalah, tako da je stopnja urbanizacije precej visoka. Polovica prebivalstva je skoncentrirana v 28 mestih z več kot 50.000 prebivalci. == Vlada in politika == [[File:Palacio_San_Telmo_facade_Seville_Spain.jpg|thumb|Palača San Telmo je rezidenca predsednika Parlamenta Andaluzijr]] Andaluzija je ena od 17 avtonomnih skupnosti v Španiji. Andaluzijska avtonomna vlada (špansko: Junta de Andalucía) ima parlament, izbranega predsednika, Posvetovalni svet in druge organe. Avtonomna skupnost Andaluzije je bila ustanovljena s soglasjem na referendumu 28. februar 1980 in je postala avtonomna skupnost leta 1981 v skladu s Statutom avtonomije znanem kot ''Estatuto de Carmona''. Postopek, ki po španski ustavi iz leta 1978, tudi sedanji od leta 2009, priznava in zagotavlja pravico avtomomije različnim regijam in nacionalnostim v Španiji. Postopek za vzpostavitev Andaluzije kot avtonomne skupnosti sledi 151. členu Ustave, zaradi česar ima Andaluzija edina ta poseben status. Ta člen je bil določen za regije, kot je Andaluzija, da bi onemogočil izbruh španske državljanske vojne v obdobju druge španske republike. Člen 1 statuta o avtonomiji iz leta 1981 temelji na regiji "zgodovinske identitete", samoupravi, da ustava dovoljuje vsakemu državljanu odkrito enakost do ostalih narodnosti in regij, ki sestavljajo Španijo in z močjo, ki izhaja iz andaluzijske ustave in ljudi, ki se odraža v njenem statutu o avtonomiji. V oktobru 2006 je ustavna komisija v ''Cortes Generales'' (nacionalni zakonodajalec Španije), z ugodnimi glasovi španske socialistične stranke delavcev (PSOE), združene levice (IU) in stranke Ljudske partije (PP), odobril nov statut o avtonomiji za Andaluzijo, katere preambula se nanaša na skupnost kot "nacionalna realnost" (''realidad nacional''): Danes Ustava v svojem 2. členu priznava Andaluzijo kot narodnost in kot del neločljive enotnosti španskega naroda. == Gospodarstvo == Andaluzija je tradicionalno [[kmetijstvo|kmetijska]] pokrajina, vendar prevladuje storitveni sektor (zlasti [[turizem]], prodaja na drobno in prevoz). Včasih cvetoč gradbeni sektor je močno prizadela recesija leta 2009. Industrijski sektor je manj razvit kot v večini drugih regij v Španiji. Med letoma 2000-2006 je bila gospodarsko rast 3,72% na leto med najvišjimi v državi. Še vedno je, po podatkih španskega Instituto Nacional de Estadística (INE), BDP na prebivalca v Andaluziji (17.401 €; 2006) in ostaja drugi najnižji v Španiji, pred Extremaduro. === Turizem === [[File:Rabida1.jpg|thumb|Samostan La Rábida, Palos de la Frontera, provinca Huelva.]] [[File:Ronda La Ciudad2004.jpg|thumb|Pogled na Rondo.]] [[File:01 Antequera, Andalusia, Spain.jpg|thumb|Cerkev Santa María la Mayor v Antequerai.]] Z relativno blagimi zimami in spomladanskim podnebjem, je jug Španije privlačen za čezmorske obiskovalcev in predvsem turiste iz severne Evrope. Medtem ko nekatera celinska območja ostajajo relativno neprizadeta, imajo obalna območja Andaluzije številne obiskovalce in promet večino leta. Med avtonomnimi skupnostmi je v turizmu samo še Katalonija primerljiva z Andaluzijo, s skoraj 30 milijoni obiskovalcev na leto. Glavni turistični destinaciji v Andaluziji sta Costa del Sol in Sierra Nevada. 70 odstotkov nastanitvenih kapacitet in 75 odstotkov nočitev v andaluzijskih hotelih je v obalnih občinah. Največje število turistov prihaja v avgustu - 13,26 % nočitev skozi vse leto - in najmanj v decembeur - 5,36 %. [[File:PuertoBanus.jpg|170px|thumb|left|''Puerto Banús'', Marbella.]] Na zahodu od atlantski obali sta Costa de la Luz (provinci Huelva in Cádiz), na vzhodu Sredozemska obala, Costa del Sol (provinci Cádiz in Málaga), Costa Tropical (Granada in del Almeríe ) in Costa de Almería. V letu 2004 je ''modro zastavo plaže'' ('' Foundation for Environmental Education (FEE)'' dobilo 66 andaluzijskih plaž in 18 turističnih pristanišč, saj so v dobrem stanju ohranjenosti v smislu trajnosti, dostopnosti in kakovosti. Kljub temu je raven turizma na andaluzijskih obalah dovolj visoka, da imajo pomemben vpliv na okolje, zato jih španski ekologi (''Ecologistas en Acción'') označujejo z "črno zastavo plaže" ali [[Greenpeace]], ki tudi izraža nasprotno mnenje. Skupaj z obmorskim turizmom, se močno povečuje trajnostni turizem v notranjosti, kot tudi kulturni, športni in kongresni turizem. Tak primer športa in narave je smučišče v Narodnem parku Sierra Nevada. Kot kulturni turizem ima Andaluzija nekaj pomembnih spomenikov, ki segajo v muslimansko obdobje: Velika mošeja v Córdobi, Alhambra v Granadi, Giralda in Alcazar v Sevilji in Alcazaba v Malagi. Obstaja na stotine kulturnih turističnih destinacij: katedral, gradov, utrdb, samostanov in zgodovinskih mestnih središč; mestni središči Úbeda in Baeza v provinci Jaén sta na seznamu Unescove svetovne dediščine. Vsaka od provinc kaže veliko različnih arhitekturnih slogov: islamska, renesančna, baročna arhitektura in več modernih slogov. Nadalje obstajajo ''Lugares colombinos'', pomembna mesta v življenju Krištofa Kolumba: Palos de la Frontera, samostan La Rábida in Moguer v provinci Huelva. Obstajajo tudi arheološka najdišča velikega pomena: rimsko mesto Italica, rojstna hiša cesarja Trajana in (verjetno) Hadrijana; Baelo Claudia v bližini Gibraltarske ožine; Medina Azahara, mestna palača kordobskega kalifa Abd-ar-Rahman III., kjer se še vedno nadaljujejo velika izkopavanja. [[File:Playas de Nerja 2.jpg|thumb|Nerja.]] Andaluzija je rojstni kraj takih velikih slikarjev, kot so [[Diego Velázquez|Velázquez]] in [[Bartolomé Esteban Murillo|Murillo]] (Sevilla) in v zadnjem času, [[Pablo Picasso|Picasso]] (Málaga); Picasso ima v rodnem mestu Museo Picasso Malaga in Natal House Foundation; Casa de Murillo je bila hiša muzej 1982-1998, vendar je zdaj predvsem urad za Andaluzijski svet kulture. CAC Málaga (Muzej moderne umetnosti) je najbolj obiskan muzej v Andaluziji in ponuja razstave umetnikov kot so Louise Bourgeois, Jake in Dinos Chapman, Gerhard Richter, Anish Kapoor, Ron Mueck ali Rodney Graham. Malaga ima tudi del zasebne zbirke Carmen Thyssen-Bornemisza v muzeju Carmen Thyssen. Obstajajo številni drugi pomembni muzeji po vsem območju, tako slik kot arheoloških artefaktov, kot so zlat nakit, keramika in drugih del, ki dokazujejo tradicije obrtni v regiji. Svet vlade je imenovala naslednje "Municipios Turisticos": v Almeríji Roquetas de Mar; v Cádizu Chiclana de la Frontera, Chipiona, Conil de la Frontera, Grazalema, Rota in Tarifa; v Granadi Almuñécar; v Huelvi Aracena; v Jaénu Cazorla; v Málagi, Benalmádena, Fuengirola, Nerja, Rincón de la Victoria, Ronda in Torremolinos; v Sevilji Santiponce. === Spomeniki in značilnosti === {{div col|colwidth=20em}} * [[Alcazaba, Almería]] * [[Cueva de Menga, Antequera]] * [[El Torcal, Antequera]] * [[Medina Azahara]] Córdoba * [[Velika mošeja, Córdoba]] * [[Frigiliana, Frigiliana (Málaga)]] * [[Alhambra]], Granada * [[Palača Karla V.]], Granada * [[Kartuzija Granada]] * [[Albayzín]], Granada * [[Samostan La Rabida]], Palos de la Frontera * [[Grad Santa Catalina (Jaén)]], Jaén, Španija * [[Stolnica v Jaénu]] * [[Úbeda]]in [[Baeza]], Jaén * [[Alcazaba, Málaga]] * [[Palača Buenavista, Málaga]] * [[Stolnica v Málagi]] * [[Puente Nuevo, Ronda]] * [[Jame Nerja (Málaga)]] * [[Plaza de Toros de Ronda, Ronda]] * [[Giralda]] * [[Torre del Oro]] * [[Plaza de España, Sevilla]] * [[Stolnica svete Marije, Sevilla]] * [[Alcázar, Sevilla]] {{div col end}} == Transport == [[File:Carreteras en Andalucía.PNG|thumb|325px|Ceste I. reda v Andaluziji]] Kot v vsaki sodobni družbi, je tudi v Andaluziji prometni sistem bistveni strukturni element delovanja. Transportno omrežje omogoča teritorialno usklajevanje gospodarskega razvoja in distribucije in medmestni prevoz. V mestnem prometu imajo zaradi nerazvitega sistema javnega prevoza, pešci in drugi nemotorizirani uporabniki slabši položaj v primerjavi uporabniki osebnih vozil. Več andaluzijskih prestolnic - Córdoba, Granada in Sevilla, so nedavno poskušale to popraviti s krepitvijo sistemov javnega prevoza in zagotavljanjem boljše infrastrukture za uporabo koles [[File:Sevilla2005Julio 050.jpg|thumb|left|Postaja Santa Justa, Sevilla]] Že več kot stoletje je bilo železniško omrežje centralizirano v regionalnem središču Sevilli in državnem središču v Madridu in ni bilo neposrednih povezav med deželnimi prestolnicami. Sedaj so vzpostavljene povezave z vlaki za visoke hitrosti AVE iz Madrida preko Córdobe, Seville in Malage. To je bila prva proga za visoke hitrosti v Španiji (ki deluje od leta 1992). Nadaljnje AVE proge so v gradnji.<ref>[http://www.renfe.es/ave/index.html Productos Alta Velocidad], RENFE/AVE. Retrieved 11 December 2009.</ref> Druge glavne poti so Algeciras - Sevilla in Almería preko Granade v Madrid. Večina glavnih cest je bila zamenjana z avtocestami, znane kot ''autovías''. Autovía del Este (Autovía-4) teče iz Madrida skozi Naravni park Despeñaperros, nato pa preko Bailen, Córdobe in Seville v Cadiz in je del Evropske ceste E05 v Vseevropskem cestnem omrežju. Druga glavna cesta v regiji je del Evropska cesta E15, ki poteka kot Autovía del Mediterraneo vzdolž španske sredozemske obale. Del te predstavlja veleprometnica Autopista AP-7, drugje pa Autovía-7. Obe cesti vodita v smeri vzhod-zahod, Autovía-4 pa zavije proti jugu v zahodni Andaluziji. Druge ceste prvega reda so Autovía-48 približno ob atlantski obali od Cadiza do Algecirasa, nadaljuje evropsko cesto E05 in se sreča z E15; Autovía del Quinto Centenario (Autovía-49), se nadaljuje zahodno od Seville (kjer Autovía-4 zavije proti jugu) in gre v Huelvo in na Portugalsko, kot Evropska cesta E01; Autovía Ruta de la Plata (Autovía-66), Evropska cesta E803, ki v grobem ustreza starodavni rimski "Silver Route" teče iz rudnikov v severni Španiji, severno od Seville; Autovía de Málaga (Autovía-45), poteka južno od Cordobe do Málage; in Autovía de Sierra Nevada (Autovía-44), ki je del evropske ceste E902, poteka južno od Jaéna na sredozemsko obali v Motril. [[File:Aeropuerto de Malaga.jpg|thumb|Málaga Airport]] Od leta 2008 ima Andaluzija šest javnih letališč, ki so vsa lahko odpravljajo mednarodne lete. Letališče Málaga je prevladujoče saj odpravi 60,67 % potnikov in od tega 85 % v mednarodnem prometu. Seville Airport ima 20,12 % prometa in letališče Jerez 7,17 %, tako da predstavljajo ta tri letališča 87,96 % prometa.<ref name="Datos Aena">{{navedi splet | publisher = Aena | url = http://estadisticas.aena.es/csee/ContentServer?pagename=Estadisticas%2FHome | title = Informes sobre la utilización de los aeropuertos de España en los últimos años | accessdate = 17 January 2008 | language = es | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080108081527/http://estadisticas.aena.es/csee/ContentServer?pagename=Estadisticas%2FHome | archivedate = 2008-01-08 | url-status = live }}</ref> Letališče Málaga je mednarodno letališče, ki ponuja široko paleto mednarodnih destinacij. Ima dnevno povezavo z dvajset mesti v Španiji in več kot sto mesti v Evropi (predvsem v Veliki Britaniji, srednji Evropi in nordijskih državah, tudi glavna mesta v Vzhodni Evropi: Moskva, Sankt Peterburg, Sofija, Riga in Bukarešta), Severna Afrika, Bližnji vzhod ([[Rijad]], [[Džida]] in Kuvajt) in Severni Ameriki (New York, Toronto in Montreal). [[File:Port of Algeciras.jpg|thumb|left|Pristanišče Algeciras]] Glavno pristanišče za tovorni in kontejnerski promet je Algeciras in Málaga za potniške ladje. Algeciras je špansko vodilno trgovsko pristanišče s 60.000.000 tonami tovora v letu 2004.<ref>{{navedi knjigo |last=Barragán Muñoz |first=Juan Manuel |author2=Chica Ruiz, Adolfo|author3= Pérez Cayeiro, Maria Luisa |publisher= Consejería de Medio Ambiente de la Junta de Andalucía |title=Propuesta de Estrategia Andaluza de Gestión Integrada de Zonas Costeras |isbn= 978-84-96776-06-7 |page=255 |chapter=3 |language=es}}</ref> Sevilla je le komercialno rečno pristanišče. Druga pomembna pristanišča so še v zalivu Cádiz, Almería in Huelva. Svet vlade je odobril načrt infrastrukture za trajnost prometa v Andaluziji (PISTA) 2007-2013, ki predvideva naložbe najmanj 30 milijard EUR v tem obdobju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ecoticias.com/20080916-andalucia-el-plan-de-infraestructuras-para-el-transporte-sostenible-preve-una-inversion-de-30000-millones.html|title=Andalucía. El Plan de Infraestructuras para el transporte sostenible prevé una inversión de 30.000 millones|accessdate=11 December 2009|date=16 September 2008|author=|work=Ecoticias.com|language=es|archive-date=2008-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20080919194831/http://www.ecoticias.com/20080916-andalucia-el-plan-de-infraestructuras-para-el-transporte-sostenible-preve-una-inversion-de-30000-millones.html|url-status=dead}}</ref> == Umetnost == Andaluzija je bila rojstni kraj številnih velikih umetnikov: [[slikar]]jev [[Velázquez]]a, Murilla in Juan de Valdés Leala; [[kipar]]jev Juan Martínez Montanesa, Alonsa Cana in Pedra de Mena in modernih slikarjev kot sta Daniel Vázquez Díaz in [[Pablo Picasso]]. [[Skladatelj]] [[Manuel de Falla]] je bil iz Cádiza in je v svoja dela vključeval tipične andaluzijske melodije, kot je to storil tudi Joaquín Turina iz Seville. Odlična pevka Camarón de la Isla se je rodila v San Fernandu, [[Andrés Segovia]], ki je pomagal oblikovati romantično-modernistični pristop do klasične kitare se je rodil v Linaresu, Jaén. === Arhitektura === [[File:Alhambradesdegeneralife.jpg|thumb|left| Alhambra, vrtovi Generalife in Albaicín.]] Od [[neolitik]]a dalje ima Andaluzija ohranjene pomembne [[megalite]], kot so [[Kelti|keltski]] nagrobniki na Cueva de Menga in Dolmen de Viera, oba v Antequera. [[Arheolog]]i so našli bronastodobni mesti Los Millares in El Argar. Arheološka izkopavanja na Doña Blanca v El Puerto de Santa María so odkrila najstarejše feničansko mesto na Iberskem polotoku. Glavne ruševine so bile odkrite tudi v rimski Italici v bližini Seville. Nekatere najznamenitejše arhitekture v Andaluziji datirajo iz muslimanskega obdobja: Alhambra in Velika mošeja Córdoba. [[File:Patio de Córdoba.jpg|thumb|upright|''Patio andaluz'' v Córdobi]] Tradicionalna arhitektura Andaluzije ohranja svoje rimske in arabske korenine, z izrazito mediteranskim značajem, ki je močno pogojeno s podnebjem. Tradicionalne mestne hiše so zgrajene s skupnimi stenami, da se zmanjša izpostavljenost visokim zunanjim temperaturam. Trdne zunanje stene so pobarvane z apnom, da se zmanjša učinke segrevanja zaradi sonca. V skladu s klimo in tradicijo ima vsako področje lahko terasaste strehe ali pokrite s kritino v rimskem ''imbrex in tegula'' slogu (posebna opečna kritina). Eden od značilnih elementov (in najbolj očitno pod vplivom rimske in severnoafriške arhitekture) je notranje dvorišče ali ''patio'', ki je še posebej znano v Cordobi. Drugi značilni elementi so dekorativni (in funkcionalni): kovane železne rešetke, ploščice znane kot [[azulejo]]. Tako v skupnih kot zasebnih domovih velja starejša tradicija okraševanja z rastlinami, cvetjem, vodnjaki, bazeni in potoki vode. Poleg teh splošnih elementov obstajajo tudi posebne lokalne arhitekturne značilnosti, kot so ravne strehe, pokriti dimniki in radikalno podaljšani balkoni v Alpujarra, jamska bivališča Guadix in Sacromonte ali tradicionalna arhitektura ''Mancomunidad del Marquesado del Zenete'', pokrajine na severni strani Sierra Nevade. [[File:Gran Teatro Falla.jpg|thumb|left|Gran Teatro Falla v Cádizu.]] Monumentalna arhitektura stoletja takoj po rekonkvisti pogosto kaže krščansko hegemonijo. Nekatere izmed največjih renesančnih stavb v Andaluziji so iz takratnega kraljestva Jaén: [[stolnica v Jaénu]], delo Andrésa de Vandelvira, je služila kot model za katedrali v Malagi in Guadixu. Sevilla in njeno kraljestvo ima vidno arhitekturo tega časa, kot je ''Casa consistorial de Sevilla'', ''bolnišnica de las Cinco Llagas'' ali [[kartuzija]] v Jerez de la Frontera. [[Palača Karla V.]] v Granadi je nedvomno pomembna za italijanski purizem. Andaluzija ima tudi baročno ero stavb kot je ''palača San Telmo'' v Sevilli (sedež sedanjega avtonomnega predsedstva), cerkev ''Marije Reposo v Campillosu'' in ''kartuzija v Granadi''. Akademicizem je dal regijsko ''Kraljevo tovarno tobaka'' v Sevilli in neoklasicizem jedro Cádiza, kot je [[mestna hiša]], ''Kraljevi zapor'' in ''Oratorio de la Santa Cueva''. Arhitektura v 19. in 20. stoletju je prispevala stavbe za ibero-ameriško razstavo leta 1929 v Sevilli, vključno z neo-mudéjar Plaza de España. Andaluzija ohranja tudi pomembno industrijsko dediščino, povezano z različnimi gospodarskimi dejavnostmi. Poleg arhitekture mest je tudi veliko ruralne arhitekture. Hiše, kot tudi haciende z gospodarskimi poslopji in majhne kmečke hišice. === Kiparstvo === [[File:Entierro cristo museo sevilla.jpg|thumb|''Objokovanje mrtvega Kristusa'', Pedro Millán, Muzej lepih umetnosti, Sevilla]] Iberski reliefi iz Osuna, Gospa iz Baza in León de Bujalance, feničanski sarkofagi iz Cádiza in rimski kipi iz mest v Betiki, kot je Italica, pričajo o tradiciji kiparstva v Andaluziji, ki sega v antiko. Ohranjenih je nekaj pomembnih skulptur iz časa Al Andaluz; dva izjemna leva iz Alhambre in Maristán iz Granade (v Albaicinu). Sevillska kiparska šola od 13. stoletja dalje in šola v Granadi iz konca 16. stoletja sta se osredotočili predvsem na krščansko versko vsebino, vključno s številnimi lesenimi oltarnimi podobami. Pomembnejši kiparji te tradicije so Lorenzo Mercadante de Bretaña, Pedro Millán, Juan Martínez Montañés, Pedro Roldán, José de Arce, Jerónimo Balbás, Alonso Cano in Pedro de Mena. Neverske skulpture so obstajale v Andaluziji že v antiki. Lep primer iz obdobja renesanse je dekoracija Casa de Pilatos v Sevilli. Neverska skulptura je igrala relativno majhno vlogo, dokler ni v 19. stoletju nastopil [[Antonio Susillo]]. === Slikarstvo === [[File:Pablo picasso 1.jpg|thumb|Pablo Picasso]] V Sevilli in Granadi je bila tudi šola slikarstva. Slednja je vidna v zgodovini španske umetnosti od 15. stoletja dalje. Pomembni umetniki so: Zurbarán, Velázquez in Murillo, pa tudi teoretiki umetnosti kot Francisco Pacheco. Muzej lepih umetnosti v Sevilli in [[Prado]] hrani številna reprezentativna dela sevillske šole slikarstva. Poseben romantičen žanr znan kot ''costumbrismo andaluz'' prikazuje tradicionalne in folklorne andaluzijske teme, kot so bikoborbe, borbe psov in prizori iz andaluzijske zgodovine. Pomembni umetniki tega žanra so Manuel Barron, José Ramos García, Gonzalo Bilbao Martínez in Julio Romero de Torres. Žanr je dobro zastopan v zasebni kolekciji Carmen Thyssen-Bornemisza, katere del je na ogled v muzeju Thyssen-Bornemisza v Madridu in muzeju Carmen Thyssen v Malagi. Málaga je tudi bila in je pomembno umetniško središče. Njen najbolj slaven predstavnik je bil Pablo Picasso, eden najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Mesto ima muzej in Natal House Foundation, ki je posvečena slikarju. == Literatura in filozofija == [[File:Antonio de Nebrija Introductiones latinae 1550.jpg|thumb|left|upright| ''Gramática'', 1492, Antonio de Nebrija]] Andaluzija ima pomembno vlogo v zgodovini španske literature, saj je bila skoraj vsa pomembna literatura, povezana z Andaluzijo, napisana v španščini. Pred 1492 je bila literatura napisana v andaluzijski arabščini. Hispano-arabski avtorji avtohtoni v regiji so bili: Ibn Hazm, Ibn Zaydun, Ibn Tufail, Al-Mu'tamid, Ibn al-Khatib, Ibn al-Yayyab in Ibn Zamrak ali andaluzijski hebrejski pesniki kot Solomon Ibn Gabirol. Pisatelj dvanajstega stoletja Ibn Quzman je oblikoval pesmi v pogovornem andaluzijskem jeziku. Leta 1492 je [[Antonio de Nebrija]] objavil svojo znamenito ''Gramática de la lengua castellana'' ("slovnica kastiljščine"), prvo takšno delo sodobnega evropskega jezika. Leta 1528 je napisal Francisco Delicado roman ''La lozana andaluza'' in leta 1599 je Sevillian Mateo Alemán napisal prvi del ''Guzmán de Alfarache'', prvi pikareskni roman z znanim avtorjem. Izraziti humanisti sevillske literarne šole so bili Juan de Mal Lara, Fernando de Herrera, Gutierre de Cetina, Luis Barahona de Soto, Juan de la Cueva, Gonzalo Argote de Molina in Rodrigo Caro. Cordoban Luis de Góngora je največji predstavnik ''culteranismo'' baročne poezije iz ''Siglo de Oro'' (španska zlata doba); slog se pogosto omenja kot ''Góngorismo''. Literarna romantika v Španiji je imela enega svojih velikih centrov v Andaluziji z avtorji kot Ángel de Saavedra, vojvoda Rivas, José Cadalso in [[Gustavo Adolfo Becquer]]. ''Costumbrismo andaluz'' obstaja v literaturi toliko kot v vizualni umetnosti, pri čemer so pomembni primeri ''Escenas andaluzas'' Serafína Estébanez Calderóna in dela Pedra Antonia de Alarcóna. Andaluzijskih avtorji Ángel Ganivet, Manuel Gómez-Moreno, Manuel Antonio Machado in Francisco Villaespesa vsi na splošno štejejo v generacijo '98. Tudi iz te generacije je bil Hermanos Álvarez Quintero, dramatik, ki je zvesto ujel andaluzijsko narečje in posebnosti. Nobelov nagrajenec za leto 1956, pesnik Juan Ramón Jiménez je bil iz Moguera v bližini Huelva. Velik del avantgarde Generacije '27, ki so se zbrali na Ateneo de Sevilla ob 300. obletnici smrti Góngora so bili Andaluzijci: [[Federico García Lorca]], Luis Cernuda, Rafael Alberti, Manuel Altolaguirre, Emilio Prados in Nobelov nagrajenec 1977 Vicente Aleixandre. Nekatere andaluzijskih izmišljeni liki so postali univerzalni arhetipi: [[Prosper Mérimée]]jeva je ciganska ''Carmen'', P.D. Eastmanov je ''Perro'', Pierre Beaumarchaisjev je ''Figaro'', Tirso de Moliova je ''Don Juan''. Med filozofi rojenimi v regiji je mogoče našteti [[Seneka]], [[Avicebron]], Maimonides, Averroes, Fernan Pérez de Oliva, Sebastian Fox Morcillo, Ángel Ganivet, Francisco Giner de los Rios in María Zambrano. == Sestrske regije == Andaluzija ima sestrske odnose z regijo Buenos Aires, Argentina od leta 2001.<ref>[http://www.buenosaires.gov.ar/areas/internacionales/docs/convenios_hermanamientos.pdf Hermanamientos de la Ciudad Autónoma de Buenos Aires], official site of Buenos Aires.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zuanje povezave == {{commons|Andalucía|Andalusia}} * [http://www.juntadeandalucia.es Official site - Junta de Andalucia] * [http://www.andalucia.org/en/ Andalucia Tourism Site] * [http://www.theguardian.com/travel/andalucia Andalucia page at the guardian] * [http://www.tertuliaandaluza.com tertuliaandaluza.com] {{es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Andaluzija| ]] [[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]] 3tyzaorr333xxybbdi6see8tnmg4vn9 0 384767 6741166 6716597 2026-08-23T09:34:04Z Neka oseba 238731 6741166 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Tolmin | image = | image_size = | fullname = Nogometni Klub Tolmin | nickname = ''Tminci'' | founded = 1921 | ground = Športni park Brajda,<br /> [[Tolmin]] | capacity = 500 | chrtitle = Predsednik | chairman = Mitja Taljat | mgrtitle = Trener | manager = | league = 3. SNL Zahod | season = 2025/26 | position = | pattern_la1 = | pattern_b1 = _blackhoops | pattern_ra1 = | leftarm1 = D80000 | body1 = D80000 | rightarm1 = D80000 | shorts1 = 000000 | socks1 = 000000 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | leftarm2 = 1E90FF | body2 = FFFF00 | rightarm2 = 1E90FF | shorts2 = 1E90FF | socks2 = 1E90FF | website = http://www.nktolmin.si }} '''Nogometni Klub Tolmin''' je slovenski nogometni klub iz [[Tolmin|Tolmina]], ki igra v [[Tretja slovenska nogometna liga|tretji slovenski nogometni ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1921]], domači stadion kluba je [[Športni park Brajda]] <ref>{{Navedi splet|title=Športni park Brajda|url=https://www.slovenia.info/sl/sport/sportne-priprave/infrastruktura/836-sportni-park-brajda|website=I feel Slovenia|accessdate=2025-08-05|language=sl|last=STO}}</ref>. Nogometni klub je v preteklosti nastopal pod različnimi imeni in v okviru različnih društev. Leta 1947 se je Nogometno društvo Tolmin preimenovalo v Fizkulturno društvo Tolmin, leta 1952 se je priključilo Telovadnemu društvu Partizan, leta 1971 pa se je nogometni klub osamosvojil. Od osamosvojitve je nogometni klub občasno nosil imena glavnih sponzorjev. NK Tolmin je bil tako poznan kot NK Avtoprevoz Tolmin, NK PSC Tolmin, trenutno pa člansko moštvo nastopa pod imenom NK TKK Tolmin, medtem ko mlajše selekcije kluba nastopajo pod imenom Nogometna šola Hidria Tolmin. Največji uspeh je NK Tolmin dosegel v sezoni 2013/14, ko je osvojil naslov prvaka v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] Zahod in se posledično uvrstil v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Poleg tega je NK Tolmin osvojil tudi 3 naslove prvaka v pokalu MNZ Nova Gorica. V sezoni 2023/24, je klub ponovno igral v slovenski drugi ligi, katero je končal na 12. mestu<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2024|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref>. Naslednjo sezono 2024/25 je klub igral na obnovljenem stadionu z povečano kapaciteto (kapaciteta se je povečala iz 250 sedežev na 500 sedežev) in končal sezono na predzadnjem 15. mestu in izpadel v 3. SNL Zahod<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/Default.asp?action=lestvica&id_menu=238|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref>. Domače tekme NK Tolmin igra v Športnem parku Brajda. Zaščitni barvi kluba sta rdeča in črna. Himna kluba se imenuje ''Rdeče-črni iz Tolmina, naj se piše zgodovina'', napisal pa jo je Leon Oblak. <br /> [[Slika:Moštvo NK Tolmin 2019-2020.jpg|alt=Moštvo NK Tolmin za sezono 2019/2020|sredina|sličica|600x600_pik|Moštvo NK Tolmin za sezono 2019/2020]] == Moštvo sezone 2019/20 == {| class="wikitable" |'''Št.''' |'''Položaj''' |'''Igralec''' |- |1 |GK |Matej Mavrič |- |2 |DF |Tim Kutin |- |3 |DF |Gregor Kos |- |4 |DF |Jani Šturm |- |5 |DF |Tine Zornik |- |6 |MF |Danijel Rakušček |- |8 |MF |Bine Kavčič |- |9 |MF |Sebastjan Lesjak |- |10 |MF |Klemen Jarc |- |11 |FW |Grega Debenjak |- |12 |GK |Jaka Konec |- |14 |MF |Aleš Rutar |- |15 |FW |Boban Kucalović |- |16 |MF |Tine Kravanja |- |17 |DF |Nejc Kumer |- |18 |MF |Luka Rutar |- |19 |MF |Nik Kutin |- |20 |DF |Matija Šuligoj |- |21 |MF |Dani Perše |- |22 |FW |Jaka Lapanja |- |23 |MF |Danijel Šturm |- |24 |MF |Fitim Zabelaj |- |25 (Kosovo) |MF |Istrefi Eldit |- |26 (ZDA) |FW |Bruce Allen Dowlin |} == Končne ligaške uvrstitve od leta 1991 == {| class="wikitable" |'''Sezona''' |'''Liga''' |'''Končna uvrstitev''' |- |1991/92 |EPNL |4. mesto |- |1992/93 |3. SNL |14. mesto |- |1993/94 |EPNL |5. mesto |- |1994/95 |EPNL |7. mesto |- |1995/96 |EPNL |8. mesto |- |1996/97 |EPNL |8. mesto |- |1997/98 |EPNL |3. mesto |- |1998/99 |3. SNL |6. mesto |- |1999/00 |3. SNL |8. mesto |- |2000/01 |3. SNL |10. mesto |- |2001/02 |EPNL |1. mesto |- |2002/03 |3. SNL |8. mesto |- |2003/04 |3. SNL |7. mesto |- |2004/05 |EPNL |2. mesto |- |2005/06 |EPNL |3. mesto |- |2006/07 |EPNL |1. mesto |- |2007/08 |3. SNL |4. mesto |- |2008/09 |3. SNL |9. mesto |- |2009/10 |3. SNL |7. mesto |- |2010/11 |3. SNL |4. mesto |- |2011/12 |3. SNL |5. mesto |- |2012/13 |3. SNL |2. mesto |- |2013/14 |3. SNL |1. mesto |- |2014/15 |2. SNL |5. mesto |- |2015/16 |2. SNL |9. mesto |- |2016/17 |3. SNL |5. mesto |- |2017/18 |3. SNL |2. mesto |- |2018/19 |3. SNL |2. mesto |- |2019/20 |3. SNL |6. mesto |- |2020/21 |3. SNL |8. mesto |- |2021/22 |3. SNL |4. mesto |- |2022/23 |3. SNL |1. mesto |- |2023/24 |2. SNL |15. mesto |- |2024/25 |2. SNL |15. mesto |- |2025/26 |3. SNL |4. |- |2026/27 |3.SNL | |} <br /> == Dosežki == <span style="color:#030C43;"></span><span style="color:#030C43;"></span><span style="color:#030C43;"></span><span style="color:#030C43;"></span> * Prvaki Primorske 1960 * Prvaki goriške podzveze 1961/62 * Prvaki goriške podzveze 1965/66 * Prvaki MNZ Nova Gorica 1975/76 * Prvaki Medobčinske nogometne lige Ajdovščina Idrija 1990/91 * Prvaki EPNL: 2001/02 * Prvaki EPNL: 2006/07 * Prvaki 3. SNL Zahod: 2013/14 * Pokalni prvaki MNZ Nova Gorica: 2003/04 * Pokalni prvaki MNZ Nova Gorica: 2004/05 * Pokalni prvaki MNZ Nova Gorica: 2008/09 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Tolmin]] [[Kategorija:Ustanove v Tolminu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1921]] [[Kategorija:NK Tolmin| ]] i691891ew5n2q8cswma1cokac1v2l1p 0 404826 6741158 6077645 2026-08-23T09:09:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741158 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Enes Rujović | height = 170 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet) |Vezni igralec]] | currentclub = [[SV Rohrbach]] | clubnumber = | youthyears1 = –2005|youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | youthyears2 = 2005–2006|youthclubs2 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda]] | youthyears3 = 2006–2008|youthclubs3 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] | years1 = 2007–2009 |clubs1 = [[NK Interblock|Interblock]] |caps1 = 15 |goals1 = 0 | years2 = 2008–2009 |clubs2 = → [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] (pos.) |caps2 = 14 |goals2 = 5 | years3 = 2009–2012 |clubs3 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] |caps3 = 68 |goals3 = 7 | years4 = 2011–2012 |clubs4 = → [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] (pos.) |caps4 = 1 |goals4 = 0 | years5 = 2012 |clubs5 = [[NK Krka|Krka]] |caps5 = 15 |goals5 = 8 | years6 = 2013–2014 |clubs6 = [[Nea Salamis Famagusta FC|Nea Salamina]] |caps6 = 6 |goals6 = 1 | years7 = 2014 |clubs7 = [[Zakynthos F.C.|Zakynthos]] |caps7 =5 |goals7 = 1 | years8 = 2015 |clubs8 = [[NK Šenčur|Šenčur]] |caps8 = 12 |goals8 = 7 | years9 = 2015– |clubs9 = [[NK Krško|Krško]] |caps9 = 8 |goals9 = 1 | years10 = 2015–2016 |clubs10 = [[NK Šenčur|Šenčur]] |caps10 = 22 |goals10 = 7 | years11 = 2016–2017 |clubs11 = [[NŠ Drava Ptuj|Drava]] |caps11 = 10 |goals11 = 0 | years12 = 2017–2018 |clubs12 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |caps12 = 38 |goals12 = 5 | years13 = 2019 |clubs13 = [[SV Stegersbach]] |caps13 = |goals13 = | years14 = 2019– |clubs14 = [[SV Rohrbach]] |caps14 = |goals14 = | nationalyears1 = 2007 |nationalteam1 = Slovenija do 18 let |nationalcaps1 = 8 |nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2007 |nationalteam2 = Slovenija do 19 let |nationalcaps2 = 4 |nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2010 |nationalteam3 = Slovenija do 20 let|nationalcaps3 = 1 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2009–2010 |nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps4 = 3 |nationalgoals4 = 0 }} '''Enes Rujović''' [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[29. maj]] [[1989]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Rujović prihaja iz Ljubljane. Nogomet je začel igrati leta 1996 za ljubljanski [[NK Interblock|Interblock]]. Igra na položaju ofenzivnega vezista, a se znajde tudi na drugih položajih v zvezni vrsti. Doslej je igral za osem različnih klubov od tega tudi na tujem in sicer na Cipru in v Grčiji. Od konca junija 2015 pa je član [[NK Krško]], ki igra v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski prvi ligi]]. Odigral pa je tudi tri tekme za [[Slovenska nogometna reprezentanca U21|Slovensko reprezentanco do 21 leta]]. Svoj debitantski nastop je imel 11.avgusta 2009 na [[Station ob jezeru|Stadionu ob jezeru]] v [[Velenje|Velenju]] proti BiH U21 .<ref>[http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/vuckic-in-majcen-zadela-ob-zmagi-proti-bih-u/209679 o tekmi Rujovića za U21 Slovenije na rtvslo.si]</ref> Med slovensko elito (1 SNL) je igral za Ljubljanska kluba Interblock ter Olimpija in zbral 77 nastopov na katerih je dal 6 golov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=47547&id=832&all=1 |title=stran E.Rujovića na PrvaLiga.si |access-date=2015-06-29 |archive-date=2012-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325141415/http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=47547&id=832&all=1 |url-status=dead }}</ref> == Klubska kariera == {| border=1 cellpadding=3 style="border-collapse: collapse;" |- align=center style=background:#efefefe |- bgcolor="#F0E68C" align="center" ! Sezona ! Klub ! Država ! Liga ! Nastopov ! Golov |- | 2007-2009 | align=center | [[NK Interblock|Interblock]] | align=center | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center | '''[[1.SNL|I]]''' | align=center | 15 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd | 2008-2009 | align=center | [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | align=center | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center | '''[[2.SNL|II]]''' | align=center | 14 | align=center | 5 |- | 2009-2012 | align=center | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | align=center | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center | '''[[1.SNL|I]]''' | align=center | 68 | align=center | 7 |- bgcolor=#dddddd | 2011-2012 | align=center | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | align=center | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center | '''[[1.SNL|I]]''' | align=center | 1 | align=center | 0 |- | 2012 | align=center | [[NK Krka|Krka]] | align=center | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center | '''[[2.SNL|II]]''' | align=center | 15 | align=center | 8 |- bgcolor=#dddddd | 2013-2014 | align=center | [[Nea Salamis Famagusta FC|Nea Salamina]] | align=center | {{ikonazastave|Ciper}} | align=center | '''[[Ciperska prva liga|I]]''' | align=center | 6 | align=center | 1 |- | 2014 | align=center | [[Zakynthos F.C.|Zakynthos]] | align=center | {{ikonazastave|Grčija}} | align=center | '''[[2.Grška liga|II]]''' | align=center | 5 | align=center | 1 |- bgcolor=#dddddd | 2015 | align=center | [[NK Šenčur|Šenčur]] | align=center | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center | '''[[2.SNL|II]]''' | align=center | 12 | align=center | 7 |- | 2015- | align=center | [[NK Krško|Krško]] | align=center | {{ikonazastave|Slovenija}} | align=center | '''[[1.SNL|I]]''' | align=center | 4 | align=center | 1 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Rujović, Enes}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Nea Salamis Famaguste FC]] [[Kategorija:Nogometaši Zakynthosa F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši SV Stegersbacha]] [[Kategorija:Nogometaši SV Rohrbacha]] j6btm0godltapf7ckb6288b2yzxrtvx 0 410617 6741063 6740793 2026-08-22T21:32:44Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6741063 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 01tq6g3gjcnl2nzkcnohx7v40eavj5k 6741068 6741063 2026-08-22T21:40:57Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6741068 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] khciegbqgv76hss5nm94sg4rlg7oadu 0 412101 6741087 5797988 2026-08-22T23:07:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741087 wikitext text/x-wiki '''Carbanak''' je spletna kriminalna združba, ki je uporabljala tehnike iz skupine usmerjenih napadov. Njihove tarče so bile različne banke po vsem svetu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title = Kibernetska združba Carbanak je 100 finančnim institucijam po vsem svetu ukradla milijardo ameriških dolarjev {{!}} STEBRI d.o.o.|url = http://www.stebri.si/novo/kibernetska-zdruzba-carbanak-je-100-financnim-institucijam-po-vsem-svetu-ukradla-milijardo-ameriskih-dolarjev/|website = www.stebri.si|accessdate = 2015-12-17}}</ref> Pri kriminalnem dejanju so uporabljali tehniki spletnega ribarjenja "[[phishing]]" ter stranskih vrat "backdoor": Tarča je prejela e-pošto, ki je vsebovala CPL priponko. Po odprtju tega programa, so se inštalirala stranska vrata oz. "[[backdoor]]" bazirana na Carberpovi kodi. To zlonamerno programsko opremo, danes imenujemo Carbanak. Namenjena je vohunjenju, filtraciji podatkov ter deluje kot daljinec za oddaljeni dostop. Ko storilci na ta način prodrejo v tarčno omrežje, se ročno pomikajo po le-tem, dokler ne najdejo ciljnega računalnika (kaj je ciljni računalnik se od primera, do primera razlikuje, skupno jim je le to, da imajo dostop do denarja). <ref>{{Navedi splet|title = The Great Bank Robbery: the Carbanak APT - Securelist|url = https://securelist.com/blog/research/68732/the-great-bank-robbery-the-carbanak-apt/|date = 2015-02-17|accessdate = 2015-12-17|archive-date = 2015-02-17|archive-url = https://web.archive.org/web/20150217133401/https://securelist.com/blog/research/68732/the-great-bank-robbery-the-carbanak-apt/|url-status = bot: unknown}}</ref> == Izplačevanje denarja == [[Bankomat]] je nenadoma ob navidezno naključnih dneh in naključnih urah pričel bruhati iz sebe denar, ne da bi kdorkoli bil prisoten, ali bi kdorkoli imel v njem svojo bančno kartico. Varnostne kamere so vedno posnele le navizedno naključne ljudi, ki so bili ob pravem času na pravem mestu ter velike kupe denarja. <ref>{{Navedi splet|title = Bankomati bruhali denar, računi so se praznili|url = http://www.zurnal24.si/carbanak-rop-banke-kiber-kriminal-kaspersky-clanek-245328|website = zurnal24|accessdate = 2015-12-17}}</ref> Uporabili so tudi tehniko napihovanja. Na primer: imetnik je imel na svojem računu 1.000€. Kriminalci so to številko spremenili na 10.000€, sebi izplačali 9.000€, 1.000€ pa je še vedno ostalo na imetnikovem računu. Tako lastniki računov po svetu niso opazili česarkoli sumljivega in na ta način je združba lahko delovala kar nekaj časa.<ref name=":1">{{Navedi splet|title = Kibernetska združba Carbanak je 100 finančnim institucijam po vsem svetu ukradla milijardo ameriških dolarjev|url = https://www.si21.com/Gospodarstvo/Kibernetska_zdruzba_Carbanak_je_100_financnim_institucijam_po_vsem_svetu_ukradla_milijardo_ameriskih_dolarjev/|website = Gospodarske in poslovne novice - Kibernetska združba Carbanak je 100 finančnim institucijam po vsem svetu ukradla milijardo ameriških dolarjev - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate = 2015-12-17}}</ref> Goljufi pa so uporabljali tudi spletno bančništvo in mednarodne e-plačilne sisteme. V nekaterih primerih pa je bil denar deponiran na bankah na Kitajskem ali v ZDA. Strokovnjaki pa ne izključujejo možnosti, da so bile prejemnice nakazil tudi nekatere banke v drugih državah.<ref name=":0" /> == Storilci in žrtve == Storilce so poimenovali Carbanak. V resnici gre za člane kriminalne združbe Anunak. Kriminalna združba Anunak si je sposodila nekaj kod kriminalne združbe Carberp. Do sedaj še niso bili aretirani in v javnosti ni podatka, kdo naj bi bili člani te združbe. Žrtve so do 100 različnih podjetij iz okoli 30 različnih držav (Rusije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Kitajske, Ukrajine, Kanade, Hong Konga, Tajvana, Romunije, Francije, Španije, Norveške, Indije, Velike Britanije, Poljske, Pakistana, Nepala, Maroka, Islandije, Irske, Češke, Švice, Brazilije, Bolgarije in Avstralije).<ref name=":1" /> Grožnja je bila aktualna od leta 2013 pa do leta 2015, ko so jo člani Kaspersky Laba s pomočjo Interpola in Europola identificirali in preprečili nadaljnji vstop v ranjene sisteme. Ne moremo pa izključiti možnosti ponovnega udara Carbanaka. == Odkritje in preventivna zaščita == Če želimo tovrstne napade preprečiti, moramo prvo razumeti za kakšno vrsto grožnje gre. === Spletno ribarjenje oz. "phishing" === '''Spletno ribarjenje''' ali '''Phishing''' je napad, namenjen pridobivanju nepooblaščenih osebnih podatkov (npr. številke kreditnih kartic, gesla, podatke o računih ali druge osebne podatke tako, da pod pretvezo prepriča žrtev o potrebi po posredovanju teh podatkov). Prevare »phishing« uporabniki običajno prejmejo z neželeno elektronsko pošto ali kot pojavna okna.<ref>{{Navedi revijo|title = Spletno ribarjenje|url = https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spletno_ribarjenje&oldid=4517224|language = sl}}</ref> === Stranska vrata oz. "backdoor" === '''Stranska vrata''' ali '''backdoor''' je metoda, ki nepooblaščeni osebi omogoči dostop do računalnika, z uporabniškimi ali pa z administratorskimi pravicami. Najpogosteje se v ta namen na ciljnem računalniku zažene nek za to namenski program, ki pride tja s pomočjo [[Računalniški virus|računalniških virusov]], [[Črv (računalništvo)|črvov]] ali pa [[Trojanski konj (računalništvo)|trojanskih konjev]]. Pogosto napadalci spremenijo običajne uporabniške programe (na primer: P2P program) tako, da vsebujejo stranska vrata. Programerji lahko zanalašč skrijejo odprta vrata v svoje programe, na primer v spletne igrice in programe za prenašanje datotek. <ref>{{Navedi splet|title = What is backdoor?|url = http://searchsecurity.techtarget.com/definition/back-door|website = searchsecurity|accessdate = 2015-12-17|archive-date = 2015-12-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20151222075820/http://searchsecurity.techtarget.com/definition/back-door|url-status = dead}}</ref> Ker so delavci [[Interpol|Interpola]] in [[Europol|Europola]] identificirali grožnjo, a niso vedeli za katero vrsto gre, so na pomoč poklicali podjetje Kaspersky Lab. Te so grožnjo najprej identiicirali, nato pa zagnali določen »script« na vseh računalnikih znotraj banke, da so zlonamerno programsko opremo odstranili, nato pa so se prepričali, ali je grožnja zares izginila. Pred "phishing" napadi se lahko zaščitimo tako, da ne odpiramo datoteke neznanih prejemnikov, če pa jo dobimo od znanca, pa se najprej prepričamo, kaj nam je poslal. [[Zlonamerna programska oprema|Malware]] programom pa se lahko izognemo tudi tako, da pred inštalacijo programa, preverimo njegovo [[Zgoščevalna funkcija|HASH-kodo]] na origninalni strani programa, nato pa še pred inštalacijo, preverimo [[Zgoščevalna funkcija|HASH-kodo]] našega programa. V primeru, da se ti dve kodi ujemata, je program varen za uporabo. == Zunanje povezave == * [https://securityintelligence.com/carbanak-how-would-you-have-stopped-a-1-billion-apt-attack/ Carbanak: How Would You Have Stopped a $1 Billion APT Attack?] * [http://krebsonsecurity.com/wp-content/uploads/2015/02/Carbanak_APT_eng.pdf Carbanak APT: The Great Bank Robbery] * [https://www.controlrisks.com/en/our-thinking/analysis/the-carbanak-hack-a-warning-to-all The Carbanak Hack - A Warning To All] * [http://www.trendmicro.com/vinfo/us/threat-encyclopedia/web-attack/3142/carbanak-targeted-attack-campaign-hits-banks-and-financial-institutions CARBANAK: Targeted Attack Campaign Hits Banks and Financial Institutions] * [https://blog.kaspersky.com/billion-dollar-apt-carbanak/7519/ The Greatest Heist Of The Century: Hackers Stole $1 Bln] == Viri == <references /> [[Kategorija:Kibernetska kriminaliteta]] a4jljdl97mt8v4ud492955yae90iwt0 0 413179 6741094 6439497 2026-08-23T01:53:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741094 wikitext text/x-wiki '''Conficker''' je [[Črv (računalništvo)|računalniški črv]], znan tudi kot Downup, Downadup ali Kido, ki napada [[operacijski sistem]] Windows.<ref>{{Navedi splet|title = How to remove the virus CONFICKER / DOWNADUP / KIDO?|url = http://ccm.net/faq/2035-how-to-remove-the-virus-conficker-downadup-kido|website = CCM|accessdate = 2016-01-14|archive-date = 2015-11-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20151114161432/http://ccm.net/faq/2035-how-to-remove-the-virus-conficker-downadup-kido|url-status = dead}}</ref> Prvič je bil odkrit v novembru 2008,<ref>{{Navedi splet|title = What is Conficker? - Definition from WhatIs.com|url = http://whatis.techtarget.com/definition/Conficker|website = WhatIs.com|accessdate = 2016-01-14|language = en-US|archive-date = 2016-01-18|archive-url = https://web.archive.org/web/20160118132354/http://whatis.techtarget.com/definition/Conficker|url-status = dead}}</ref> njegovega avtorja pa do danes še niso odkrili. Širi se z izkoriščanjem varnostnih ranljivosti [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacij]], ki se pojavijo, če sistema Windows ne posodabljamo. Najprej si ustvari datoteko, nato pa jo preko omrežja in okuženih prenosnih medijev kopira naprej. Njegova primarna naloga je, da ustvarja [[Računalniško omrežje|mreže]] kompromitiranih računalnikov, s katerimi upravljajo posamezniki ali skupine zlonamernih uporabnikov ([[Angleščina|ang]]. botnet)<ref>{{Navedi splet|title = Conficker|url = http://www.snopes.com/computer/virus/conficker.asp|website = snopes|accessdate = 2016-01-14|language = en-US}}</ref> ali pa, da okužijo čim več računalnikov, ki bodo kasneje omogočili nadzorovano izvajanje bolj zapletenih in uničujočih napadov. Conficker je eden izmed doslej tehnično najbolj zapleteno ustvarjenih računalniških črvov, ki uporablja napredne tehnike za zlorabe ranljivih računalnikov. Do sedaj so bile odkrite številne različice črva. Te imajo možnosti posodabljanj in nadgradnje oz. so se zmožne prilagajati zaščiti uporabnikom. Conficker trenutno velja za najbolj razširjeno računalniško  grožnjo in je okužil več kot 5 milijonov računalnikov<ref>{{Navedi splet|title = Protecting Against the Rampant Conficker Worm|url = http://www.pcworld.com/article/157876/conficker.html|website = PCWorld|accessdate = 2016-01-14}}</ref>. Obstaja več verzij [[Računalniški črv|računalniškega črva]], kot so Conficker.A, Conficker.B, Conficker.C, Conficker.D in Conficker.E. Med različicami obstajajo nekatere razlike. Conficker A se je zmožen prenašati preko omrežja. Verzije B, C in D pa se kopirajo tudi preko prenosnih medijev ([[USB-ključ|USB]], zunanji diski, itd<ref>{{Navedi splet|title = Conficker copycat prowls for victims, says Microsoft|url = http://www.infoworld.com/article/2634347/security/conficker-copycat-prowls-for-victims--says-microsoft.html|website = InfoWorld|accessdate = 2016-01-14}}</ref>.). Conficker C ima zmožnost medsebojne komunikacije med okuženimi računalniki, če kateri od računalnikov prejme navodila, jih posreduje naprej ostalim.<ref>{{Navedi splet|title = Črv Conficker spreminja način delovanja|url = http://www.zurnal24.si/crv-conficker-spreminja-nacin-delovanja-clanek-46493|website = zurnal24|accessdate = 2016-01-14}}</ref> Do verzije D imajo vsi Conficker črvi zelo slabo samozaščito. Ta vsebuje zgolj blokiranje določenih DNS in preprečevanje posodabljanj Windows sistema. Verzija D pa poleg tega vsebuje še onemogočanje dostopa do antivirusnih strani in uničevanje samih antivirusov. == Način delovanja == Črv izklopi varnostne sisteme, blokira dostop do [[URL]] strani, ki so povezane z varnostjo in na okuženih računalnikih ustvarja varnostne luknje, ki jih lahko kasneje storilci uporabijo za vdore v sistem. Po napadu sistema zlonamerni uporabniki pogosto pustijo stranska vrata (ang. Backdoor), ki jim  omogočajo dostop do sistema pozneje, tudi, ob odstranitvi datoteke, s pomočjo katere je bil prvotno omogočen dostop do sistema. Črv Conficker izključi oz. onemogoči pravilno delovanje varnostnih sistemov in jim onemogoča samodejne posodobitve, ko se [[računalnik]] zažene. Na okuženem računalniku črv blokira dostop do [[Spletna stran|spletnih strani]] izdelovalcev antivirusnih programov. Dostop do URL naslovov, ki vsebujejo besede povezane z  antivirusnimi programi bo onemogočen. Prav tako črv prepreči dostop do teh naslovov s tehnologijo DNS (Domain Name System). Ob poslani zahtevi za dostop do enega od proizvajalcev protivirusnih programov, prikaže lažni odgovor o neobstojočem  DNS imenu. Na ta način uporabnikom preprečuje posodobitev in dostop do  protivirusne [[Programska oprema|programske opreme]]. == Storilci in žrtve == Storilci s  črvom Conficker napadajo uporabnike na spletnih straneh kot so [[Facebook]], [[Skype]], [[Twitter]] in mnogi drugi.  Pri tem lahko pride do okužbe lokalnega omrežja, kar privede do dostopa do [[Osebni podatki|osebnih podatkov]] in zaupnih .informacij. Storilci tako pridobijo podatke uporabnikovega osebnega računa, kreditne kartice, gesel in celo [[IP-naslov|IP naslova]]. == Zaščita<ref>{{Navedi splet|title = SANS: The Conficker Worm|url = https://www.sans.org/security-resources/malwarefaq/conficker-worm.php|website = www.sans.org|accessdate = 2016-01-14|archive-date = 2016-01-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20160114105541/http://www.sans.org/security-resources/malwarefaq/conficker-worm.php|url-status = dead}}</ref> == Danes so črvi  med največjimi grožnjami na internetu. Na podlagi podatkov, ki jih objavlja družba ESET, proizvajalec znanih rešitev za boj proti škodljivi programski opremi, je Conficker na prvem mestu. To je najboljši dokaz o še vedno velikem pojavu računalniških črvov. Za obrambo pred črvi, kot je Conficker, je potrebno znanje. Tukaj je nekaj nasvetov, ki pomagajo uporabnikom pri zaščiti: # Redno je treba nameščati posodobitve računalniškega sistema in aplikacij. Posebno pozornost je treba nameniti aplikacijam, ki se ne posodabljajo samodejno. # Treba je namestiti antivirusne programe in jih redno posodabljati. Tudi, če računalnika ne zaščitijo popolnoma, lahko bistveno dvignejo raven računalniške varnosti. # Priporočljivo je uporabiti lastne [[Požarni zid|požarne zidove]] in tako omejiti največjo izpostavljenost računalnika. # Treba je uporabiti vse razpoložljive varnostne mehanizme, kot so na primer močna [[Geslo (računalništvo)|gesla]], ki jih priporoča skupina Windows. Močna gesla z veliko različnimi znaki so težje odkrita. # Treba je neprestano obnavljati in nadgrajevati znanje s področja informacijske varnosti, se izobraževati o novejših tehnologijah ter se jih naučiti uporabljati in se preko njih zaščititi pred grožnjami. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == # http://www.computerworld.com/article/2956312/malware-vulnerabilities/remember-conficker-its-still-around.html # http://www.pcmag.com/article2/0,2817,2344255,00.asp # http://blog.emsisoft.com/2013/12/10/viruses-that-went-viral-conficker/ # http://www.monitor.si/clanek/varnostne-vrzeli-so-velik-posel/142256/ [[Kategorija:Računalniški črvi]] [[Kategorija:Programska oprema leta 2008]] kkrxhaq6i7asi5tuk7jbe6kmb1si9l9 0 418322 6740838 6490427 2026-08-22T12:41:09Z Ljuba24b 92351 dp 6740838 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | nationality = Španec | known_for = prvi odposlani duhovnik v Ameriki, prvi Evropejec, ki se je boril proti neenakopravnosti prvotnih prebivalcev Južne Amerike }} '''Bartolomé de las Casas''' [bartolomé de las kásas], [[Španci|španski]] [[teolog]], [[duhovnik]], [[zgodovinar]], [[filozof]], kronist in borec za pravice južnoameriških staroselcev, * [[24. avgust]] [[1474]]<ref>{{navedi knjigo |last= Enzensberger |first= Hans Magnus |title= Fray Bartolome de las Casas: una retrospectiva al futuro |location=México |publisher=Universidad Nacional Autónoma de México |year= 1987 | cobiss=3712354}}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.newadvent.org/cathen/03397a.htm/ |title = Bartolomé de las Casas |editor-last = Knight |editor-first = Kevir |accessdate = 28. 4. 2016 |archive-date = 2016-04-17 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160417052227/http://www.newadvent.org/cathen/03397a.htm |url-status = dead }}</ref><ref name="#1">{{navedi splet |url =http://www.mcnbiografias.com/app-bio/do/show?key=casas-bartolome-de-las/ |title = Casas, Bartolomé de las (1474-1566) |last = Cortijo Ocaña |first = Antonio |accessdate= 28. 4. 2016}}</ref> oz. [[1484]],<ref>{{navedi splet |url =http://www.britannica.com/biography/Bartolome-de-Las-Casas/ |title = Bartolomé de las Casas |last = Dussel |first = Enrique |accessdate= 28. 4. 2016 |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.profesorenlinea.cl/biografias/De_Las_Casas_Bartolome.html/ |title=Fray Bartolomé de las Casas |accessdate=28. 4. 2016}}</ref> [[Sevilla]], [[Španija]], † [[17. julij]] [[1566]], [[Madrid]], [[Španija]]. Bil je pronicljiv pisec in pomembna oseba španskega dvora. Bil je prvi odposlani duhovnik v Ameriko.<ref name="#2">{{navedi splet |url=http://www.educarchile.cl/ech/pro/app/detalle?ID=72379%2F |title=Bartolomé de las Casas y el derecho indígena |accessdate=28. 4. 2016 |archive-date=2016-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160603232239/http://www.educarchile.cl/ech/pro/app/detalle?ID=72379%2F |url-status=dead }}</ref> Danes ga pojmujemo kot prvega Evropejca, ki se je trudil za odpravo ekonomske, politične in kulturne neenakopravnosti kolonialnega sistema v Južni Ameriki.<ref name="#3">{{navedi splet |url =http://www.britannica.com/biography/Bartolome-de-Las-Casas/ |title = Bartolomé de las Casas |last = Dussel |first = Enrique |accessdate= 28. 4. 2016}}</ref> Bil je borec za človekove pravice, ki je verjel, da so edini pravi »lastniki« Novega sveta staroselci in da je prihod Špancev namenjen le njihovemu pokristjanjevanju. Zato je leta 1514 začel svoj pohod za pravice staroselcev z željo po mirni [[Kolonializem|kolonizaciji]] s pomočjo misijonarjev.<ref name="#2"/> == Življenje == === Mladost in šolanje === Bartolomejeva družina izhaja iz Francije in se je kasneje ustalila v Sevilli, kjer si je pridobila ugled in bogastvo. Rodil se je materi [[Isabela de Sosa|Isabeli de Sosa]] in očetu [[Francisco de las Casas|Franciscu de las Casasu]], trgovcu in enemu prvih Evropejcev, ki so videli Novi kontinent. Podatki o njegovem izkrcanju v Ameriki niso gotovi, zgodovinarji pa menijo, da je [[Krištof Kolumb|Kolumba]] (skupaj s svojim bratom, kapitanom [[Francisco de Peñalosa|Franciscom de Peñaloso]]) spremljal samo na njegovi drugi odpravi.<ref name="#4">{{navedi knjigo |last=Enzensberger |first=Hans Magnus |title=Fray Bartolome de las Casas: una retrospectiva al futuro |year=1987 |publisher=Universidad Nacional Autónoma de México |location=México |page=37-52}} {{COBISS|ID=3712354}}</ref> Vrnil se je leta 1497, ko je Bartolomé kot vojak šel v Granado in nato v Sevilli na Katoliški akademiji, ki jo je vodil [[Antonio de Nebrija]], študiral latinščino.<ref name="#3"/><ref name="#1"/> Oče mu je za darilo pripeljal moškega iz plemena »Taínos«, ki je z njim ostal do leta 1500, ko se je zaradi dekreta kraljice [[Izabela I. Kastiljska|Izabele Katoliške]] vrnil nazaj v domovino. === Prvi stiki z Novim svetom in odnos do staroselcev === Bartolomé je skupaj s svojim očetom in stricem odpotoval na Novi kontinent na [[Hispaniola|Hispanjolo]] leta 1502 v odpravi [[Nicolás de Ovando|Nicolása de Ovanda]]. Takrat je imel 28 let in je že pridobil teološko izobrazbo. Odšel je iz radovednosti in želje po širjenju katoliške vere. V Sevillo se je vrnil leta 1506 in svojo pot nadaljeval proti Rimu, kjer je bil imenovan za diakona. Ko se je čez dve leti odpravil nazaj na Hispanjolo, je prevzel prezbiterij portoriškega škofa in bil tako imenovan za prvega poslanega duhovnika v Novem svetu. Takrat je bil priča protestom proti izkoriščanju staroselcev, ki sta jih izvajala dominikanca [[Pedro de Córdoba]] in [[Antonio de Montesinos]]. Dosegla sta tudi zakon, ki je priznaval staroselce za svobodne prebivalce, vendar ga upravniki niso sprejeli. Tudi Bartolomé je bil prvih petnajst let enak ostalim kolonizatorjem: bil je upravnik, imel je rudnike in haciende ter pri obdelovanju zemlje izkoriščal staroselce. Spoznal se je s [[Hernán Cortés|Cortésom]], [[Francisco Pizarro|Pizarrom]], [[Pedro de Alvarado|Alvaradom]] in leta 1511, ko je bil imenovan za duhovnika v Santu Domingu, skupaj z [[Diego Velázquez de Cuéllar|Diegom de Velázquezom]] in [[Pánfilo de Narváez|Pánfilom de Narváezom]] odšel osvojit Kubo. S Hispanjole je prejemal novice o upravniških izkoriščanjih staroselcev, zato je začel dvomiti v legitimnost njihovega sistema. === Prvi boji za pravice staroselcev === Leta 1514 se je zoperstavil konkvistadorski politiki in se odpovedal svojim haciendam ter svojim sužnjem, ki jih je imel kot upravnik. Z njim se niso strinjali predstavniki oblasti v Santu Domingu, niti duhovniki ali funkcionarji. Svoje nezadovoljstvo s stanjem in prošnje o izboljšanju položaja je naslavljal na dvor v Madrid, vendar ni dobil odziva. Odločil se je, da bo odpotoval v Madrid in prepričal kralja v osnovanje zakonov, ki bodo preprečili suženjstvo, in s tem ustavil iztrebljanje staroselcev. Želel je braniti svoje prepričanje v to, da bi morala Španija in Novi svet tvoriti celoto, v katerem bi prva širila evangelij. Tako je poleti 1515 opravil prvega od svojih 14 potovanj čez ocean in se sestal s takratnim kraljem, [[Ferdinand II. Aragonski|Fernandom II.]]. Ta ga je podprl in napotil pred odbor, ker pa je bolehal in kmalu tudi umrl, je odbor razpadel in zanimanje o pravicah staroselcev je ugasnilo. === Nadaljnji poskusi za izboljšanje položaja staroselcev === Las Casas se je napotil k namestniku in začasnemu kralju Kastilije, [[Francisco Jiménez de Cisneros|Franciscu Jiménezu de Cisneru]]. Ta mu je podelil naziv varuha človekovih pravic staroselcev, dvornega svetovalca za vprašanja staroselcev in informatorja novega odbora, ki ga bo spremljal v Ameriko. Slednji se ob prihodu na Hispanjolo ni izkazal za podpornika, saj so ga podkupovali ali pa so mu grozili upravniki, zato se je Las Casas vrnil v Španijo in se sestal z novim kraljem [[Karel V. Habsburški|Karlom V.]], kjer ga je podprl kancler [[Jean le Sauvage]]. 11. decembra 1517 so bili javno predstavljeni njegovi načrti o človeškosti staroselcev, njihovem pokristjanjevanju in civiliziranju, organiziranju skupnosti in ustavitvi njihovega izkoriščanja. Predlagal je uvoz temnopoltih sužnjev, dokler se kaže potreba po delovni sili, saj so vzdržljivejši in odpornejši. To možnost so takoj upoštevali, Bartolomé pa se je kmalu zavedel napake, ki jo je s to idejo naredil, ostali predlogi pa niso dosegli pričakovanih rezultatov zaradi smrti kanclerja. Zaradi hitrega iztrebljanja plemena Taínos, ki jih je hotel zaščititi, se je marca 1519 prestavil v Barcelono, da bi dobil pooblastilo o njihovem pokristjanjevanju. Zaradi sistematičnega zakonodajnega študija in sodelovanja s politiki je postal ekspert v poznavanju njihovega načina razmišljanja. Vedel je, da je kralj odvisen od evropskih bank in, posledično, davkov, ki jih dobiva z Novega sveta, zato mu je obrazložil, da z nasilnim koloniziranjem bogatijo le lokalni veljaki. Carlos V mu je tako podelil pravice o naseljevanju obale Paria, vendar ta praksa ni prinesla vidnih sprememb. === Umik in pisanje === Razočaran se je leta 1523 zaprl v samostan reda [[Dominikanci|dominikancev]], kjer je ostal deset let, ter se posvečal branju teoloških spisov in izboljševal znanje o pravu. V tem času je napisal osrednja dela: najprej je nastala ''[[Apologética historia sumaria]]'' in nato ključna ''[[Historia general]]'' (1527). Nastala je na podlagi sistematičnega zbiranja rokopisov, pisem in dokumentov o osvajanju Amerike in z dodajanjem izsledkov lastnega raziskovanja o kulturi staroselcev. Bil je eden prvih zgodovinarjev, ki je opozarjal na enakovrednost ras in govoril o pluralizmu civilizaciji in ne o eni sami, ki je pravilna, ter s tem pokazal na relativnost evropskega pogleda. === Politična angažiranost === To obdobje ga je utrdilo in še dodatno opolnomočilo za aktivnost v boju za pravice staroselcev. Ponovno je začel s političnim aktivizmom. Leta 1534 je obiskal Venezuelo, Peru, Nuevo Granado, Darién in Gvatemalo. Pet let kasneje je bil vpleten v nov škandal v Nikaragvi, kjer je bil odgovoren za poraz Špancev, kar je dvor v Madridu dojel kot izdajo. Ponovno je odpotoval v Španijo, kjer ni bil kaznovan. Tam je ostal štiri leta in v tem času napisal delo ''[[Uničevanje Indijancev in evangelizacija]]'' in bil imenovan v škofa. Na skupščini v Valladolidu je 20. novembra 1542 dosegel sprejetje novih zakonov o staroselškem vprašanju in reorganizacijo Sveta za zadeve staroselcev (Consejo de Indias) leta 1543. Novi zakon je prepovedoval suženjstvo staroselcev, njihovo vključevanje pod upravniki, predvideval pacifiško pokristjanjevanje in jih priznaval za svobodne z zaključnimi besedami: »Ameriške staroselce se v vseh okoliščinah obravnava kot svobodne državljane kastiljskega kraljestva, saj med njegovimi prebivalci in prebivalci Amerike ni nikakršnih razlik.« V Ameriki teh zakonov ni bilo mogoče uveljaviti, saj so bile takratne vladajoče elite odvisne od suženjstva in pod njihovo voljo je klonil tudi kralj, ki je 20. novembra 1545 preklical zakone. === Vnovičen poraz in nova taktika === Las Casas je sprevidel, da politične bitke ne bo dobil, zato se je umaknil in zopet predal teološkemu delu. Kot škof v Chiapasu (Mehika) je napisal (kasneje izdano) delo [[Avisos y reglas de confesores]], v katerem je opisal pogoje, pod katerimi je mogoče dati odvezo konkvistadorjem, lastnikom haciend, upravnikom ter trgovcem s sužnji ali z orožjem. Dosegel je pravno potrditev izpolnjevanja odvez, ki se jim je spovedani zaobljubil. V večini primerov so bile posledica njihove oporoke v korist staroselcem. V [[Confesionariu]] je opisal, kako ravnati s premoženjem pokojnika. Bojazen pred peklom je bila močnejši kot pred kraljem, zato se je situacija staroselcev vsaj nekoliko izboljšala, dokler se ni strah pomiril in je moral Bartolomé leta 1547 vnovič na zagovor pred kastiljske oblasti. === Zadnja leta življenja === V preostalih desetih letih življenja se je posvečal zgodovinopisju, antropološkemu in pravniškemu raziskovanju ter skušal pridobiti podporo v prid staroselcem in usklajeval odprave duhovnikov in misionarjev. Leta 1550 se je na veliki skupščini o nadaljnjem odkrivanju, osvajanju in prebivalstvu Amerike zoperstavil [[Juan Ginés de Sepúlveda|Juanu Ginésu de Sepúlvedi]], ki je zagovarjal rasno manjvrednost staroselcev in njihovo »naravno suženjstvo« z Aristotelovimi argumenti ter s tem upravičenost ravnanj konkvistadorjev. Las Casas je po krščanskem prepričanju zagovarjal enakost vseh ljudi in ras ter dosegel, da je Sepúlveda odstopil s svojega položaja na dvoru. Čeprav je premagal konkvistadorsko ideologijo, se v realnosti položaj staroselcev še vedno ni popravil. Po tem dogodku se je Las Casas umaknil s položaja škofa in se posvečal organiziranju misijonarskih ekspedicij ter preučevanju literature za dokončanje Historie de Indias ter se pripravljal na izdajo številnih traktatov. Končal jo je leta 1562 in v njej napovedal uničenje Španije kot kazen za nepravičnost, ki so jo Španci in Evropejci prizadejali ameriškim staroselcem. Čeprav je imel že 90 let je pisal spomine, kot je ''[[De Thesauris]]'', kjer se je spraševal o pravičnosti prilaščene zemlje in bogastva v Ameriki. Umrl je 17. julija 1566 v samostanu v Madridu in bil pokopan v kapeli, njegove ostanke pa so kasneje prenesli v dominikanski samostan v Valladolid.<ref name="#4"/><ref name="#3"/> == Prevedena dela == * ''Nadvse kratko poročilo o Indijah.'' Prevedel Andrej Lokar. Uredil, spremno študijo napisal in z znanstvenim aparatom opremil Jernej Šček. Družina, Ljubljana 2021. == Izbor del == * Historia de la destrucción de las Indias * De único vocationis modo (Del único modo de atraer a todos los pueblos a la verdadera religión) * Uničevanje Indijancev in evangelizacija * Los dieciséis remedios para la reformación de las Indias * Apologética historia sumaria * De thesauris * Treinta proposiciones muy jurídicas<ref>{{navedi splet |url=http://www.buscabiografias.com/biografia/verDetalle/3054/Fray%20Bartolome%20de%20las%20Casas/ |title=Fray Bartolomé de las Casas |accessdate=28. 4. 2016 |archive-date=2016-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508000332/http://www.buscabiografias.com/biografia/verDetalle/3054/Fray%20Bartolome%20de%20las%20Casas |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Jernej Šček, Glas drug(ač)ne človečnosti (Spremna študija), v: ''Nadvse kratko poročilo o razdejanju Indij'', str. 167–223. * {{navedi splet |url=http://www.educarchile.cl/ech/pro/app/detalle?ID=72379%2F |title=Bartolomé de las Casas y el derecho indígena |accessdate=28. 4. 2016 |archive-date=2016-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160603232239/http://www.educarchile.cl/ech/pro/app/detalle?ID=72379%2F |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.larramendi.es/i18n/consulta_aut/registro.cmd?control=POLI20090013483/ |title=Casas, Bartolomé de las, 1484-1565 |accessdate=28. 4. 2016 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi splet |url =http://www.mcnbiografias.com/app-bio/do/show?key=casas-bartolome-de-las/ |title = Casas, Bartolomé de las (1474-1566) |last = Cortijo Ocaña |first = Antonio |accessdate= 28. 4. 2016}} * {{navedi splet |url =http://www.britannica.com/biography/Bartolome-de-Las-Casas/ |title = Bartolomé de las Casas |last = Dussel |first = Enrique |accessdate= 28. 4. 2016}} * {{navedi knjigo |last=Enzensberger |first=Hans Magnus |title=Fray Bartolome de las Casas: una retrospectiva al futuro |year=1987 |publisher=Universidad Nacional Autónoma de México |location=México |page=37-52}} {{COBISS|ID=3712354}} * {{navedi splet |url=http://www.profesorenlinea.cl/biografias/De_Las_Casas_Bartolome.html/ |title=Fray Bartolomé de las Casas |accessdate=28. 4. 2016}} * {{navedi splet |url = http://www.newadvent.org/cathen/03397a.htm/ |title = Bartolomé de las Casas |last = Knight |first = Kevin (ur.) |accessdate = 28. 4. 2016 |archive-date = 2016-04-17 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160417052227/http://www.newadvent.org/cathen/03397a.htm |url-status = dead }} * {{navedi splet |url=http://www.buscabiografias.com/biografia/verDetalle/3054/Fray%20Bartolome%20de%20las%20Casas/ |title=Fray Bartolomé de las Casas |accessdate=28. 4. 2016}} == Glej tudi == * [[Evropska kolonizacija Amerike]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Casas, Bartolome De Las}} [[Kategorija:Španski dominikanci]] [[Kategorija:Španski pravniki]] [[Kategorija:Španski zgodovinarji]] [[Kategorija:Španski teologi]] e8z8faksj2gwpk9lbb47qfwlpjj2u9x 10 420817 6741017 4670788 2026-08-22T19:30:30Z Ljuba24b 92351 np 6741017 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Rimski mostovi |state = {{{state|autocollapse}}} |title = [[Rimski most]]ovi |bodyclass = hlist |image = [[File:Bridge Alcantara.JPG|120px|most Alcántara v Španiji]] |group1 = Anglija |list1 = * [[most v Chestersu]] * [[Piercebridge (Rimski most)]] * [[Pons Aelius]] |group2 = Francija |list2 = * [[Pont Ambroix]] * [[Pont de Bornègre]] * [[Pont Flavien]] * [[Pont du Gard]] * [[Pont Julien]] * [[Pont sur la Laye]] * [[Pont des Marchands (Narbonne)|Pont des Marchands]] * [[Pont Serme]] * [[Rimski most (Saint-Thibéry)]] * [[Rimski most (Vaison-la-Romaine)]] |group3 = Nemčija |list3 = * [[Cezarjeva mostova čez Ren]] * [[Rimski most v Trierju]] |group4 = Iran |list4 = * [[Band-e Kaisar]] |group5 = Italija |list5 = * [[Pons Aemilius]] * [[Pons Agrippae]] * [[Ponte Altinate]] * [[Pons Cestius]] * [[Pons Fabricius]] * [[Pons Neronianus]] * [[Pons Probi]] * [[Pons Sublicius]] * [[Pont d'Aël]] * [[Pont de Pierre (Aosta)]] * [[Pont-Saint-Martin (most)| Pont-Saint-Martin]] * [[Ponte d'Augusto (Narni)]] * [[Ponte di Tiberio (Rimini)]] * [[Ponte Corvo (most)|Ponte Corvo]] * [[Ponte del Gran Caso]] * [[Ponte Milvio]] * [[Ponte Molino (Padova)]] * [[Ponte Nomentano]] * [[Ponte Pietra (Verona)]] * [[Ponte di Pioraco]] * [[Ponte di Quintodecimo]] * [[Ponte Salario]] * [[Ponte San Lorenzo]] * [[Ponte Sant'Angelo]] * [[Most Susegana]] |group6 = Libanon |list6 = * [[Most Leontes]] |group7 = Portugalska |list7 = * [[Ponte de Rubiães]] * [[Ponte Nova da Cava da Velha]] * [[Rimski most (Chaves)]] |group8 = Romunija |list8 = * [[Konstantinov most (Donava)]] * [[Trajanov most]] |group9 =Španija |list9 = * [[Akvadukt Milagros]] * [[Most Alcantara, Toledo| Puente de Alcántara]] * [[Most Alconétar]] * [[Rimski most v Córdobi]] * [[Pont de les Ferreres]] * [[Puente Romano (Mérida)]] * [[Akvadukt, Segovia]] |group10 = Sirija |list10 = * [[Most pri Nimrehu]] * [[Most Gemarrin]] * [[Most Kharaba]] |group11 = Turčija |list11 = * [[Most Aesepus]] * [[Most Arapsu]] * [[Most pri Oinoandi]] * [[Konstantinov most (Mysia)]] * [[Most Eurymedon (Aspendos)]] * [[Most Eurymedon (Selge)]] * [[Most Karamagara]] * [[Most pri Kemerju]] * [[Most Limyra]] * [[Most Misis]] * [[Most Macestus]] * [[Most Nysa]] * [[Most Penkalas]] * [[Most Pergamon]] * [[Most Sangarius]] * [[Most Severan]] * [[Taşköprü (Adana)]] * [[Akvadukt Valens]] * [[Beli most (Mysia)]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za zgradbe]]</noinclude> 1xx1oleb16fqz9fvsiih2rti2xemh6s 0 420874 6740898 6684471 2026-08-22T14:37:24Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6740898 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Rimski most v Méridi |image = Puente Romano y Puente de Lusitania, Mérida.jpg | image_size = 250px |caption = Rimski most z Alcazabe v Méridi |official_name = |carries = |crosses = [[Guadiana]] |locale = [[Mérida, Španija|Mérida]],<br>{{ESP}} |maint = |id = |designer = |design = [[ločni most]] |material = [[granit]] |spans = 60 (vključno s tremi pokopanimi) |pierswater = |mainspan = 11,6 m |length = 792 m (s pristopom) |width = okoli 7,1 m |height = |load = |clearance = |below = |traffic = pešci |begin = |complete = 98–117 |open = |heritage = |collapsed = |preceded = |followed = |closed = |toll = |extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = [[Arheološko najdišče Mérida|Conjunto arqueológico de Mérida]] | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }}__NOTOC__ '''Rimski most''' ali '''Puente Romano''' v španščini je [[rimski most]] čez reko [[Guadiana]] v [[Mérida, Španija|Méridi]] v [[Španija|Španiji]]. To je najdaljši ohranjen most iz antičnih časov, ki ima ocenjeno celotno dolžino 755 m, pri 62 razponih. <ref name="O’Connor 106–107">{{harvnb|O’Connor|1993|pp=106–107}}</ref> Danes je še 60 razponov (trije od teh so pokopani na južnem bregu) v dolžini 721 m med oporniki. Vključno s pristopi, je konstrukcija dolga 792 m. [[Most]] je še vedno v uporabi, vendar od leta 1991 le za [[pešec|pešce]]. Priložena k mostu je Alcazaba, mavrska utrdba, zgrajena leta 835. Blizu ostankov akvadukta Los Milagros, obstaja v Meridi še en rimski most, Puente de Albarregas, ki je veliko manjši. == Zgodovina == Most je postal potreben z rastjo mesta v zadnjih desetletjih 1. stoletja. Od izvirnega dela je ohranjenih večina [[obok]]ov na Guadianilla in nekaj tistih, ki prečkajo glavni kanal Guadiana. V rimskih časih je bil most večkrat v dolžino podaljšan na levem bregu, ko je cesto odnesla [[poplava]]. Dodali so, vsaj pet zaporednih odsekov z več oboki, pri čemer so posnemali izvirno delo, z nekaj razlikami. Od 5. stoletja do danes so bili oboki večkrat obnovljeni, zlasti v osrednjem delu, zaradi poškodb, ki so bile bodisi posledica vojne ali velikih poplav reke. Prvi ukrep, o katerem so poročali je bil že v obdobju [[Vizigoti|Vizigotov]] (med 5. in 8. stoletjem). Njegovo sedanje stanje je bilo izvedeno z obnovo v 19. stoletju. Most je bil zgrajen na plitvem delu [[reka|reke]], na katerem je tudi rečni [[otok]]. Prvotno je bil sestavljen iz dveh ločenih sklopov. Deli prvotnega mostu so bili uničeni med poplavami leta 1603. Potem je bilo odločeno, da se oba sklopa povežeta z uporabo dodatnih lokov v sredini. Od takrat se most čez reko razteza v enem kosu. Most je zdaj dolg 792 m in 12 m nad nivojem reke. Zgrajen je z jedrom iz ''opusa caementicium'' ([[rimski beton]]), obložen z rustikalnimi bloki, značilnimi za latinsko arhitekturo. Sestavljen je iz šestdesetih lokov in različni drugih odprtin na območjih, kjer teče reka močneje. Tudi prvotni stebri so malo zaobljeni proti toku za lajšanje usmeritve toka. Do leta 1990 je čez most dovoljen promet za vsa vozila. Od 10. decembra 1991 pa je dovoljen le za pešce. Skupaj z arheološkimi najdišči v Méridi, je leta od 1993 na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Colin O’Connor: ''Roman Bridges'', Cambridge University Press 1993, ISBN 0-521-39326-4, S. 106–107 * Barroso, Yolanda; Morgado, Francisco (1996). Mérida, Patrimonio de la Humanidad. Conjunto monumental. Mérida: Consorcio de la Ciudad Monumental Histórico-Artística y Arqueológica de Mérida (Depósito legal: BA-335-1996). * Álvarez Martínez, José M.: ''El Puente romano de Mérida'', Consejo Provincial de Bellas Artes, Badajoz 1984, ISBN 8450090504. * Fernández Troyano, Leonardo: ''Tierra sobre el agua'', Colegio de Ingenieros de Caminos, Canales y Puertos, Madrid 1999, ISBN 8438001483, S. 132. * J. Hernández Ramírez: ''El tajamar del puente romano de Mérida, un diseño hidraúlico'', vorgetragen bei Actas del VII Congreso Internacional de Ingeniería Gráfica. * Heinz-Otto Lamprecht. ''Opus Caementitium'', 4. Ausgabe, Beton-Verlag, Düsseldorf 1993, ISBN 3764003103, S. 175-176. * Marcel Prade: ''Les grands ponts du monde: Ponts remarquables d'Europe'', Brissaud, Poitiers (Frankreich), ISBN 2902170653, 1990; S. 194. * Heiner Sadler: ''Brücken'', Harenberg Kommunikation, Dortmund 1986, ISBN 3-88379-498-8, S. 18-19. == Zunanje povezave == {{Commonscat |Roman bridge, Mérida}} * {{structurae|id=s0002186|title=Puente Romano (Mérida)}} * [http://traianus.rediris.es/ Traianus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080528061612/http://traianus.rediris.es/ |date=2008-05-28 }} – Technical investigation of Roman public works {{Rimski mostovi}} [[Kategorija:Mostovi v Španiji]] [[Kategorija:Rimski mostovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 96]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] 3qr20tda4o6r89fu25hch323a4kzo0x 6741013 6740898 2026-08-22T19:21:16Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ dodano iz es wiki 6741013 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Rimski most v Méridi |image = Puente Romano y Puente de Lusitania, Mérida.jpg | image_size = 250px |caption = Rimski most z Alcazabe v Méridi |official_name = |carries = |crosses = [[Guadiana]] |locale = [[Mérida, Španija|Mérida]],<br>{{ESP}} |maint = |id = |designer = |design = [[ločni most]] |material = [[granit]] |spans = 60 (vključno s tremi pokopanimi) |pierswater = |mainspan = 11,6 m |length = 792 m (s pristopom) |width = okoli 7,1 m |height = |load = |clearance = |below = |traffic = pešci |begin = |complete = 98–117 |open = |heritage = |collapsed = |preceded = |followed = |closed = |toll = |extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = [[Arheološko najdišče Mérida|Conjunto arqueológico de Mérida]] | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }}__NOTOC__ '''Rimski most''' ali '''Puente Romano''' v španščini je [[rimski most]] čez reko [[Guadiana]] v [[Mérida, Španija|Méridi]] v [[Španija|Španiji]]. To je najdaljši ohranjen most iz antičnih časov, ki ima ocenjeno celotno dolžino 755 m, pri 62 razponih. <ref name="O’Connor 106–107">{{harvnb|O’Connor|1993|pp=106–107}}</ref> Danes je še 60 razponov (trije od teh so pokopani na južnem bregu) v dolžini 721 m med oporniki. Vključno s pristopi, je konstrukcija dolga 792 m. [[Most]] je še vedno v uporabi, vendar od leta 1991 le za [[pešec|pešce]]. Priložena k mostu je Alcazaba, mavrska utrdba, zgrajena leta 835. Blizu ostankov akvadukta Los Milagros, obstaja v Meridi še en rimski most, Puente de Albarregas, ki je veliko manjši. == Zgodovina == Od ustanovitve kolonije [[Emerita Augusta]] leta 25 pr. n. št. je mesto postalo najpomembnejše središče komunikacijskega omrežja na zahodnem Iberskem polotoku, tako zaradi svojega statusa glavnega mesta province [[Luzitanija|Luzitanije]] kot tudi zaradi enostavnega prečkanja reke Guadiane, ki ga je omogočal ogromen kamnit most. Tako se je pomembna Srebrna pot ([[Ruta de la Plata]]), ki je prečkala [[Hispanija|Hispanijo]] od severa proti jugu skozi zahod, in ceste, ki so vodile v Olissipo ([[Lizbona]]), Cordubo ([[Kordova]], Toletum ([[Toledo]]) ali Caesaraugusto ([[Zaragoza]]), srečevale v Méridi in morale prečkati njen most. Most je bil zgrajen hkrati z ustanovitvijo kolonije, v zadnjih desetletjih 1. stoletja pred našim štetjem. Gradnja torej datira v čas Avgusta, čeprav je pomen, ki ga je imel ta prehod skozi zgodovino, in velike poplave reke Guadiane, ki so občasno poslabšale strukturo, povzročile, da je most zdaj kombinacija različnih delov, ki popačijo njegov prvotni videz. Most je bil zgrajen na plitvem delu [[reka|reke]], na katerem je tudi rečni [[otok]] in katere struga je sestavljena iz dioritnih formacij, ki ustvarjajo trdne temelje. Prvotno je bil sestavljen iz dveh ločenih sklopov. Deli prvotnega mostu so bili uničeni med poplavami leta 1603. Potem je bilo odločeno, da se oba sklopa povežeta z uporabo dodatnih lokov v sredini. Od takrat se most čez reko razteza v enem kosu. Sestavljen je iz treh ločenih delov. Prvi poteka od mesta do prvega gorvodnega pristanišča, imenovanega Humilladero; drugi do pristanišča San Antonio, ki je podobno lociran; in tretji do konca mostu. Prvi del ustreza začetnim desetim lokom in je bil najmanj spremenjen, s čimer je ohranil največjo izvirnost. Njegovo jedro je iz ''opus caementicium'' ([[rimski beton]] in je bil obloženo z rustikalnim [[klesanec|klesancem]]. Njegovi stebri so kvadratni, gorvodno pa je polkrožni preboj, ki sega do celotne višine stebra, nad katerim vzpenjajo polkrožni loki. Prečke prebadajo majhni polkrožni loki, ki delujejo kot razbremenilni kanali. Razponi lokov se po celotnem odseku simetrično zmanjšujejo, širina stebrov pa je precejšnja, kar je značilno za rimske zgradbe z začetka cesarskega obdobja, ki so jih kasneje presegla dela večje tehnične dovršenosti, kot je [[Most Alcantara, Toledo|most Alcántara]] z začetka 2. stoletja n. št. [[File:Puente romano mérida.jpg|thumb|Rimski most čez reko Guadiana v Méridi]] Od izvirnega dela je ohranjenih večina [[obok]]ov na Guadianilla in nekaj tistih, ki prečkajo glavni kanal Guadiana. V rimskih časih je bil most večkrat v dolžino podaljšan na levem bregu, ko je cesto odnesla [[poplava]]. Dodali so, vsaj pet zaporednih odsekov z več oboki, pri čemer so posnemali izvirno delo, z nekaj razlikami. Od 5. stoletja do danes so bili oboki večkrat obnovljeni, zlasti v osrednjem delu, zaradi poškodb, ki so bile bodisi posledica vojne ali velikih poplav reke. Prvi ukrep, o katerem so poročali je bil že v obdobju [[Vizigoti|Vizigotov]] (med 5. in 8. stoletjem). Njegovo sedanje stanje je bilo izvedeno z obnovo v 19. stoletju. Drugi del, ki obsega središče rečne struge, je bil najbolj izpostavljen naravni eroziji reke in uničenju s strani človeka. Znano je, da so bila popravila izvedena leta 483 v obdobju Vizigotov, čeprav skoraj zagotovo niso bila prva. V 9. stoletju je emir Muhamed I. iz Córdobe med zatiranjem upora prebivalcev Méride proti muslimanski oblasti uničil pomol. Kasnejše rekonstrukcije so bile izvedene v 13., 15. in 19. stoletju. Ni znano, kateri deli so bili prizadeti v vseh teh rekonstrukcijah, vendar so bile od tistih, ki so dokumentirane, skoraj vse izvedene na osrednjem delu. Poplava leta 1603 je povzročila veliko škodo, kar potrjuje kronist Bernabé Moreno de Vargas v svoji ''Zgodovini mesta Mérida'' (1633), kjer ugotavlja, da so bili prvotni mostovi, ki so povezovali osrednji otok z obema bregovoma, združeni v enega z nastankom osrednjega dela.{{sfn|Álvarez Martínez|2006|p=67}} Tako v tem delu prepoznamo delo iz začetka 17. stoletja, ki je bilo končano leta 1611 in ki harmonično združuje romanski slog s strogo arhitekturo Habsburžanov. Sestavljen je iz petih polkrožnih lokov z večjimi razponi kot tisti v prvem delu, ki ležijo na pravokotnih stebrih z ostrim, piramidalnim prebojem gorvodno in opornikom na nasprotnem pobočju.{{sfn|VV.AA.|2006|pp=557}} Na tem delu se začne spust Humilladero, ki povezuje most in otok. Izvira iz 17. stoletja in je zgrajen na temeljih prvotne rimske betonske ploščadi, ki je bila ogromen vodni kanal, ki se je raztezal 150 metrov gorvodno in varoval središče prehoda čez reko. Obsežne prenove so bile izvedene v 19. stoletju do loka 36, ​​ki je ostal v tem dolgem osrednjem delu: po španski vojni za neodvisnost (1808–1814), med katero je bilo uničenih več lokov, da bi preprečili prehod Napoleonovih čet in po poplavi leta 1823. Leta 1878 je bila popravljena škoda zaradi poplave leta 1860. Pri vseh teh posegih so bili prizidki uspešno usklajeni z rimsko strukturo. (sfn|VV.AA.|2006|pp=557) Tretji del, čeprav delno prenovljen, ohranja večino prvotne strukture. To območje se dviga nad bregom, ki zaradi značilno nizkega pretoka reke Guadiane skoraj nikoli ni poplavljen, s čimer se odpravlja potreba po kanalih za odvajanje poplav. Z začetnim delom si deli oblogo iz rustikalnih klesanih blokov in podobne proporce v svojih lokih in stebrih. Cestna površina odraža naklon, ki je posledica posedanja struge. Ta zadnji del se začne pri klančini San Antonio iz 17. stoletja, proti njegovemu koncu pa so še vedno ohranjeni ostanki rimske betonske ploščadi. Ta ploščad je morda podpirala zdaj izgubljeno rimsko strukturo, kot je klančina ali slavolok, dodatki, ki bi okrasili golo strukturo, ki jo vidimo danes. Znano je, da je imel most v cesarskem obdobju več kot en lok in mestna vrata v svojem prvem delu, katerih videz je znan, ker se pojavlja na številnih rimskih kovancih, kovanih v koloniji, in je trenutno osrednji motiv mestnega grba. V 17. stoletju je bil dodan majhen tempelj v spomin na obnovo med vladavino Filipa III. Španskega, skupaj s kapelo svetega Antona na spustu Humilladero, nekdanjim oratorijem za popotnike, ki je izginil med poplavo leta 1860. (sfn|VV.AA.|2006|pp=557, 558) Most je zdaj dolg 792 m in 12 m nad povprečno gladino vode. Njegov sedanji, rahlo zaobljen profil ni bil originalen, saj je posledica zaporednih uničenj in rekonstrukcij ter posedanja rečne struge v zadnjih dveh tisočletjih. Kljub vsemu ostaja veličastno delo, ki priča o ambicijah rimskega inženirstva. Most je skoraj vso svojo zgodovino vzdržal cestni promet, a je 10. decembra 1991, na dan odprtja mostu Luzitanija, postal izključno pešpot.{{sfn|Barroso|Morgado|1996|p=42}} Skupaj z arheološkimi najdišči v Méridi, je leta od 1993 na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Colin O’Connor: ''Roman Bridges'', Cambridge University Press 1993, ISBN 0-521-39326-4, S. 106–107 * Barroso, Yolanda; Morgado, Francisco (1996). Mérida, Patrimonio de la Humanidad. Conjunto monumental. Mérida: Consorcio de la Ciudad Monumental Histórico-Artística y Arqueológica de Mérida (Depósito legal: BA-335-1996). * Álvarez Martínez, José M.: ''El Puente romano de Mérida'', Consejo Provincial de Bellas Artes, Badajoz 1984, ISBN 8450090504. * Fernández Troyano, Leonardo: ''Tierra sobre el agua'', Colegio de Ingenieros de Caminos, Canales y Puertos, Madrid 1999, ISBN 8438001483, S. 132. * J. Hernández Ramírez: ''El tajamar del puente romano de Mérida, un diseño hidraúlico'', vorgetragen bei Actas del VII Congreso Internacional de Ingeniería Gráfica. * Heinz-Otto Lamprecht. ''Opus Caementitium'', 4. Ausgabe, Beton-Verlag, Düsseldorf 1993, ISBN 3764003103, S. 175-176. * Marcel Prade: ''Les grands ponts du monde: Ponts remarquables d'Europe'', Brissaud, Poitiers (Frankreich), ISBN 2902170653, 1990; S. 194. * Heiner Sadler: ''Brücken'', Harenberg Kommunikation, Dortmund 1986, ISBN 3-88379-498-8, S. 18-19. == Zunanje povezave == {{Commonscat |Roman bridge, Mérida}} * {{structurae|id=s0002186|title=Puente Romano (Mérida)}} * [http://traianus.rediris.es/ Traianus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080528061612/http://traianus.rediris.es/ |date=2008-05-28 }} – Technical investigation of Roman public works {{Rimski mostovi}} [[Kategorija:Mostovi v Španiji]] [[Kategorija:Rimski mostovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 96]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] eomwfny71u4v1j54effok50dmf29t1i 6741014 6741013 2026-08-22T19:24:20Z Ljuba24b 92351 dp 6741014 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Rimski most v Méridi |image = Puente Romano y Puente de Lusitania, Mérida.jpg | image_size = 250px |caption = Rimski most z Alcazabe v Méridi |official_name = |carries = |crosses = [[Guadiana]] |locale = [[Mérida, Španija|Mérida]],<br>{{ESP}} |maint = |id = |designer = |design = [[ločni most]] |material = [[granit]] |spans = 60 (vključno s tremi pokopanimi) |pierswater = |mainspan = 11,6 m |length = 792 m (s pristopom) |width = okoli 7,1 m |height = |load = |clearance = |below = |traffic = pešci |begin = |complete = 98–117 |open = |heritage = |collapsed = |preceded = |followed = |closed = |toll = |extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = [[Arheološko najdišče Mérida|Conjunto arqueológico de Mérida]] | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }}__NOTOC__ '''Rimski most''' ali '''Puente Romano''' v španščini je [[rimski most]] čez reko [[Guadiana]] v [[Mérida, Španija|Méridi]] v [[Španija|Španiji]]. To je najdaljši ohranjen most iz antičnih časov, ki ima ocenjeno celotno dolžino 755 m, pri 62 razponih. <ref name="O’Connor 106–107">{{harvnb|O’Connor|1993|pp=106–107}}</ref> Danes je še 60 razponov (trije od teh so pokopani na južnem bregu) v dolžini 721 m med oporniki. Vključno s pristopi, je konstrukcija dolga 792 m. [[Most]] je še vedno v uporabi, vendar od leta 1991 le za [[pešec|pešce]]. Priložena k mostu je Alcazaba, mavrska utrdba, zgrajena leta 835. Blizu ostankov akvadukta Los Milagros, obstaja v Meridi še en rimski most, Puente de Albarregas, ki je veliko manjši. == Zgodovina == Od ustanovitve kolonije [[Emerita Augusta]] leta 25 pr. n. št. je mesto postalo najpomembnejše središče komunikacijskega omrežja na zahodnem Iberskem polotoku, tako zaradi svojega statusa glavnega mesta province [[Luzitanija|Luzitanije]] kot tudi zaradi enostavnega prečkanja reke Guadiane, ki ga je omogočal ogromen kamnit most. Tako se je pomembna Srebrna pot ([[Ruta de la Plata]]), ki je prečkala [[Hispanija|Hispanijo]] od severa proti jugu skozi zahod, in ceste, ki so vodile v Olissipo ([[Lizbona]]), Cordubo ([[Kordova]], Toletum ([[Toledo]]) ali Caesaraugusto ([[Zaragoza]]), srečevale v Méridi in morale prečkati njen most.{{sfn|Barroso|Morgado|1996|p=40}} Most je bil zgrajen hkrati z ustanovitvijo kolonije, v zadnjih desetletjih 1. stoletja pred našim štetjem. Gradnja torej datira v čas Avgusta, čeprav je pomen, ki ga je imel ta prehod skozi zgodovino, in velike poplave reke Guadiane, ki so občasno poslabšale strukturo, povzročile, da je most zdaj kombinacija različnih delov, ki popačijo njegov prvotni videz. Most je bil zgrajen na plitvem delu [[reka|reke]], na katerem je tudi rečni [[otok]] in katere struga je sestavljena iz dioritnih formacij, ki ustvarjajo trdne temelje. Prvotno je bil sestavljen iz dveh ločenih sklopov. Deli prvotnega mostu so bili uničeni med poplavami leta 1603. Potem je bilo odločeno, da se oba sklopa povežeta z uporabo dodatnih lokov v sredini. Od takrat se most čez reko razteza v enem kosu. Sestavljen je iz treh ločenih delov. Prvi poteka od mesta do prvega gorvodnega pristanišča, imenovanega Humilladero; drugi do pristanišča San Antonio, ki je podobno lociran; in tretji do konca mostu. Prvi del ustreza začetnim desetim lokom in je bil najmanj spremenjen, s čimer je ohranil največjo izvirnost. Njegovo jedro je iz ''opus caementicium'' ([[rimski beton]] in je bil obloženo z rustikalnim [[klesanec|klesancem]]. Njegovi stebri so kvadratni, gorvodno pa je polkrožni preboj, ki sega do celotne višine stebra, nad katerim vzpenjajo polkrožni loki. Prečke prebadajo majhni polkrožni loki, ki delujejo kot razbremenilni kanali. Razponi lokov se po celotnem odseku simetrično zmanjšujejo, širina stebrov pa je precejšnja, kar je značilno za rimske zgradbe z začetka cesarskega obdobja, ki so jih kasneje presegla dela večje tehnične dovršenosti, kot je [[Most Alcantara, Toledo|most Alcántara]] z začetka 2. stoletja n. št. [[File:Puente romano mérida.jpg|thumb|Rimski most čez reko Guadiana v Méridi]] Od izvirnega dela je ohranjenih večina [[obok]]ov na Guadianilla in nekaj tistih, ki prečkajo glavni kanal Guadiana. V rimskih časih je bil most večkrat v dolžino podaljšan na levem bregu, ko je cesto odnesla [[poplava]]. Dodali so, vsaj pet zaporednih odsekov z več oboki, pri čemer so posnemali izvirno delo, z nekaj razlikami. Od 5. stoletja do danes so bili oboki večkrat obnovljeni, zlasti v osrednjem delu, zaradi poškodb, ki so bile bodisi posledica vojne ali velikih poplav reke. Prvi ukrep, o katerem so poročali je bil že v obdobju [[Vizigoti|Vizigotov]] (med 5. in 8. stoletjem). Njegovo sedanje stanje je bilo izvedeno z obnovo v 19. stoletju. Drugi del, ki obsega središče rečne struge, je bil najbolj izpostavljen naravni eroziji reke in uničenju s strani človeka. Znano je, da so bila popravila izvedena leta 483 v obdobju Vizigotov, čeprav skoraj zagotovo niso bila prva. V 9. stoletju je emir Muhamed I. iz Córdobe med zatiranjem upora prebivalcev Méride proti muslimanski oblasti uničil pomol. Kasnejše rekonstrukcije so bile izvedene v 13., 15. in 19. stoletju. Ni znano, kateri deli so bili prizadeti v vseh teh rekonstrukcijah, vendar so bile od tistih, ki so dokumentirane, skoraj vse izvedene na osrednjem delu. Poplava leta 1603 je povzročila veliko škodo, kar potrjuje kronist Bernabé Moreno de Vargas v svoji ''Zgodovini mesta Mérida'' (1633), kjer ugotavlja, da so bili prvotni mostovi, ki so povezovali osrednji otok z obema bregovoma, združeni v enega z nastankom osrednjega dela.{{sfn|Álvarez Martínez|2006|p=67}} Tako v tem delu prepoznamo delo iz začetka 17. stoletja, ki je bilo končano leta 1611 in ki harmonično združuje romanski slog s strogo arhitekturo Habsburžanov. Sestavljen je iz petih polkrožnih lokov z večjimi razponi kot tisti v prvem delu, ki ležijo na pravokotnih stebrih z ostrim, piramidalnim prebojem gorvodno in opornikom na nasprotnem pobočju.{{sfn|VV.AA.|2006|pp=557}} Na tem delu se začne spust Humilladero, ki povezuje most in otok. Izvira iz 17. stoletja in je zgrajen na temeljih prvotne rimske betonske ploščadi, ki je bila ogromen vodni kanal, ki se je raztezal 150 metrov gorvodno in varoval središče prehoda čez reko. Obsežne prenove so bile izvedene v 19. stoletju do loka 36, ​​ki je ostal v tem dolgem osrednjem delu: po španski vojni za neodvisnost (1808–1814), med katero je bilo uničenih več lokov, da bi preprečili prehod Napoleonovih čet in po poplavi leta 1823. Leta 1878 je bila popravljena škoda zaradi poplave leta 1860. Pri vseh teh posegih so bili prizidki uspešno usklajeni z rimsko strukturo. {{sfn|VV.AA.|2006|pp=557}} Tretji del, čeprav delno prenovljen, ohranja večino prvotne strukture. To območje se dviga nad bregom, ki zaradi značilno nizkega pretoka reke Guadiane skoraj nikoli ni poplavljen, s čimer se odpravlja potreba po kanalih za odvajanje poplav. Z začetnim delom si deli oblogo iz rustikalnih klesanih blokov in podobne proporce v svojih lokih in stebrih. Cestna površina odraža naklon, ki je posledica posedanja struge. Ta zadnji del se začne pri klančini San Antonio iz 17. stoletja, proti njegovemu koncu pa so še vedno ohranjeni ostanki rimske betonske ploščadi. Ta ploščad je morda podpirala zdaj izgubljeno rimsko strukturo, kot je klančina ali slavolok, dodatki, ki bi okrasili golo strukturo, ki jo vidimo danes. Znano je, da je imel most v cesarskem obdobju več kot en lok in mestna vrata v svojem prvem delu, katerih videz je znan, ker se pojavlja na številnih rimskih kovancih, kovanih v koloniji, in je trenutno osrednji motiv mestnega grba. V 17. stoletju je bil dodan majhen tempelj v spomin na obnovo med vladavino Filipa III. Španskega, skupaj s kapelo svetega Antona na spustu Humilladero, nekdanjim oratorijem za popotnike, ki je izginil med poplavo leta 1860. {{sfn|VV.AA.|2006|pp=557, 558}} Most je zdaj dolg 792 m in 12 m nad povprečno gladino vode. Njegov sedanji, rahlo zaobljen profil ni bil originalen, saj je posledica zaporednih uničenj in rekonstrukcij ter posedanja rečne struge v zadnjih dveh tisočletjih. Kljub vsemu ostaja veličastno delo, ki priča o ambicijah rimskega inženirstva. Most je skoraj vso svojo zgodovino vzdržal cestni promet, a je 10. decembra 1991, na dan odprtja mostu Luzitanija, postal izključno pešpot.{{sfn|Barroso|Morgado|1996|p=42}} Skupaj z arheološkimi najdišči v Méridi, je leta od 1993 na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Colin O’Connor: ''Roman Bridges'', Cambridge University Press 1993, ISBN 0-521-39326-4, S. 106–107 * Barroso, Yolanda; Morgado, Francisco (1996). Mérida, Patrimonio de la Humanidad. Conjunto monumental. Mérida: Consorcio de la Ciudad Monumental Histórico-Artística y Arqueológica de Mérida (Depósito legal: BA-335-1996). * Álvarez Martínez, José M.: ''El Puente romano de Mérida'', Consejo Provincial de Bellas Artes, Badajoz 1984, ISBN 8450090504. * Fernández Troyano, Leonardo: ''Tierra sobre el agua'', Colegio de Ingenieros de Caminos, Canales y Puertos, Madrid 1999, ISBN 8438001483, S. 132. * J. Hernández Ramírez: ''El tajamar del puente romano de Mérida, un diseño hidraúlico'', vorgetragen bei Actas del VII Congreso Internacional de Ingeniería Gráfica. * Heinz-Otto Lamprecht. ''Opus Caementitium'', 4. Ausgabe, Beton-Verlag, Düsseldorf 1993, ISBN 3764003103, S. 175-176. * Marcel Prade: ''Les grands ponts du monde: Ponts remarquables d'Europe'', Brissaud, Poitiers (Frankreich), ISBN 2902170653, 1990; S. 194. * Heiner Sadler: ''Brücken'', Harenberg Kommunikation, Dortmund 1986, ISBN 3-88379-498-8, S. 18-19. == Zunanje povezave == {{Commonscat |Roman bridge, Mérida}} * {{structurae|id=s0002186|title=Puente Romano (Mérida)}} * [http://traianus.rediris.es/ Traianus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080528061612/http://traianus.rediris.es/ |date=2008-05-28 }} – Technical investigation of Roman public works {{Rimski mostovi}} [[Kategorija:Mostovi v Španiji]] [[Kategorija:Rimski mostovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 96]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] l9be0o8b0p2pc0v6p3lfjy90x1ss6ey 6741099 6741014 2026-08-23T04:26:35Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Puente Romano (Mérida)]] na [[Puente Romano, Mérida]]: standardizacija 6741014 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Rimski most v Méridi |image = Puente Romano y Puente de Lusitania, Mérida.jpg | image_size = 250px |caption = Rimski most z Alcazabe v Méridi |official_name = |carries = |crosses = [[Guadiana]] |locale = [[Mérida, Španija|Mérida]],<br>{{ESP}} |maint = |id = |designer = |design = [[ločni most]] |material = [[granit]] |spans = 60 (vključno s tremi pokopanimi) |pierswater = |mainspan = 11,6 m |length = 792 m (s pristopom) |width = okoli 7,1 m |height = |load = |clearance = |below = |traffic = pešci |begin = |complete = 98–117 |open = |heritage = |collapsed = |preceded = |followed = |closed = |toll = |extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = [[Arheološko najdišče Mérida|Conjunto arqueológico de Mérida]] | Type = kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 664 | Year = 1993 | Session = 17. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/664 }} }}__NOTOC__ '''Rimski most''' ali '''Puente Romano''' v španščini je [[rimski most]] čez reko [[Guadiana]] v [[Mérida, Španija|Méridi]] v [[Španija|Španiji]]. To je najdaljši ohranjen most iz antičnih časov, ki ima ocenjeno celotno dolžino 755 m, pri 62 razponih. <ref name="O’Connor 106–107">{{harvnb|O’Connor|1993|pp=106–107}}</ref> Danes je še 60 razponov (trije od teh so pokopani na južnem bregu) v dolžini 721 m med oporniki. Vključno s pristopi, je konstrukcija dolga 792 m. [[Most]] je še vedno v uporabi, vendar od leta 1991 le za [[pešec|pešce]]. Priložena k mostu je Alcazaba, mavrska utrdba, zgrajena leta 835. Blizu ostankov akvadukta Los Milagros, obstaja v Meridi še en rimski most, Puente de Albarregas, ki je veliko manjši. == Zgodovina == Od ustanovitve kolonije [[Emerita Augusta]] leta 25 pr. n. št. je mesto postalo najpomembnejše središče komunikacijskega omrežja na zahodnem Iberskem polotoku, tako zaradi svojega statusa glavnega mesta province [[Luzitanija|Luzitanije]] kot tudi zaradi enostavnega prečkanja reke Guadiane, ki ga je omogočal ogromen kamnit most. Tako se je pomembna Srebrna pot ([[Ruta de la Plata]]), ki je prečkala [[Hispanija|Hispanijo]] od severa proti jugu skozi zahod, in ceste, ki so vodile v Olissipo ([[Lizbona]]), Cordubo ([[Kordova]], Toletum ([[Toledo]]) ali Caesaraugusto ([[Zaragoza]]), srečevale v Méridi in morale prečkati njen most.{{sfn|Barroso|Morgado|1996|p=40}} Most je bil zgrajen hkrati z ustanovitvijo kolonije, v zadnjih desetletjih 1. stoletja pred našim štetjem. Gradnja torej datira v čas Avgusta, čeprav je pomen, ki ga je imel ta prehod skozi zgodovino, in velike poplave reke Guadiane, ki so občasno poslabšale strukturo, povzročile, da je most zdaj kombinacija različnih delov, ki popačijo njegov prvotni videz. Most je bil zgrajen na plitvem delu [[reka|reke]], na katerem je tudi rečni [[otok]] in katere struga je sestavljena iz dioritnih formacij, ki ustvarjajo trdne temelje. Prvotno je bil sestavljen iz dveh ločenih sklopov. Deli prvotnega mostu so bili uničeni med poplavami leta 1603. Potem je bilo odločeno, da se oba sklopa povežeta z uporabo dodatnih lokov v sredini. Od takrat se most čez reko razteza v enem kosu. Sestavljen je iz treh ločenih delov. Prvi poteka od mesta do prvega gorvodnega pristanišča, imenovanega Humilladero; drugi do pristanišča San Antonio, ki je podobno lociran; in tretji do konca mostu. Prvi del ustreza začetnim desetim lokom in je bil najmanj spremenjen, s čimer je ohranil največjo izvirnost. Njegovo jedro je iz ''opus caementicium'' ([[rimski beton]] in je bil obloženo z rustikalnim [[klesanec|klesancem]]. Njegovi stebri so kvadratni, gorvodno pa je polkrožni preboj, ki sega do celotne višine stebra, nad katerim vzpenjajo polkrožni loki. Prečke prebadajo majhni polkrožni loki, ki delujejo kot razbremenilni kanali. Razponi lokov se po celotnem odseku simetrično zmanjšujejo, širina stebrov pa je precejšnja, kar je značilno za rimske zgradbe z začetka cesarskega obdobja, ki so jih kasneje presegla dela večje tehnične dovršenosti, kot je [[Most Alcantara, Toledo|most Alcántara]] z začetka 2. stoletja n. št. [[File:Puente romano mérida.jpg|thumb|Rimski most čez reko Guadiana v Méridi]] Od izvirnega dela je ohranjenih večina [[obok]]ov na Guadianilla in nekaj tistih, ki prečkajo glavni kanal Guadiana. V rimskih časih je bil most večkrat v dolžino podaljšan na levem bregu, ko je cesto odnesla [[poplava]]. Dodali so, vsaj pet zaporednih odsekov z več oboki, pri čemer so posnemali izvirno delo, z nekaj razlikami. Od 5. stoletja do danes so bili oboki večkrat obnovljeni, zlasti v osrednjem delu, zaradi poškodb, ki so bile bodisi posledica vojne ali velikih poplav reke. Prvi ukrep, o katerem so poročali je bil že v obdobju [[Vizigoti|Vizigotov]] (med 5. in 8. stoletjem). Njegovo sedanje stanje je bilo izvedeno z obnovo v 19. stoletju. Drugi del, ki obsega središče rečne struge, je bil najbolj izpostavljen naravni eroziji reke in uničenju s strani človeka. Znano je, da so bila popravila izvedena leta 483 v obdobju Vizigotov, čeprav skoraj zagotovo niso bila prva. V 9. stoletju je emir Muhamed I. iz Córdobe med zatiranjem upora prebivalcev Méride proti muslimanski oblasti uničil pomol. Kasnejše rekonstrukcije so bile izvedene v 13., 15. in 19. stoletju. Ni znano, kateri deli so bili prizadeti v vseh teh rekonstrukcijah, vendar so bile od tistih, ki so dokumentirane, skoraj vse izvedene na osrednjem delu. Poplava leta 1603 je povzročila veliko škodo, kar potrjuje kronist Bernabé Moreno de Vargas v svoji ''Zgodovini mesta Mérida'' (1633), kjer ugotavlja, da so bili prvotni mostovi, ki so povezovali osrednji otok z obema bregovoma, združeni v enega z nastankom osrednjega dela.{{sfn|Álvarez Martínez|2006|p=67}} Tako v tem delu prepoznamo delo iz začetka 17. stoletja, ki je bilo končano leta 1611 in ki harmonično združuje romanski slog s strogo arhitekturo Habsburžanov. Sestavljen je iz petih polkrožnih lokov z večjimi razponi kot tisti v prvem delu, ki ležijo na pravokotnih stebrih z ostrim, piramidalnim prebojem gorvodno in opornikom na nasprotnem pobočju.{{sfn|VV.AA.|2006|pp=557}} Na tem delu se začne spust Humilladero, ki povezuje most in otok. Izvira iz 17. stoletja in je zgrajen na temeljih prvotne rimske betonske ploščadi, ki je bila ogromen vodni kanal, ki se je raztezal 150 metrov gorvodno in varoval središče prehoda čez reko. Obsežne prenove so bile izvedene v 19. stoletju do loka 36, ​​ki je ostal v tem dolgem osrednjem delu: po španski vojni za neodvisnost (1808–1814), med katero je bilo uničenih več lokov, da bi preprečili prehod Napoleonovih čet in po poplavi leta 1823. Leta 1878 je bila popravljena škoda zaradi poplave leta 1860. Pri vseh teh posegih so bili prizidki uspešno usklajeni z rimsko strukturo. {{sfn|VV.AA.|2006|pp=557}} Tretji del, čeprav delno prenovljen, ohranja večino prvotne strukture. To območje se dviga nad bregom, ki zaradi značilno nizkega pretoka reke Guadiane skoraj nikoli ni poplavljen, s čimer se odpravlja potreba po kanalih za odvajanje poplav. Z začetnim delom si deli oblogo iz rustikalnih klesanih blokov in podobne proporce v svojih lokih in stebrih. Cestna površina odraža naklon, ki je posledica posedanja struge. Ta zadnji del se začne pri klančini San Antonio iz 17. stoletja, proti njegovemu koncu pa so še vedno ohranjeni ostanki rimske betonske ploščadi. Ta ploščad je morda podpirala zdaj izgubljeno rimsko strukturo, kot je klančina ali slavolok, dodatki, ki bi okrasili golo strukturo, ki jo vidimo danes. Znano je, da je imel most v cesarskem obdobju več kot en lok in mestna vrata v svojem prvem delu, katerih videz je znan, ker se pojavlja na številnih rimskih kovancih, kovanih v koloniji, in je trenutno osrednji motiv mestnega grba. V 17. stoletju je bil dodan majhen tempelj v spomin na obnovo med vladavino Filipa III. Španskega, skupaj s kapelo svetega Antona na spustu Humilladero, nekdanjim oratorijem za popotnike, ki je izginil med poplavo leta 1860. {{sfn|VV.AA.|2006|pp=557, 558}} Most je zdaj dolg 792 m in 12 m nad povprečno gladino vode. Njegov sedanji, rahlo zaobljen profil ni bil originalen, saj je posledica zaporednih uničenj in rekonstrukcij ter posedanja rečne struge v zadnjih dveh tisočletjih. Kljub vsemu ostaja veličastno delo, ki priča o ambicijah rimskega inženirstva. Most je skoraj vso svojo zgodovino vzdržal cestni promet, a je 10. decembra 1991, na dan odprtja mostu Luzitanija, postal izključno pešpot.{{sfn|Barroso|Morgado|1996|p=42}} Skupaj z arheološkimi najdišči v Méridi, je leta od 1993 na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Colin O’Connor: ''Roman Bridges'', Cambridge University Press 1993, ISBN 0-521-39326-4, S. 106–107 * Barroso, Yolanda; Morgado, Francisco (1996). Mérida, Patrimonio de la Humanidad. Conjunto monumental. Mérida: Consorcio de la Ciudad Monumental Histórico-Artística y Arqueológica de Mérida (Depósito legal: BA-335-1996). * Álvarez Martínez, José M.: ''El Puente romano de Mérida'', Consejo Provincial de Bellas Artes, Badajoz 1984, ISBN 8450090504. * Fernández Troyano, Leonardo: ''Tierra sobre el agua'', Colegio de Ingenieros de Caminos, Canales y Puertos, Madrid 1999, ISBN 8438001483, S. 132. * J. Hernández Ramírez: ''El tajamar del puente romano de Mérida, un diseño hidraúlico'', vorgetragen bei Actas del VII Congreso Internacional de Ingeniería Gráfica. * Heinz-Otto Lamprecht. ''Opus Caementitium'', 4. Ausgabe, Beton-Verlag, Düsseldorf 1993, ISBN 3764003103, S. 175-176. * Marcel Prade: ''Les grands ponts du monde: Ponts remarquables d'Europe'', Brissaud, Poitiers (Frankreich), ISBN 2902170653, 1990; S. 194. * Heiner Sadler: ''Brücken'', Harenberg Kommunikation, Dortmund 1986, ISBN 3-88379-498-8, S. 18-19. == Zunanje povezave == {{Commonscat |Roman bridge, Mérida}} * {{structurae|id=s0002186|title=Puente Romano (Mérida)}} * [http://traianus.rediris.es/ Traianus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080528061612/http://traianus.rediris.es/ |date=2008-05-28 }} – Technical investigation of Roman public works {{Rimski mostovi}} [[Kategorija:Mostovi v Španiji]] [[Kategorija:Rimski mostovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 96]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] l9be0o8b0p2pc0v6p3lfjy90x1ss6ey 0 423054 6741206 6726221 2026-08-23T11:17:59Z Ljuba24b 92351 /* Viri */ 6741206 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Gradiška (razločitev)}} {{Infopolje Naselje |name = Gradiška |native_name = Градишка |nickname = |motto = |settlement_type = [[Seznam mest v Bosni in Hercegovini|Mesto]] |image_skyline = Gradiška.jpg |imagesize = |image_caption = |image_flag = |image_seal = Грб_Градишке.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bosni in Hercegovini |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Republika Srbska]] |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = Gradiška |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_total_km2 = |population_blank1 = 51727 |population_blank1_title = Občina |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=20125 |title=Gradiška - Popis 2013 u BiH |accessdate=2025-12-14 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> |population_total = 14368 |population_density = |population_metro = |population_density_metro = |population_urban = |population_density_urban = |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |latd = 45 |latm = 08|latNS = N |longd =17 |longm = 15|longEW = E |coordinates_display = yes |elevation = |postal_code_type = |postal_code = 78400 |area_code = +387 (0)51 |website = |footnotes = }} '''Gradiška''' (nekoč '''Bosanska Gradiška''') je [[naselje]] oziroma mesto na desnem bregu [[Sava|Save]], ki je imelo 1991 okoli 17.000 prebivalcev in središče istoimenske občine (s 60.000 prebivalci leta 1991) v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], [[Bosna in Hercegovina]]. Na levem bregu Save, ki je meja s Hrvaško, je bistveno manjša [[Stara Gradiška]], v njeni bližini pa [[Nova Gradiška]]. ==Prebivalstvo== ===Občina Gradiška (Bosanska Gradiška)=== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="13" | Pregled števila prebivalcev po letih |- | [[1879]] || [[1885]] || [[1895]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2013]] |- | - || - || - || - || - || - || - || - || - || 53.581 || 58.095 || 59.974 || 51.727 |- |} {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="3" | Narodna sestava prebivalstva po letih |- | [[1971]]<ref name="#1">{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1971/pdf/G19714001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1971. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1981]]<ref name="#2">{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1981/pdf/G19814001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1981. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1991]]<ref name="Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.">{{navedi splet|url=http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|title=Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.|work=fzs.ba|accessdate=2016-08-06|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305040829/http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | {{Tortni diagram | caption=skupaj: 53.581 | label1 = [[Srbi]] 35.038 | value1 = 65,39 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Muslimani]] 12.688 | value2 = 23,68 | color2 = #228B22 | label3 = [[Hrvati]] 4.415 | value3 = 8,23 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 415 | value4 = 0,77 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 1.025 | value5 = 1,91 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 58.095 | label1 = [[Srbi]] 32.825 | value1 = 56,50 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Muslimani]] 13.026 | value2 = 22,42 | color2 = #228B22 | label3 = [[Hrvati]] 3.544 | value3 = 6,10 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 7.255 | value4 = 12,48 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 1.445 | value5 = 2,48 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 59.974 | label1 = [[Srbi]] 35.753 | value1 = 59,61 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Muslimani]] 15.851 | value2 = 26,42 | color2 = #228B22 | label3 = [[Hrvati]] 3.417 | value3 = 5,69 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 3.311 | value4 = 5,52 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 1.642 | value5 = 2,73 | color5 = #FFBF00 }} |- |} ===Gradiška (naselje)=== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="13" | Pregled števila prebivalcev po letih |- | [[1879]] || [[1885]] || [[1895]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2013]] |- | - || - || - || - || - || - || - || - || - || 9.585 || 13.475 || 16.841 || 14.368 |- |} {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="3" | Narodna sestava prebivalstva po letih |- | [[1971]]<ref name="#1"/> || [[1981]]<ref name="#2"/> || [[1991]]<ref name="Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991."/> |- | {{Tortni diagram | caption=skupaj: 9.585 | label1 = [[Muslimani]] 5.377 | value1 = 56,09 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 2.911 | value2 = 30,37 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 808 | value3 = 8,42 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 306 | value4 = 3,19 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 183 | value5 = 1,90 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 13.475 | label1 = [[Muslimani]] 5.033 | value1 = 37,35 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 4.251 | value2 = 31,54 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 730 | value3 = 5,41 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 3.218 | value4 = 23,88 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 243 | value5 = 1,80 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 16.841 | label1 = [[Muslimani]] 7.188 | value1 = 42,68 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 6.502 | value2 = 38,60 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 781 | value3 = 4,63 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 1.788 | value4 = 10,61 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 582 | value5 = 3,45 | color5 = #FFBF00 }} |- |} <small>'''Opomba''': ''V letih [[1971]] in [[1981]] brez nekdanjega naselja [[Nasip, Gradiška|Nasip]], ki je v teh letih bilo samostojno naselje.''</small> == Galerija == <gallery> Slika:Gradiska2013.jpeg|Središče Gradiške Slika:Savski most u Gradišci.JPG|Most čez Savo v Gradiški Slika:Храм покрова пресвете Богородице (Градишка).jpg|Pravoslavna cerkev "Presveta Bogorodica" </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Gradiška}} {{bih-naselje-stub}} {{Gradiška}} {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja občine Gradiška]] [[Kategorija:Republika Srbska]] [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] ow2hhwkrkkazgpcysdz5ibxy13igipc 0 426105 6741175 6366641 2026-08-23T09:50:44Z ~2026-44996-51 264415 /* Duhovniki, redovnice */ 6741175 wikitext text/x-wiki [[Slika:Obcine Slovenija 2006 Idrija.svg|sličica|Občina Idrija, označena na zemljevidu Slovenije]] '''Seznam osebnosti iz Občine Idrija''' je seznam oseb, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju [[Občina Idrija|občine Idrija]].<!-- Ime Priimek, poklic, poklic, (leto rojstva, kraj rojstva - leto smrti, kraj smrti) --> == Pesniki, pisatelji, časnikarji, novinarji == * [[Črtomir Šinkovec]], publicist, pesnik, pisatelj (1914, [[Vojsko, Idrija]] - 1983, [[Ljubljana]] ) * [[Anton Žakelj]], pesnik, zbiralec ljudskih pesmi, duhovnik (1816, [[Ledine]] - 1868, [[Veliki Trn]]) * [[Aleš Čar]], pisatelj (1971, [[Idrija]]) * [[Bogdan Božič]], časnikar (1946, [[Idrija]]) * [[Filip Šemrl]], novinar, dopisnik RTV Slovenija za Severno Primorsko (1955/6, [[Idrija]] - 2020, [[Idrija]]) * [[France Bevk]], pisatelj, pesnik, dramatik, publicist, prevajalec, častni občan občine Idrija (1960) (1890, [[Zakojca]] - 1970, [[Ljubljana]]) * [[Frančišek Svetličič]], pesnik, duhovnik (1814, [[Idrija]] - 1881, [[Ljubljana]]) * [[Ivan Bizjak]], učitelj, pisatelj, urednik (1936, [[Črni Vrh, Idrija]] - 2018) * [[Janez Gruden]], prevajalec, pisatelj, esejist (1887, [[Vojsko, Idrija]] - 1930 [[Ljubljana]]) * [[Janez Trček]], časnikar (1891, [[Idrija]] - 1942, [[New Jersey]]) * [[Janko Svetina]], novinar in komentator (1932, [[Medvode]] - 2020, [[Ljubljana]]) * [[Jožef Zazula]], pesnik, publicist, fotograf (1870, [[Idrija]] - 1944, [[Bjelovar]]) * [[Karel Dežman]], pesnik, politik, muzealec, naravoslovec (1821, [[Idrija]] - 1889, [[Ljubljana]]) * [[Matej Hladnik]], pisatelj, pesnik, duhovnik (1806, [[Črni Vrh, Idrija]] - 1865, [[Gorica]]) * [[Victor J. Valjavec|Viktor J. Valjavec]], časnikar (1876, [[Idrija]] - 1954, [[New Jersey]]) * [[Vladimir Kenda]], časnikar (1915, [[Idrija]] - 1997, [[Trst]]) == Duhovniki, redovnice == * [[Adolf Harmel]], duhovnik, baritonist, zborovodja (1847, [[Idrija]] - 1893, [[Komen]]) * [[Anton Alojzij Wolf]], duhovnik, škof (1782, [[Idrija]] - 1859, [[Ljubljana]]) * [[Anton Kavčič]], šolnik, govornik, duhovnik, redovnik, jezuit, škof, stolni prošt (1743, [[Idrija]] - 1814, [[Ljubljana]]) * [[Andrej Albrecht]], nabožni pisec, duhovnik, stolni prošt, konzistorialni svetnik (1782, [[Idrija]] - 1848, [[Novo mesto]]) * [[Andrej Likar]], nabožni pisec, duhovnik (1826, [[Spodnja Idrija]] - 1865, [[Polom]]) * [[Ahacija Kacin]], redovnica, šolska sestra (1899, [[Idrija]] - 1979, [[Gorica]]) * [[Anton Urbas]], speleolog, duhovnik, kanonik (1822, [[Idrija]] - 1899, [[Ljubljana]]) * [[Franc Krassnig]], duhovnik, redovnik, jezuit (1672, [[Idrija]] - 1730, [[Ljubljana]]) * [[Franc de Paula Hladnik]], botanik, teolog, duhovnik (1773, [[Idrija]] - 1844, [[Ljubljana]]) * [[Frančišek Lampe]], duhovnik, teolog, kanonik, urednik (1859, [[Zadlog]] - 1900, [[Ljubljana]]) * [[Frančišek Svetličič]], pesnik, duhovnik (1814, [[Idrija]] - 1881, [[Ljubljana]]) * [[Gašper Švab]]<ref>1827 z novim letom prevzel kuratni beneficij v Idriji, 1828 vikariat (lokalna kaplanija) v Hotedršici, od koder je štiri mesece upravljal tudi Godovič.</ref>, bogoslovni pisec, duhovnik (1797, [[Bohinjska Bistrica]] - 1866, [[Dob]]) * [[Ignacij Breitenberger]], duhovnik (1885, [[Idrija]] - 1961, [[Vipava]]) * [[Ivan Albreht, duhovnik]], prosvetni delavec (1945, [[Dole, Idrija]]) * [[Janez Gnjezda]], duhovnik, konzistorialni svetnik, glasbeni teoretik (1838, [[Idrija]] - 1904 [[Ljubljana]]) * [[Janez Rozman]], duhovnik (1832, [[Godovič]] - 1909, [[Ljubljana]]) * [[Jernej Uršič]], narodni buditelj, duhovnik (1784, [[Idrija]] - 1860, [[Kamna Gorica]]) * [[Jožef Seigerschmied]], duhovnik, apologetični pisec, nabožni pisec (1868, [[Idrija]] - 1942, [[Blejska Dobrava]]) * [[Jožef Velikanje]], narodni buditelj, duhovnik (1843, [[Srednja Kanomlja]] - 1921, [[Idrija]]) * [[Matej Hladnik]], pisatelj, pesnik, duhovnik (1806, [[Črni Vrh, Idrija]] - 1865, [[Gorica]]) * [[Matija Ozbič]], podobar (1828, [[Črni Vrh, Idrija]] - 1888, [[Kamnik]]) * [[Mihael Arko]], organizator, zgodovinar, deželni poslanec, duhovnik (1857, [[Zapotok]] - 1938, [[Idrija]]) * [[Vinko Kobal]] duhovnik, publicist (1928, [[Vrhpolje, Vipava]] - 2001, [[Godovič]]) == Zdravniki, farmacevti == * [[Alfred Bogomir Kobal]], zdravnik, raziskovalec [[Živo srebro|živega srebra]] (1934 - 2021) * [[Anton Makovic]], zdravnik, kirurg, porodničar (1750, [[Kostanjevica na Krki]] - 1803, [[Idrija]]) * [[Blaž Hafner]], zdravnik (1758, [[Škofja Loka]] - 1834, [[Idrija]]) * [[Giovanni Antonio Scopoli]]<ref>V Idriji (1754 — okr. 1769) je bil prvi zdravnik, posvetil se je tudi botaniki. Ob stoletnici njegove smrti so na njegovo hišo v Idriji vzidali spominsko ploščo.</ref>, naravoslovec, botanik, zdravnik (1723, [[Trentino]], [[Beneška Republika]] - 1788, [[Pavia]], [[Beneška Republika]]) * [[Henrik Freyer]], botanik, farmacevt, geolog, paleontolog, kartograf (1802, [[Idrija]] - 1866, [[Ljubljana]]) * [[Jurij Dolinar]], zdravnik, kirurg, botanik (1794, [[Radeče]] - 1872, [[Idrija]]) * [[Jože Felc]], psihiater, pisatelj (1941, [[Spodnja Idrija]] - 2010, [[Celje]]) * [[Jožef Ignacij Fanton de Brunn|Jožef Ignacij Fanton de Brunn]], zdravnik, veterinar (1754, [[Ljubljana]] - 1795, [[Idrija]]) * [[Ludvik Bernard Grbec|Ludvik Grbec]], zdravnik, okulist (1805, [[Škofja Loka]] - 1880, [[Idrija]]) * [[Pavla Jerina Lah]], slovenska zdravnica, vodja [[Partizanska bolnica Pavla|Partizanske bolnice Pavla]] (1916, [[Borovnica]] - 2007, [[Črni Vrh pri Idriji]]) *[[Ivica Kavčič]], slovenska kemičarka, lokalna raziskovalka, častna občanka (2021) (1933, [[Idrija]]) == Učitelji, šolniki == * [[Anton Kacin]], šolnik, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec (1901, [[Spodnja Idrija]] - 1984, [[Opčine]]) * [[Danilo Fajgelj]], učitelj, organist, skladatelj (1840, [[Idrija]] - 1908, [[Gorica]]) * [[Drago Vončina]], šolnik, romanist, slavist (1900, [[Gore, Idrija]] - 1980, [[Ljubljana]]) * [[Emanuel de Torres]]<ref>Predagatelj ustanovitve glavnih šol tudi zunaj Ljubljane (Idrija, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka)</ref>, grof, šolnik, pravnik (1743, [[Gorica]] - 1789, [[Gorica]]) * [[Engelbert Gangl|Engelbert Gangl]], učitelj, avtor učbenikov, pesmi in črtic (1873, [[Metlika]] - 1950, [[Metlika]]) * [[Franc Govekar]], šolnik (1840, [[Idrija]] - 1890, [[Ljubljana]]) * [[Ivan Bizjak]], učitelj, pisatelj, urednik (1936, [[Črni Vrh, Idrija]] - 2018) * [[Ivanka Ferjančič]], učiteljica čipkarstva (1850, [[Idrija]] - 1879, [[Idrija]]) * [[Jelko Kašca]], učitelj in javni delavec (?? - 2020, [[Idrija]]) * [[Josip Reisner]]<ref>Profesor na realki v Idriji (1904–5), imel je poljudno-znanstvena predavanja iz fizike in kemije v Sloveniji (Idrija, Novo mesto, Ljubljana, Kranj).</ref>, šolnik, politik (1875, [[Ljubljana]] - 1955, [[Ljubljana]]) * [[Leopold Belar]], glasbenik, učitelj (1828, [[Idrija]] - 1899, [[Ljubljana]]) * [[Leopold Cvek]], učitelj, glasbenik, skladatelj (1814, [[Idrija]] - 1896, [[Ljubljana]]) * [[Miroslav Plesničar]], prevajalec, učitelj (1872, [[Čepovan]] - 1894, [[Idrija]]) * [[Slavica Božič]], šolnica, družbenopolitična delavka (1910, [[Podbrdo]] - 1975, [[Idrija]]) * [[Slavica Burnik]], učiteljica, narodna delavka (1882, [[Idrija]] - 1939, [[Maribor]]) * [[Vinko Cuderman]], pedagog, profesor slovenščine (1933, Tupeliče, [[Preddvor]] - 2011, [[Ljubljana]]) == Igralci, glasbeniki, plesalci, umetniki == * [[Fran Gross]], pravnik, glasbenik (1851, [[Nazarje]] - 1892, [[Idrija]] ) * [[Franc Treven]], koralist, skladatelj (1857, [[Idrija]] - 1937, [[Bratislava]]) * [[Ludvik Grilc|Ludovik Grilc]], slikar (1851, [[Idrija]] - 1910, [[Ljubljana]]) * [[Luka Čeferin]], slikar, podobar (1805, [[Leskovica]] - 1859, [[Idrija]]) * [[Marica Vogelnik]], pianistka, glasbena pedagoginja (1904, [[Idrija]] - 1976, [[Ljubljana]]) * [[Mila Kogej|Mila Kogej]], operna pevka, koncertna pevka (1903, [[Idrija]] - 1982, [[Ljubljana]]) * [[Nande Rupnik]], slikar, likovnik, galerist (1949, [[Idrija]]) * [[Nikolaj Pirnat]], kipar, slikar, grafik (1903, [[Idrija]] - 1948, [[Ljubljana]]) * [[Ruth Vavpotič]], baletna plesalka (1908, [[Idrija]] - 1996, [[Szeged]]) * [[Silvij Kobal]], igralec (1928, [[Idrija]] - 1991, [[Trst]]) * [[Valo Bratina]], gledališki igralec, gledališki režiser, scenograf (1887, [[Idrija]] - 1954, [[Ljubljana]]) * [[Zorko Prelovec]], glasbenik, skladatelj, zborovodja (1887, [[Idrija]] - 1939, [[Ljubljana]] ) * [[Armin Ćoralić]], pianist (1990, [[Idrija]]) * [[Žiga Lakner]], tenorist (1995, [[Idrija]]) * [[Nataša Contaldo]], sopranistka (1990, [[Idrija]]) * [[Nace Kogej]], saksofonist (1994, [[Idrija]]) == Športniki == * [[Stanko Bloudek]], športnik, športni delavec, letalski konstruktor, član [[MOK]] (1890, [[Idrija]] - 1959, [[Ljubljana]]) * [[Rok Turk]], voznik rallyja * [[Darko Peljhan]], najuspešnejši slovenski voznik rallyja * [[Luka Rupnik]], košarkar (1993, [[Idrija]]) * [[Jan Tratnik]], kolesar (1990, [[Idrija]]) == Druge osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://www.idrija.com/%C4%8Das-in-ljudje-02|title=Idrija.com, ČAS in LJUDJE|date=25.11.2020|accessdate=25.11.2020|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125082533/https://www.idrija.com/%C4%8Das-in-ljudje-02|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125082533/https://www.idrija.com/%C4%8Das-in-ljudje-02 |date=2020-11-25 }}</ref> == * [[Anton Podobnik]], pravnik, župan (1755, [[Idrija]] - med 1798 in 1808) * [[Albin Sedej]], veterinar (1908, [[Idrija]] - 1970, [[Ljubljana]]) * [[Damir Feigel]], humorist (1879, [[Idrija]] - 1959, [[Gradišče nad Prvačino]]) * [[Ivan Lapajne]], prosvetni delavec, pedagoški pisec, gospodarstvenik (1849, [[Vojsko, Idrija]] - 1931, [[Krško]]) * [[Ivan Mohorič]], pravnik, politik, gospodarstvenik, zgodovinopisec (1888, [[Idrija]] - 1980, [[Ljubljana]]) * [[Janko Mačkovšek]], gradbenik, narodni delavec, politik (1888, [[Idrija]] - 1945, [[Dachau]]) * [[Jožef Blaznik]], tiskar, založnik (1800, [[Idrija]] - 1872, [[Ljubljana]]) * [[Julij Głowacki]], naravoslovec, botanik (1846, [[Idrija]] - 1915, [[Gradec]]) * [[Marko Vincenc Lipold]], montanist, geolog (1816, [[Mozirje]] - 1883, [[Idrija]]) * [[Mirko Božič|Mirko Božič]], bančnik (1884, [[Idrija]] - ?) * [[Neda Pagon]], družboslovka, sociologinja (1941, [[Črni Vrh nad Idrijo]] - 2020, [[Ljubljana]]) * [[Slavica Pavlič]], zgodovinarka, muzealka (1929, [[Zemun]] - 2020, [[Ljubljana]]) * [[Štefan Lapajne|Štefan Lapajne]], pravnik (1855, [[Idrija]] - 1912, [[Ljubljana]]) * [[Ivan Svetlik]], sociolog, univ. prof., minister za delo in družino, rektor UL (1950, [[Spodnja Kanomlja]]) ==Opombe== {{sklici|1}} {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Idrija]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Idrija]] 4bt3hcvlpq7d5e77dfoh4tvmlgstulm 0 426169 6741121 6734920 2026-08-23T06:59:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741121 wikitext text/x-wiki {{Infobox Election | election_name = Državnozborske volitve v Sloveniji 2018 | country = Slovenia | type = parliamentary | ongoing = no | previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2014 | previous_year = 2014 | next_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2022 | next_year = 2022 | seats_for_election = 90 sedežev | majority_seats = | election_date = 3. junij 2018 | turnout = 901.512 (52,64&nbsp;%) <!-- SDS --> | image1 = [[File:Janez_Janša_at_Helsinki_2018.jpg|150x150px]] | leader1 = [[Janez Janša]] | party1 = SDS | color1 = FEF200 | last_election1 = 21 sedežev | popular_vote1 = 219.415 | percentage1 = 24,96 | seats1 = 25 | seat_change1 = {{increase}} 4 | image2 = [[File:Marjan Šarec in Logatec 2017.jpg|150x150px]] | leader2 = [[Marjan Šarec]] | party2 = LMŠ | color2 = 1980C7 | last_election2 = ''nova stranka'' | popular_vote2 = 111.299 | percentage2 = 12,66 | seats2 = 13 | seat_change2 = {{increase}} 13 <!-- SD --> | image3 = [[File:Dejan_Židan_2015-04-10.jpg|150x150px]] | leader3 = [[Dejan Židan]] | party3 = SD | color3 = E32636 | last_election3 = 6 sedežev | popular_vote3 = 87.234 | percentage3 = 9,92 | seats3 = 10 | seat_change3 = {{increase}} 4 <!-- SMC--> | image4 = {{CSS image crop|Image =Miro Cerar 2018.jpg|bSize = 113 |cWidth = 113 |cHeight = 150|oTop = 0|oLeft = 0}} | leader4 = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | party4 = SMC | color4 = 003399 | last_election4 = 36 sedežev | percentage4 = | seats4 = 10 | seat_change4 = {{decrease}} 26 <!-- ZL --> | image5 = [[File:Luka Mesec 2022 Parliamentary Election.png|150x150px]] | leader5 = [[Luka Mesec]] | party5 = Levica | colour5 = 800000 | last_election5 = 6 sedežev | percentage5 = | seats5 = 9 | seat_change5 = {{increase}} 3 <!-- NSi --> | image6 = [[File:Matej Tonin Slovenija (cropped).jpg|150x150px]] | leader6 = [[Matej Tonin]] | party6 = NSi | color6 = 0087DC | last_election6 = 5 sedežev | percentage6 = | seats6 = 7 | seat_change6 = {{increase}} 2 <!-- ZaAB --> | image7 = {{CSS image crop|Image =Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|bSize = 113 |cWidth = 113 |cHeight = 150|oTop = 0|oLeft = 0}} | leader7 = [[Alenka Bratušek]] | color7 = 1E90FF | party7 = SAB | last_election7 = 4 sedeži | percentage7 = | seats7 = 5 | seat_change7 = {{increase}} 1 <!-- Desus --> | image8 = [[File:Informal meeting of ministers for foreign affairs (Gymnich). Arrivals Karl Viktor Erjavec (36956301561) (cropped).jpg|150x150px]] | leader8 = [[Karl Erjavec]] | party8 = DeSUS | color8 = 8DC63F | last_election8 = 10 sedežev | percentage8 = | seats8 = 5 | seat_change8 = {{decrease}} 5 | image9 = | leader9 = [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | party9 = SNS | color9 = FFD800 | last_election9 = 0 sedežev | percentage9 = | seats9 = 4 | seat_change9 = {{increase}} 4 | title = predsednik vlade | before_election = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | before_party = SMC | posttitle = predsednik vlade | after_election = [[Marjan Šarec]] | after_party = LMŠ }} [[File:Volitve 2018 plakat2.jpg|thumb|Predvolilni plakati v Novem mestu]] '''9. demokratične volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' so potekale 3. junija 2018.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/volitve-v-drzavni-zbor-rs-2018|title=VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR RS 2018 |publisher=Državna volilna komisija|accessdate=2018-04-15 |archive-date=2018-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180503173440/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/volitve-v-drzavni-zbor-rs-2018|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavnozborske-volitve-bodo-3-junija/451946|title=Državnozborske volitve bodo 3. junija|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-04-15}}</ref> [[Predsednik Republike Slovenije]], [[Borut Pahor]], je odlok o razpustitvi državnega zbora sprejel 14. aprila 2018. Za datum razpisa predčasnih volitev se je štel 16. april 2018. <ref name=":4" /> Prvotno so bile volitve načrtovane 10. junija 2018, vendar so se po odstopu predsednika vlade [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]] stranke zavzele za predčasne volitve. To so bile tretje predčasne volitve v zgodovini Slovenije. == Ozadje == 14. marca 2018 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo sodbo v t. i. zadevi »Drugi tir«, v kateri je odločalo o veljavnosti [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper|referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]]. V sodbi je sodišče razveljavilo referendum in ukazalo razpis ponovnega glasovanja. [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|Drugi železniški tir na progi med Divačo in Koprom]] je bil največji infrastrukturni projekt vlade Mira Cerarja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/2492985/vrhovno-sodisce-razveljavilo-rezultate-referenduma-o-drugem-tiru|title=STA: Vrhovno sodišče razveljavilo rezultate referenduma o drugem tiru|website=www.sta.si|language=sl|access-date=2018-03-17}}</ref> Kasneje istega dne je Miro Cerar na novinarski konferenci sporočil, da odstopa z mesta predsednika vlade, to je utemeljil s porušenimi odnosi v koaliciji, odločitvijo Vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum in zahtevami ter stavkami sindikatov, ki so presegle vse meje. Že naslednji dan je o svojem odstopu obvestil tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]], ki se je z njegovim odstopom uradno seznanil 20. marca.<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novice/miro-cerar-odstopil-s-polozaja-predsednika-vlade/448877|title=Miro Cerar odstopil s položaja predsednika vlade|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-03-17}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-naj-zivi-sodobna-solidarna-in-svobodomiselna-slovenija/449362|title=Cerar: Naj živi sodobna, solidarna in svobodomiselna Slovenija|newspaper=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-03-23}}</ref> Miro Cerar je drugi zaporedni predsednik vlade, po [[Alenka Bratušek|Alenki Bratušek]], ki je odstopil. Prejšnja dva predsednika vlade, [[Janez Janša]] ([[10. vlada Republike Slovenije|2. Janševa vlada]], 2012–2013) in [[Borut Pahor]] sta bila razrešena z izglasovano nezaupnico. Janša pa je tudi zadnji predsednik vlade, ki je končal mandat vlade ([[8. vlada Republike Slovenije|1. Janševa vlada]], 2004–2008) in po [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] šele drugi, ki mu je to uspelo. Po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja, lahko novega mandatarja predlaga predsednik republike. Borut Pahor se je po sestanku s predsednikom vlade Cerarjem, dan po njegovem odstopu, odločil, da novega mandatarja za sestavo vlade ne predlaga. Tudi politične stranke so v večini izrazile stališče, da poslanci svojih podpisov za izvolitev novega mandatarja ne bodo podali in se zavzeli za predčasne volitve.<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/poslanci-sd-in-desus-za-predcasne-volitve-smc-velike-razlike-ne-vidi-6426027|title=Poslanci SD in DeSUS za predčasne volitve, SMC velike razlike ne vidi|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=2018-03-17|language=sl-si|archive-date=2018-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180318054437/https://www.vecer.com/poslanci-sd-in-desus-za-predcasne-volitve-smc-velike-razlike-ne-vidi-6426027|url-status=dead}}</ref><ref name="mmc">{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novice/pahor-ne-bo-predlagal-mandatarja-predcasne-volitve-verjetno-v-drugi-polovici-maja/448898|title=Pahor ne bo predlagal mandatarja, predčasne volitve verjetno v drugi polovici maja|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-03-17}}</ref> V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo]] bi lahko redne volitve potekale ne prej kot 2 meseca in kasneje kot 15 dni pred potekom štiri-letne mandatne dobe trenutnega sklica Državnega zbora. Temu mandat poteče 1. avgusta 2018. Volitve so bile zato pričakovane med 1. junijem in 15. julijem 2018, najverjetneje pa v začetku junija. Kot najverjetnejši datum predčasnih volitev se je omenjal 27. maj.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-nsi-nepovezani-poslanci-in-poslanca-narodnih-manjsin-za-majske-volitve.html|title=24ur.com - Najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji|accessdate=2018-03-23|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> 20. marca je [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS), po posvetovanjih s predsednikom republike Pahorjem, podala izjavo, da si prizadeva za volitve 10. junija in da bodo, če bo to potrebno, da dosežejo kasnejše volitve, predlagali kandidata za mandatarja. Vladajoča [[Stranka modernega centra]] (SMC) se je prav tako zavzela za volitve kasneje. Razlogi za to so v tem, da mora DZ pred volitvami sprejeti še nekaj pomembnih odločitev. Predvsem ustavni zakon za zaščito največje državne banke NLB pred protipravnimi ravnanji Hrvaške, ki so v nasprotju s sporazumom med državama, prav tako pa se bodo sprejemale pomembne odločitve glede pričakovanega sodnega postopka proti Hrvaški pred Evropskim sodiščem v Luksemburgu glede [[Arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško|arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško]].<ref name=":3">{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranke-razlicno-o-datumu-za-predcasne-volitve-462881|title=SD in DeSUS bi volitve maja, SDS pa junija|access-date=2018-03-20|language=sl}}</ref> Isti dan je nepovezani poslanec [[Janko Veber]] naznanil, da je pripravljen sprejeti kandidaturo za mandatarja za sestavo vlade v vmesnem obdobju do volitev. Njegova napoved kandidature ni bila deležna podpore ostalih strank.<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/veber-pripravljen-sprejeti-kandidaturo-za-mandatarja-462838|title=Veber bi bil mandatar|access-date=2018-03-20|language=sl}}</ref> Pomemben razlog za zavlačevanje z volitvami so tudi parlamentarne preiskave. Trenutno v DZ delujejo štiri preiskovalne komisije, dve od njih preiskujeta banke (ena preiskuje razloge, ki so privedli do 3,2 milijarde € vredne dokapitalizacije, v čase [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]], druga pa preiskuje možno financiranje terorizma preko slovenskih bank), ena preiskuje korupcijo med gradnjo [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj]] (TEŠ6), še ena pa se ukvarja s preiskovanjem korupcije v zdravstvu. Vse komisije naj bi končna poročila sprejele v aprilu ali maju, ki pa jih mora nato potrditi tudi DZ. Pričakuje se, da bodo nekateri nekdanji in sedanji politiki obtoženi politične odgovornosti za prej naštete nepravilnosti. Med njimi se najbolj izpostavlja Janeza Janšo in še posebej Boruta Pahorja, kar bi lahko vplivalo tudi na njuni stranki SDS in SD.<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/porocilo-o-tes-6-sprejeto-kdo-je-najbolj-odgovoren/449714|title=Poročilo o Teš 6 sprejeto, kdo je najbolj odgovoren?|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2018-03-23}}</ref><ref name=":3" /> 14. aprila 2018 je predsednik republike, po obvestilu državnega zbora, da ni bil predlagan kandidat za predsednika vlade, razpustil državni zbor in za 3. junij 2018 razpisal predčasne volitve poslancev v državni zbor. Kot datum, s katerim začnejo teči volilna opravila, je določil ponedeljek, 16. aprila 2018. Uradna volilna kampanja se začne en mesec pred dnem splošnega glasovanja, to je 3. maja 2018.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2503891/predcasne-volitve-v-drzavni-zbor-3-junija|title=STA: Predčasne volitve v državni zbor 3. junija|accessdate=2018-04-14|website=www.sta.si|language=sl}}</ref> == Volilna udeležba == {{Tortni diagram | caption=Volilna udeležba | label1 = Udeležba | value1 = 52,64 | color1 = red | label2 = | value2 = 47,36 | color2 = white | }} Na volitvah je imelo pravico glasovati skupaj 1.712.667 volivcev. {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% |- |Predčasno glasovanje |53.158 |3,10 % |- |11.00 |295.763 |17,27 % |- |16.00 |587.725 |34,32 % |- bgcolor="#ececec" |'''Končna uradna volilna udeležba''' |901.512 |52,64 % |} Predčasno glasovanje je potekalo v torek, 29. maja, v sredo, 30. maja, in v četrtek, 31. maja 2018 med 7. in 19. uro. ==Rezultati volitev== [[Slika:Slovenian parliamentary election, 2018.jpg|thumb|right|250px|Volilna glasovnica]] <small></small> {| class="wikitable" style="line-height:16px;" | colspan="8" style="text-align:center;" |[[Slika:National Assembly SLO, June 2018 elections.svg]] |- ! colspan="4" rowspan="2" |Stranka ! colspan="4" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#FEF200" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" |219.415 |24,96 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|25|90|#0c0093}} |{{increase}} 4 |- | style="background:#1980C7" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''LMŠ''' |[[Lista Marjana Šarca]] | style="text-align:center;" |111.299 |12,66 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|13|90|#0c0093}} |{{increase}} 13 |- | style="background:#ce0f02" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" |87.234 |9,92 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|10|90|#0c0093}} |{{increase}} 4 |- | style="background:#0c0093;" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SMC''' |[[Stranka modernega centra]] | style="text-align:center;" |85.705 |9,75 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|10|90|#0c0093}} |{{decrease}} 26 |- | style="background:red" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''L''' |[[Levica (politična stranka)|Levica]] | style="text-align:center;" |81.689 |9,29 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#0c0093}} |{{increase}} 3 |- | style="background:#00b5dd" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''NSi''' |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - Krščanski demokrati]] | style="text-align:center;" |62.682 |7,13 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|#0c0093}} |{{increase}} 2 |- | style="background:dodgerblue" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SAB''' |[[Zavezništvo Alenke Bratušek|Stranka Alenke Bratušek]] | style="text-align:center;" |45.000 |5,12 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{increase}} 1 |- | style="background:green;" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''DeSUS''' |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] | style="text-align:center;" |43.129 |4,91 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{decrease}} 5 |- | style="background:#fff600" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka]] | style="text-align:center;" |36.904 |4,20 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|4|90|#0c0093}} |{{increase}} 4 |- ! colspan="8" | |- | style="background:#ADADAA" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''NS''' | colspan="2" |Italijanska in madžarska narodna skupnost | | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|90|purple}} |{{Steady}} 0 |- ! colspan="8" | |- | style="background:#87e002" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SLS''' |[[Slovenska ljudska stranka]] | style="text-align:center;" |23.329 |2,62 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#7D4A48" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''PSS''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |19.182 |2,15 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#4961c1" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''DD''' |[[Dobra država]] | style="text-align:center;" |13.540 |1,52 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:green" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''ZS''' |[[Zeleni Slovenije|Andrej Čuš in Zeleni Slovenije]] | style="text-align:center;" |9.708 |1,09 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#f45858" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''LNBP''' |[[Lista novinarja Bojana Požarja]] | style="text-align:center;" |7.835 |0,88 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:orange" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''ZD''' |[[Za zdravo družbo]] |<center>5.548</center> |0,62 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#00b3ef" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''ZSi''' |[[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | style="text-align:center;" |5.287 |0,59 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#ce5a01" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''ZL-DSD''' '''S''' |Združena levica - demokratična stranka dela in Sloga | style="text-align:center;" |5.072 |0,57 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#9800ef" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''GSN''' |[[Gibanjeskupajnaprej]] | style="text-align:center;" |4.345 |0,49 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#8fedf2" | | colspan="2" |<center>'''ReSET'''</center> |[[ReSET|Rešimo Slovenijo elite in tajkunov]] |<center>3.672</center> |0,41 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#88728c" | | colspan="2" |<center>'''GAS'''</center> |[[Gospodarsko aktivna stranka]] |<center>3.132</center> |0,35 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#ff5151" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''Solidarnost''' |[[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost, za pravično družbo!]] | style="text-align:center;" |2.184 |0,25 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#a043b0" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''Združena desnica''' |Kangler & Primc [[Združena desnica]] - [[Glas za otroke in družine]], [[Nova ljudska stranka]] | style="text-align:center;" |2.141 |0,24 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:red" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SPS''' |[[Socialistična partija Slovenije]] | style="text-align:center;" |1.551 |0,17 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#2a748c" | | colspan="2" |<center>'''SSN'''</center> |[[Stranka slovenskega naroda]] |<center>1.237</center> |0,14 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#48b043" | | colspan="2" |<center>'''NPS'''</center> |[[Naprej Slovenija]] |<center>187</center> |0,02 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |} * == Rokovnik volitev == {| class="wikitable" |+ !Datum !Ura !Volilno opravilo |- |14. april 2018 | |razpustitev državnega zbora in razpis volitev |- |16. april 2018 | |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |3. maj 2018 |24:00 |rok za vložitev list kandidatov |- |29.-31. maj 2018 | |predčasno glasovanje |- |2. junij 2018 |0:00 |pričetek volilnega molka |- |3. junij 2018 |7:00-19:00 |splošno glasovanje |} == Stranke == Stranke, ki so nastopile na volitvah: {| class="wikitable" ! colspan="4" rowspan="2" |Stranka ! colspan="2" rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Voditelj ! colspan="3" |Rezultat na volitvah 2014 ! rowspan="2" |Trenutni sedeži |- !Odstotek ! colspan="2" |Sedeži v parlamentu |- | rowspan="2" style="background:#0c0093;" | | colspan="2" rowspan="2" style="text-align:center;" |'''SMC''' | rowspan="2" |[[Stranka modernega centra]] | rowspan="2" |<small>liberalizem</small><br /><small>socialni liberalizem</small><br /><small>proevropeanizem</small> | rowspan="2" |<small>sredina</small><br /><small>leva sredina</small> | rowspan="2" |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]<br /><small>Predsednik vlade</small><ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/|title=Predsednik vlade|accessdate=2018-04-13|language=en}}</ref> | style="text-align:center;" |34.61% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|36|90|#0c0093}} |{{increase}} 36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|34|90|#0c0093}} |- | colspan="4" style="text-align:center;" |'''''Vlada''''' |- | rowspan="2" style="background:#FEF200" | | colspan="2" rowspan="2" style="text-align:center;" |'''SDS''' | rowspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] | rowspan="2" |<small>nacionalni konzervativizem</small><br /><small>liberalni konzervativizem</small><br /><small>proevropeanizem</small> | rowspan="2" |<small>desnica</small> | rowspan="2" |[[Janez Janša]]<br />{{small|poslanec}} | style="text-align:center;" |20.69% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|21|90|hex=#FEF200}} |{{decrease}} 5 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|19|90|hex=#FEF200}} |- | colspan="4" style="text-align:center;" |''<small>Opozicija</small>'' |- | rowspan="2" style="background:green;" | | colspan="2" rowspan="2" style="text-align:center;" |'''DeSUS''' | rowspan="2" |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] | rowspan="2" |<small>"Single-issue" politika</small><br /><small>socialna enakost</small><br /><small>proevropeanizem</small> | rowspan="2" |<small>leva sredina</small> | rowspan="2" |[[Karl Erjavec]]<br />{{small|minister za zunanje zadeve}}<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/vodstvo/minister/|title=Minister |publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve|accessdate=2018-04-13 |language=sl}}</ref> | style="text-align:center;" |10.21% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|10|90|green}} |{{increase}} 4 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|11|90|green}} |- | colspan="4" style="text-align:center;" |'''''<small>Vlada</small>''''' |- | rowspan="2" style="background:#00b5dd" | | colspan="2" rowspan="2" style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="2" |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - Krščanski demokrati]] | rowspan="2" |<small>krščanska demokracija</small><br /><small>socialni konzervativizem</small><br /><small>proevropeanizem</small> | rowspan="2" |<small>desna sredina</small> | rowspan="2" |[[Matej Tonin]]<br />{{small|poslanec}} | style="text-align:center;" |5.59% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#00b5dd}} |{{increase}} 1 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#00b5dd}} |- | colspan="4" style="text-align:center;" |''<small>Opozicija</small>'' |- | rowspan="2" style="background:#ce0f02" | | colspan="2" rowspan="2" style="text-align:center;" |'''SD''' | rowspan="2" |[[Socialni demokrati]] | rowspan="2" |<small>socialna demokracija</small><br /><small>proevropeanizem</small> | rowspan="2" |<small>leva sredina</small> | rowspan="2" |[[Dejan Židan]]<br />{{small|minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.}}<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/vodstvo/|title=Vodstvo |publisher=Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano|accessdate=2018-04-13 |language=sl}}</ref> | style="text-align:center;" |5.98% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#ce0f02}} |{{decrease}} 4 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#ce0f02}} |- | colspan="4" style="text-align:center;" |'''''<small>Vlada</small>''''' |- | rowspan="2" style="background:red" | | colspan="2" rowspan="2" style="text-align:center;" | | rowspan="2" |[[Levica (politična stranka)|Levica]]* | rowspan="2" |<small>demokratični socializem</small><br /><small>ekosocializem</small><br /><small>antikapitalizem</small><br /><small>evropskepticzem</small> | rowspan="2" |<small>levica</small> | rowspan="2" |[[Luka Mesec]]<br />{{small|poslanec}} | style="text-align:center;" |5.97% <small>Kot del predvolilne koalicije Združena levica</small> |{{Composition bar|6|90|red}} |{{increase}} 6 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|red}} |- | colspan="4" style="text-align:center;" |''<small>Opozicija</small>'' |- | rowspan="2" style="background:dodgerblue" | | colspan="2" rowspan="2" style="text-align:center;" | | rowspan="2" |[[Zavezništvo Alenke Bratušek|Stranka Alenke Bratušek]] | rowspan="2" |<small>liberalizem</small><br /><small>socialni liberalizem</small><br /><small>proevropeanizem</small> | rowspan="2" |<small>leva sredina</small> | rowspan="2" |[[Alenka Bratušek]]<br />{{small|poslanka}} | style="text-align:center;" |4.38% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|4|90|dodgerblue}} |{{increase}} 4 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|90|dodgerblue}} |- | colspan="4" style="text-align:center;" |''<small>Opozicija</small>'' |- | rowspan="2" style="background:green" | | colspan="2" rowspan="2" style="text-align:center;" | | rowspan="2" |[[Zeleni Slovenije|Andrej Čuš in Zeleni Slovenije]] | rowspan="2" |<small>populizem</small> | rowspan="2" |<small>desna sredina</small> | rowspan="2" |[[Andrej Čuš]]<br />{{small|poslanec}} | style="text-align:center;" |0.53% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|}} |{{Steady}} 0 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|green}} |- | colspan="4" style="text-align:center;" |''<small>Opozicija</small>'' |- | rowspan="2" style="background:#4961c1" | | colspan="2" rowspan="2" style="text-align:center;" |'''DD''' | rowspan="2" |[[Dobra država]] | rowspan="2" |<small>boj proti korupciji</small><br /><small>protielitizem</small> | rowspan="2" |<small>sredina</small> <small>leva sredina</small> | rowspan="2" |[[Bojan Dobovšek]]<br />{{small|poslanec}} | colspan="3" style="text-align:center;" |''Nova stranka'' | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#4961c1}} |- | colspan="4" style="text-align:center;" |''<small>Opozicija</small>'' |- | style="background:#ce5a01" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''ZL-DSD''' |Združena levica - demokratična stranka dela |<small>demokratični socializem</small><br /><small>ekosocializem</small><br /><small>antikapitalizem</small><br /><small>evropskepticzem</small> |<small>levica</small> |[[Franc Žnidaršič]] | colspan="3" style="text-align:center;" |''<small>Na volitvah 2014 nastopila kot del</small>'' ''<small>predvolilne koalicije Združena Levica, ki je osvojila 5,97%</small>'' | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{United Left (Slovenia)/meta/color}}}} |- | colspan="11" | |- | style="background:#87e002" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SLS''' |[[Slovenska ljudska stranka]] |<small>konzervativizem</small><br /><small>agrarizem</small><br /><small>krščanska demokracija</small> |<small>desna sredina</small> |[[Mag. Marko Zidanšek|Marko Zidanšek]]<br />{{small|državni svetnik}} | style="text-align:center;" |3.95% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#87e002}} |{{decrease}} 6 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#87e002}} |- | style="background:#fff600" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka]] |<small>slovenski nacionalizem</small><br /><small>populizem</small><br /><small>evroskepticizem</small><br /><small>protekcionizem</small> |<small>desnica</small> |[[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | style="text-align:center;" |2.20% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#fff600}} |{{Steady}} 0 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#fff600}} |- | style="background:#8fc64f" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''PS''' |[[Pozitivna Slovenija]] |<small>liberalizem</small><br /><small>socialni liberalizem</small><br /><small>proevropeanizem</small> |<small>leva sredina</small> |[[Zoran Janković]]<br />{{small|župan Mestne občine Ljubljana}} | style="text-align:center;" |2.97% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#8fc64f}} |{{decrease}} 28 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#8fc64f}} |- | style="background:#7D4A48" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] |<small>piratske politike</small><br /><small>informacijska svoboda</small><br /><small>internetna nevtralnost</small> |<small>sinkretizem</small> |[[Rok Andrée]] | style="text-align:center;" |1.34% | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|}} |{{Steady}} 0 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|}} |- | style="background:#ff5151" | | colspan="2" style="text-align:center;" | |[[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost, za pravično družbo!]] |solidarizem |<small>levica</small> |[[Uroš Lubej]] | style="text-align:center;" |(5.98%){{efn|Solidarnost je pred volitvami 2014 oblikovala neuradno koalicijo s stranko SD, noben od njihovih kandidatov ni bil izvoljen}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#ff5151}} |{{Steady}} 0 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#ff5151}} |- | colspan="11" | |- | style="background:#00BBF0" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''LDS''' |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |<small>liberalizem</small><br /><small>socialni liberalizem</small> |<small>leva sredina</small> |[[Luj Šprohar]] | colspan="4" style="text-align:center;" |''Ni sodelovala leta 2014'' |- | style="background:#1980C7" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''LMŠ''' |[[Lista Marjana Šarca]] |<small>socialni liberalizem</small><br /><small>populizem</small><br /><small>politika "velikega šotora"</small><br /><small>socialna demokracija</small> |<small>sredina</small> |[[Marjan Šarec]]<br />{{small|župan Občine Kamnik}} | colspan="4" style="text-align:center;" |''Ni sodelovala leta 2014'' |- | style="background:#f45858" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''LNBP''' |[[Lista novinarja Bojana Požarja]] |<small>antielitizem</small><br /><small>populizem</small> |<small>desna sredina</small> |[[Bojan Požar]] | colspan="4" style="text-align:center;" |''Nova stranka'' |- | style="background:#9800ef" | | colspan="2" style="text-align:center;" | |[[Skupaj (politična stranka)|Skupaj]] |<small>"Single-issue" politika</small><br /><small>populizem</small> |<small>liberalizem</small> |[[Danijel Bešić Loredan]] | colspan="4" style="text-align:center;" |''Nova stranka'' |- | style="background:red" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''SPS''' |[[Socialistična partija Slovenije]] |<small>Titoizem</small> <small>Anti-EU</small> <small>Anti-NATO</small> <small>Sodelovanje z BRICS</small> |<small>socializem</small> |Tadej Trček | colspan="4" style="text-align:center;" |''Ni sodelovala leta 2014'' |- | style="background:orange" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''ZD''' |[[Za zdravo družbo]] |<small>populizem</small><small>samooskrba</small> <small>samoodločanje</small> | |Valentina Flander Gregor Kos | colspan="4" style="text-align:center;" |Nova stranka |- | rowspan="2" | | style="background:#F4D435" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Združena desnica''' |[[Nova ljudska stranka Slovenije]] ('''NLS''') |<small>konzervativizem</small><br /><small>agrarizem</small> |<small>desna sredina</small> |[[Franc Kangler]]<br />{{small|državni svetnik}} | colspan="4" style="text-align:center;" |''Nova stranka'' |- | style="text-align:center;" | |[[Glas za otroke in družine]] ('''Glas''') |<small>"Single-issue" politika</small><br /><small>krščanska demokracija</small><br /><small>socialni konzervativizem</small><br /><small>populizem</small> |<small>desnica</small> |[[Aleš Primc]] | colspan="4" style="text-align:center;" |''Nova stranka'' |- | style="background:#00b3ef" | | colspan="2" style="text-align:center;" |'''ZSi''' |[[Zedinjena Slovenija (stranka)|Gibanje Zedinjena Slovenija]] |<small>slovenski nacionalizem</small><br /><small>populizem</small> |<small>desnica</small> |[[Andrej Šiško]] | colspan="4" |''Ni sodelovala leta 2014'' |} * Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] na državnozborskih volitvah ni nastopila, saj je bila kot stranka ustanovljena v tem mandatu državnega zbora. Levica je pravni naslednik strank IDS in TRS saj je nastala z združitvijo teh dveh. Ti dve stranki sta na DZ volitvah 2014 nastopil kot del predvolilne koalicije Združena Levica {{seznam opomb}} == Volilni sistem == [[Slika:Wahlkreisergebnisse Slowenien 2018.svg|sličica|Izvoljeni poslanci po volilnih enotah (11 iz vsake od osmih enot)]] 90 poslancev DZ-ja je voljenih na dva načina: 88 jih je voljenih po proporcionalnem volilnem sistemu v osmih volilnih enotah, v vsaki pa se izvoli 11 poslancev. Sedeži se v prvi fazi strankam dodelijo z uporabo ti. Droopovega količnika na ravni volilnih enot. Izvoljene poslance se izbere tako, da se znotraj volilne enote razporedi vse poslance iste liste po odstotku glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Sedeže ki se v prvi fazi ne razdelijo med stranke, se v drugi fazi med stranke razdeli na nacionalni ravni, kjer se uporablja ti. [[d'Hondtov sistem]]. Volilni prag je 4% glasov na nacionalni ravni.<ref name=":2">[http://www.dvk-rs.si/index.php/en/elections/national-assembly-of-the-republic-of-slovenia National Assembly of the Republic of Slovenia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200913023210/http://www.dvk-rs.si/index.php/en/elections/national-assembly-of-the-republic-of-slovenia |date=2020-09-13 }} State Election Commission</ref> Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, pa poslanci niso izvoljeni v vseh 88 okrajih. V nekaterih je izvoljenih več poslancev, zaradi česar nekateri okraji ostanejo brez izvoljenih poslancev; leta 2014 je brez poslanca tako ostalo 21 od 88 volilnih okrajev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/imamo-sploh-legalno-volilno-zakonodajo-za-drzavni-zbor-6343369|title=Imamo sploh legalno volilno zakonodajo za državni zbor?|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=2018-03-18|language=sl-si|archive-date=2018-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180319004313/https://www.vecer.com/imamo-sploh-legalno-volilno-zakonodajo-za-drzavni-zbor-6343369|url-status=dead}}</ref> Stranke morajo ob oblikovanju kandidatnih list upoštevati spolno kvoto, ki je 35% kandidatov vsakega spola na kandidatni listi.<ref>[http://www.ipu.org/parline-e/reports/2287_B.htm Electoral system] IPU</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|website=pisrs|access-date=2018-03-17}}</ref> Dva dodatna poslanca, predstavnika italijanske oz. madžarske manjšine, sta izvoljena z enokrožnim večinskim volilnim sistemom. == Javnomnenjske raziskave == {|style="text-align:center;font-size:83%;line-height:12px" class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable" rowspan="2" |Datum ! class="unsortable" rowspan="2" |Izvajalec ! style="width:50px;" rowspan="2" |Vzorec ![[Dobra država|DD]] ! style="width:30px;" |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! style="width:30px;" |[[Levica (politična stranka)|Levica]] ! style="width:30px;" |[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] ![[Lista novinarja Bojana Požarja|LNBP]] ! style="width:30px;" |[[Nova Slovenija|NSi]] ! style="width:30px;" |[[Pozitivna Slovenija|PS]] ! style="width:30px;" |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] ! style="width:30px;" |[[Socialni demokrati|SD]] ! style="width:30px;" |[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] ! style="width:30px;" |[[Stranka modernega centra|SMC]] ! style="width:30px;" |[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] ! style="width:30px;" |[[Stranka Alenke Bratušek]] ![[Združena desnica]] ! style="width:30px;" rowspan="2" |Ostale ! style="width:30px;" rowspan="2" |Nobene ! style="width:30px;" rowspan="2" |Neodločeni ! style="width:40px;" rowspan="2" |Ne bodo volili ! style="width:30px;" rowspan="2" |Prednost |- ! style="background:#4961c1; width:30px;" | ! style="background:green; width:30px;" | ! style="background:red; width:30px;" | ! style="background:#1980C7; width:30px" | ! style="background:#f45858; width:30px;" | ! style="background:#00b5dd; width:30px;" | ! style="background:#8fc64f; width:30px" | ! style="background:#FEF200; width:30px;" | ! style="background:#ce0f02; width:30px;" | ! style="background:#87e002; width:30px;" | ! style="background:#0c0093; width:30px;" | ! style="background:#fff600; width:30px" | ! style="background:dodgerblue; width:30px" | ! style="background:#F4D435; width:30px" | |- |7.–10. maj 2018 |Ninamedia<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – maj 2018 – Ninamedia|url=http://ninamedia.si/arhivi/479|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI}}</ref> |700 | - |4,1% |4,8% |9,7% | - |5,1% | - | style="background:#FFFFBF" |'''16,0%''' |11,0% | - |6,1% | - |1,0% | - |4,2% | - |27,1% |10,9% | style="background:#FEF200" |5% |- |3.-5. april 2018 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-obeta-se-srdit-spopad-za-zmago-na-volitvah-zidan-strmoglavil-in-ni-vec-v-igri-za-prvo-mesto/|title=Javnomnenjska anketa: Obeta se srdit spopad za zmago na volitvah. Židan strmoglavil in ni več v igri za prvo mesto|work=Nova24TV|date=2018-04-08|accessdate=2018-04-08|language=sl-SI|archive-date=2018-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180409105945/http://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-obeta-se-srdit-spopad-za-zmago-na-volitvah-zidan-strmoglavil-in-ni-vec-v-igri-za-prvo-mesto/|url-status=dead}}</ref> |703 |2.0% |4.0% |6.7% |14.7% |1.1% |4.6% | - | style="background:#FFFFBF" |'''15.4%''' |7.2% |2.2% |5.6% |1.5% |1.1% |0.6% |1.1% |11.4% |15.1% |5.5% | style="background:#FEF200" |0.7% |- |25. marec 2018 |Mediana Pulse/POP TV<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-2.html|title=24ur.com - Najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji|accessdate=2018-03-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> |717 | - |3.3% |4.2% | style="background:#87c3ed" |'''14.6%''' | - |3.8% |– |10.8% |8.8% |– |5.8% |– |– | - |9.8% |9.4% |18.7% |10.8% |style="background:#1980C7"|3.8% |- |13.-15. marec 2018 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-po-cerarjevem-odstopu-najvec-pridobil-smc/449242|title=Vox populi: Po Cerarjevem odstopu največ pridobil SMC|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2018-03-22}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://ninamedia.si/arhivi/468|title=Aktualna vprašanja – marec 2018 – Ninamedia|website=ninamedia.si|language=sl-SI|access-date=2018-03-22}}</ref> |700 | - |4.9% |3.6% |12.4% | - |4.8% |– |11.7% | style="background:#F9C8CA" |12.7% |– |7.6% |– |0.2% | - |3.2% |– |26.6% |12.2% | style="background:#ce0f02; color:white" 0C7" |0.3% |- |14. marec 2018 | colspan="21" |'''Odstop predsednika vlade [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]]'''<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-politics/slovenian-pm-cerar-resigns-idUSKCN1GQ358|title=Slovenian PM Cerar resigns|date=2018-03-14|work=Reuters|accessdate=2018-03-14}}</ref> |- |1.-8. marec 2018 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice |url=https://www.vecer.com/lista-marjana-sarca-ohranja-trdno-vodstvo-pred-sds-in-sd-6422882 |title=Lista Marjana Šarca ohranja trdno vodstvo pred SDS in SD |work=Večr |access-date=2018-03-14|language=sl-si|archive-date=2018-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180312123738/https://www.vecer.com/lista-marjana-sarca-ohranja-trdno-vodstvo-pred-sds-in-sd-6422882|url-status=dead}}</ref> |1010 | - |3.2% |4.9% | style="background:#87c3ed" |'''19.2%''' | - |5.5% |– |14.1% |13.4% |2.5% |5.9% |1.8% |1.6% | - |5.0% |3.7% |6.5% |9.4% | style="background:#1980C7"|5.1% |- |25. februar 2018 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=https://origin.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-stavkovnem-valu-strmoglavila.html|title=24ur.com - Najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji|website=origin.24ur.com|language=sl|access-date=2018-03-14|archive-date=2018-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180315133528/https://origin.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-stavkovnem-valu-strmoglavila.html|url-status=dead}}</ref> |715 | - |2.9% |4.5% | style="background:#87c3ed" |'''14.6%''' | - |3.6% |– |10.6% |8.5% |– |5.0% |– |– | - |– |14.1% |21.2% |6.7% | style="background:#1980C7"|4.0% |- |20. februar 2018 | colspan="21" |'''[[Glas za otroke in družine]] ter [[Nova ljudska stranka Slovenije]] oblikujeta volilno koalicijo'''<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/politika/kangler-in-primc-zdruzujeta-moci-ustanavljata-zdruzeno-desnico/|title=Kangler in Primc združujeta moči – ustanavljata Združeno desnico!|work=Nova24TV|date=2018-02-20|access-date=2018-03-14|language=sl-SI|archive-date=2018-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180305142622/http://nova24tv.si/slovenija/politika/kangler-in-primc-zdruzujeta-moci-ustanavljata-zdruzeno-desnico/|url-status=dead}}</ref> |- |13.-15. februar 2018 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-lista-marjana-sarca-prehitela-sd-in-sds/446382|title=Vox populi: Lista Marjana Šarca prehitela SD in SDS|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2018-03-14}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042801993/slovenija/vox-populi-lista-marjana-sarca-prehitela-socialne-demokrate-in-sds|title=Vox Populi: Lista Marjana Šarca prehitela Socialne demokrate in SDS|work=Dnevnik|access-date=2018-03-14|archive-date=2018-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180315133521/https://www.dnevnik.si/1042801993/slovenija/vox-populi-lista-marjana-sarca-prehitela-socialne-demokrate-in-sds|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/vox-populi-ce-bi-bile-volitve-danes-bi-zmagala-lista-marjana-sarca-6407901 |title=Vox populi: Če bi bile volitve danes, bi zmagala Lista Marjana Šarca |work=Večer |access-date=2018-03-14|language=sl-si|archive-date=2018-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180315195848/https://www.vecer.com/vox-populi-ce-bi-bile-volitve-danes-bi-zmagala-lista-marjana-sarca-6407901|url-status=dead}}</ref> |700 | - |5.0% |5.4% | style="background:#87c3ed" |'''13.0%''' | - |3.9% |– |11.8% |12.6% |– |5.2% |– |– | - |– |– |29.8% |8.6% | style="background:#1980C7"|0.4% |- |1.-6. februar 2018 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-zanesljivo-vodstvo-marjana-sarca/445699/|title=Anketa: Zansesljivo vodstvo Marjana Šarca |work=MMC RTV-SLO |date=2018-02-12 |access-date=2018-02-12|language=sl-SI}}</ref> |1009 | - |3.5% |5.5% | style="background:#87c3ed" |'''19.5%''' | - |5.3% |– |11.4% |13.1% |– |7.8% |1.5% |1.7% | - |5.6% |5.2% |6.3% |10.5% | style="background:#1980C7"|6.4% |- |11. februar 2018 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/ce-bi-bile-volitve-to-nedeljo-bi-zmagala-lista-marjana-sarca-glasove-pa-bi-dobivale-tudi-stranke-ki-sploh-ne-obstajajo/|title=Stranka brez programa in kandidatov spet vodilna v javnem mnenju! |work=Nova24TV |date=2018-02-11 |access-date=2018-02-11|language=sl-SI}}</ref> |– | - |4.3% |4.5% | style="background:#87c3ed" |'''16.6%''' | - |3.4% |– |13.2% |13.4% |1.2% |4.5% |1.0% |1.2% | - |1.1% |12.7% |13.2% |6.9% | style="background:#1980C7"|3.2% |- |28. januar 2018 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/posojilna-afera-stranko-sds-spodnesla-s-prvega-mesta-na-lestvici-priljubljenosti-strank.html|title=Posojilna afera stranko SDS spodnesla s prvega mesta na lestvici priljubljenosti strank|work=24ur.com|access-date=2018-01-29|language=sl}}</ref> |700 | - |4.6% |5.4% | style="background:#87c3ed" |'''12.3%''' | - |3.7% |0.7% |8.7% |8.3% |1.0% |6.0% |1.7% |0.9% | - |1.2% |12.7% |20.3% |8.7% | style="background:#1980C7"|3.6% |- |8.-11. januar 2018 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/aktualna-anketa-razkriva-sds-ostaja-nepremagljiva-se-naprej-vodi-pred-vsemi-strankami-podpora-vladi-nadvse-nizka/|title=Aktualna anketa razkriva: SDS ostaja nepremagljiva – še naprej vodi pred vsemi strankami, podpora vladi nadvse nizka |date=2018-01-14|work=Nova24TV|access-date=2018-01-28|language=sl-SI}}</ref> |717 | - |3.4% |3.5% |13.9% | - |1.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''16.1%''' |14.8% |2.7% |6.6% |3.1% |0.9% | - |1.5% |11.4% |12.9% |6.7% | style="background:#FEF200" |1.3% |- |16.-18. januar 2018 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-znova-najbolj-priljubljen-sd-marjan-sarec-na-tretjem-mestu/443729|title=Vox populi: Znova najbolj priljubljen SD, Marjan Šarec na tretjem mestu|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2018-01-28}}</ref> |700 | - |5.2% |5.2% |8.8% | - |3.5% |– |11.9% | style="background:#F9C8CA" |'''13.7%''' |2.8% |8.3% |– |– | - |– |– |31.1% |– | style="background:#ce0f02; color:white" |1.8% |- |3.-6- januar 2018 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-v-leto-2018-vstopa-prva.html|title=Anketa Dela: SDS v leto 2018 vstopa prva|work=www.delo.si|access-date=2018-01-28|archive-date=2018-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180129004446/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-v-leto-2018-vstopa-prva.html|url-status=dead}}</ref> |1015 | - |4.8% |4.8% |12.9% | - |6.5% |– | style="background:#FFFFBF" |'''15.8%''' |12.1% |– |8.0% |2.6% |1.2% | - |6.8% |4.1% |7.4% |13.0% | style="background:#FEF200" |2.9% |- |25. december 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana-2.html|title=Predsedniške volitve dale krila 'novincu' na političnem poligonu|work=24ur.com|access-date=2018-01-28|language=sl}}</ref> |709 | - |4.8% |5.7% |8.1% | - |2.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''10.6%''' |10.3% |0.8% |5.4% |1.6% |1.9% | - |1.0% |14.0% |19.8% |8.6% | style="background:#FEF200" |0.3% |- |14.-14. december 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-sds-v-rahli-prednosti-pred-sd-jem-lista-marjana-sarca-na-peto-mesto/440759|title=Vox populi: SDS v rahli prednosti pred SD-jem. Lista Marjana Šarca na peto mesto.|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-12-23}}</ref> |700 | - |6.3% |5.1% |5.5% | - |4.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.9%''' |11.9% |– |8.0% |– |– | - |– |– |29.6% |11.5% | style="background:#FEF200" |1.0% |- |4.-7. december 2017 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-prva-etapna-zmaga-liste-marjana-sarca.html|title=Anketa Dela: Prva etapna zmaga Liste Marjana Šarca|work=www.delo.si|access-date=2017-12-11|archive-date=2017-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171212084713/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-prva-etapna-zmaga-liste-marjana-sarca.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.mladina.si/183218/sarceva-stranka-prehitela-sd-in-sds/|title=Šarčeva stranka prehitela SD in SDS|work= Mladina, Mladina|access-date=2017-12-11}}</ref> |1016 | - |6.4% |5.3% | style="background:#87c3ed" |'''15.7%''' | - |6.1% |– |12.2% |12.6% |– |5.5% |– |– | - |– |– |– |– | style="background:#1980C7" |3.5% |- |14.-16. november 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-sds-prvi-v-parlament-tudi-sarec-s-svojo-listo/438290|title=Vox Populi: SDS prvi, v parlament tudi Šarec s svojo listo|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-11-21}}</ref> |700 | - |5.8% |5.4% |3.0% | - |4.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.6%''' |13.1% |– |8.1% |– |– | - |– |– |28.3% |11.6% | style="background:#FEF200" |0.5% |- |12. november 2017 | colspan="21" |'''[[Borut Pahor]] drugič izvoljen za predsednika republike''' |- |11. november 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/po-koncu-predsedniske-kampanje-podpora-vladi-krepko-padla.html|title=Po koncu predsedniške kampanje podpora vladi krepko padla|work=24ur.com|access-date=2017-11-21|language=sl}}</ref> |700 | - |5.8% |4.7% |– | - |4.5% |1.4% | style="background:#FFFFBF" |'''13.9%''' |11.8% |2.8% |5.2% |2.5% |1.1% | - |1.3% |16.2% |20.8% |6.5% | style="background:#FEF200" |2.1% |- |6.-8. november 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-ce-bi-bile-volitve-v-nedeljo-bi-zmagala-sds-kar-polovica-volivcev-je-neopredeljenih/|title=Javnomnenjska anketa: Če bi bile volitve v nedeljo, bi zmagala SDS, kar polovica volivcev je neopredeljenih|date=2017-11-13|work=Nova24TV|access-date=2017-11-21|language=sl-SI|archive-date=2017-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20171118144110/http://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-ce-bi-bile-volitve-v-nedeljo-bi-zmagala-sds-kar-polovica-volivcev-je-neopredeljenih/|url-status=dead}}</ref> |792 | - |3.6% |3.3% |– | - |1.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''15.8%''' |11.2% |2.4% |4.9% |2.5% |0.2% | - |2.7% |17.2% |28.2% |1.9% | style="background:#FEF200" |4.6% |- |2.-8. november 2017 |Episcenter/Delo<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-sd-s-slabimi-20-odstotki-podpore-prepricljivo-prvi/437709|title=Anketa: SD s slabimi 20 odstotki podpore prepričljivo prvi|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-11-21}}</ref> |1010 | - |4.3% |7.5% |– | - |7.1% |– |13.8% | style="background:#F9C8CA" |'''19.8%''' |– |7.0% |– |– | - |– |– |– |– | style="background:#ce0f02; color:white" |6.0% |- |28. sept.-5. okt. 2017 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/politika/sd-po-vec-kot-treh-letih-v-vodstvu.html|title=Anketa Dela: SD po več kot treh letih v vodstvu|work=www.delo.si|access-date=2017-10-10|archive-date=2017-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171009072631/http://www.delo.si/novice/politika/sd-po-vec-kot-treh-letih-v-vodstvu.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=207866|title=Anketa Dela: SD po več kot treh letih v vodstvu|last=MHz|first=Radio Krka 106,6|work=Radio Krka 106,6 MHz|access-date=2017-10-10|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010211403/http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=207866|url-status=dead}}</ref> |1020 | - |5.5% |6.7% |– | - |7.1% |– |15.0% | style="background:#F9C8CA" |'''16.4%''' |2.0% |11.9% |1.4% |– | - |– |– |– |– | style="background:#ce0f02; color:white" |1.4% |- |2-6. oktober 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/politika/anketa-pahor-in-jansa-na-vrhu-sarec-in-cerar-porazenca/|title=Anketa: Pahor in Janša na vrhu, Šarec in Cerar poraženca, Tomčeva zmanjšuje razliko|date=2017-10-09|work=Nova24TV|access-date=2017-10-10|language=sl-SI|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010211102/http://nova24tv.si/slovenija/politika/anketa-pahor-in-jansa-na-vrhu-sarec-in-cerar-porazenca/|url-status=dead}}</ref> |722 | - |4.4% |3.3% |– | - |6.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''15.6%''' |10.3% |2.3% |6.5% |2.8% |0.3% | - |1.0% |18.1% |21.5% |4.1% | style="background:#FEF200" |5.3% |- |23. september 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-skoraj-vsak-cetrti-vprasani-kar-je-najboljsa-ocena-v-vec-kot-letu-dni-sarec-drugi-najbolj-priljubljen-politik.html|title=Šarec drugi najbolj priljubljen politik, vlada z najvišjo podporo v zadnjem letu|work=24ur.com|access-date=2017-09-26|language=sl}}</ref> |712 | - |3.3% |4.7% |– | - |4.5% |0.5% | style="background:#FFFFBF" |'''12.5%''' |7.3% |2.3% |6.3% |0.7% |– | - |2.0% |18.2% |29.0% |7.9% | style="background:#FEF200" |5.2% |- |12.-14. september 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-sds-in-sd-na-vrhu-vladi-boljsa-ocena/432794|title=Vox populi: SDS in SD na vrhu, vladi boljša ocena|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-09-17}}</ref> |700 | - |4.5% |6.3% |– | - |5.5% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.2%''' |13.0% |– |10.1% |– |– | - |– |– |32.8% |8.5% | style="background:#FEF200" |1.2% |- |11,-13. september 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/opinion-poll-check-whether-pahor-would-win-in-first-round/|title=Opinion poll: Check whether Pahor would win in first round |date=2017-09-19|work=Nova24TV|access-date=2017-09-26|language=sl-SI}}</ref> |700 | - |7.1% |8.5% |– | - |6.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.3%''' |11.8% |3.9% |6.9% |2.5% |0.8% | - |0.4% |18.2% |12.3% |2.6% | style="background:#FEF200" |2.5% |- |31. avg.-7. sept. 217 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.times.si/slovenija/anketa-dela-stranka-sds-povecala-prednost-pred-zasledovalci--058070d855d78708e7f8d24281fc08a47059459c.html|title=Anketa Dela: Stranka SDS povečala prednost pred zasledovalci|work=Times.si|access-date=2017-09-12|language=sl|archive-date=2017-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170912233751/http://www.times.si/slovenija/anketa-dela-stranka-sds-povecala-prednost-pred-zasledovalci--058070d855d78708e7f8d24281fc08a47059459c.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-sds-povecuje-prednost-pred-zasledovalci/432205|title=Anketa: SDS povečuje prednost pred zasledovalci|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-09-12}}</ref> |1009 | - |5.0% |7.7% |– | - |7.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''18.6%''' |12.5% |2.8% |9.0% |– |– | - |9.7% |6.2% |6.7% |10.9% | style="background:#FEF200" |6.1% |- |26. avgust 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-z-najvecjo-podporo-med-strankami-napoved-predsedniske-kandidature-se-obrestuje-ljudmili-novak.html|title=SDS z največ podpore med strankami, napoved predsedniške kandidature se obrestuje Ljudmili Novak|work=24ur.com|access-date=2017-08-31|language=sl}}</ref> |710 | - |3.0% |4.9% |– | - |4.1% |0.7% | style="background:#FFFFBF" |'''13.1%''' |7.3% |1.4% |5.1% |1.1% |0.2% | - |0.8% |19.7% |28.4% |8.2% | style="background:#FEF200" |5.8% |- |9.-11. avgust 217 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/opinion-poll-sds-remains-on-top-smc-dropped-out-of-top-three-more-than-half-of-respondents-disapprove-of-cerars-governmen/|title=Opinion poll: SDS remains on top, SMC dropped out of top three, more than half of respondents disapprove of Cerar's governmen |date=2017-08-23|work=Nova24TV|access-date=2017-08-31|language=sl-SI}}</ref> |725 | - |6.1% |4.8% |– | - |7.6% |– | style="background:#FFFFBF" |'''16.8%''' |10.8% |3.0% |6.5% |4.0% |0.9% | - |0.4% |12.3% |18.2% |3.2% | style="background:#FEF200" |6.0% |- |7.-9. avgust 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-najvec-glasov-bi-prejel-sds-nsi-prehitel-desus/429966|title=Vox populi: Največ glasov bi prejel SDS. NSi prehitel DeSUS.|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-08-31}}</ref> |700 | - |5.1% |7.2% |– | - |6.1% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.5%''' |11.5% |– |10.2% |– |– | - |– |– |29.2% |12.9% | style="background:#FEF200" |2.0% |- |27. jul.-2. avg. 2017 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-poletje-ne-mesa-politicnih-kart.html|title=Anketa Dela: Poletje ne meša političnih kart|work=www.delo.si|access-date=2017-08-11|archive-date=2017-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170811143331/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-poletje-ne-mesa-politicnih-kart.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-sds-ostaja-najbolj-priljubljena-stranka-sd-ju-padla-podpora/429440|title=Anketa: SDS ostaja najbolj priljubljena stranka, SD-ju padla podpora|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-08-11}}</ref> |1005 | - |4.9% |7.3% |– | - |5.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''15.3%''' |10.3% |2.6% |9.3% |3.7% |– | - |11.1% |7.4% |6.1% |13.3% | style="background:#FEF200" |5.0% |- |21. julij 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/cerarju-arbitraza-koristi-jankovicu-afera-farmacevtka-odganja-podpornike.html|title=Cerarju arbitraža koristi, Jankoviću 'afera farmacevtka' odganja podpornike|work=24ur.com|access-date=2017-07-28|language=sl}}</ref> |708 | - |3.6% |3.9% |– | - |3.6% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.4%''' |5.3% |1.1% |7.4% |2.4% |0.1% | - |1.9% |19.8% |28.0% |8.0% | style="background:#FEF200" |6.0% |- |11.-13. julij 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-vlada-ima-vedno-manj-podpore-pri-ljudstvu/427791|title=Vox populi: Vlada ima vedno manj podpore pri ljudstvu|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-07-28}}</ref> |700 | - |5.4% |8.5% |– | - |5.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.0%''' |11.2% |– |8.8% |– |2.2% | - |– |– |23.4% |17.8% | style="background:#FEF200" |1.8% |- |4.-6. julij 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/javnomnenjska-raziskava-cerarjevo-vlado-podpira-le-se-tretjina-na-volitvah-bi-zmagala-sds-sledijo-sd-smc-in-l/|title=Javnomnenjska raziskava: Cerarjevo vlado podpira le še tretjina |date=2017-07-09 |work=Nova24TV |access-date=2017-07-11 |language=sl-SI}}</ref> |620 | - |2.1% |7.1% |– | - |2.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.8%''' |9.2% |1.7% |8.5% |1.0% |0.8% | - |0.7% |22.8% |19.5% |9.9% | style="background:#FEF200" |3.6% |- |30. jun.-6. jul. 2017 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-razsodba-arbitraznega-sodisca-pognala-smc-navzgor.html|title=Anketa Dela: Razsodba arbitražnega sodišča pognala SMC navzgor|work=www.delo.si|access-date=2017-07-11|archive-date=2017-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170711094053/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-razsodba-arbitraznega-sodisca-pognala-smc-navzgor.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-se-vraca-med-vodilne-stranke/427172|title=SMC se vrača med vodilne stranke|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-07-11}}</ref> |1000 | - |4.7% |8.9% |– | - |8.4% |– | style="background:#FFFFBF" |'''15.5%''' |13.1% |1.5% |10.4% |3.7% |– | - |9.2% |6.7% |6.9% |8.1% | style="background:#FEF200" |2.4% |- |29. junij 2017 | colspan="21" |'''Razglasitev sodbe Stalnega arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško''' |- |25. junij 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/arbitraza-utegne-premesati-priljubljenost-politikov-med-strankami-suvereno-vodi-sds.html|title=Arbitraža utegne premešati priljubljenost politikov, med strankami suvereno vodi SDS|work=24ur.com|access-date=2017-06-25|language=sl}}</ref> | | - |3.8% |4.6% |– | - |3.8% |0.6% | style="background:#FFFFBF" |'''11.6%''' |5.3% |1.8% |4.3% |1.3% |1.1% | - |0.9% |24.0% |27.4% |8.7% | style="background:#FEF200" |6.3% |- |24. junij 2017 | colspan="21" |'''Razpade Združena levica, IDS in TRS oblikuje novo stranko Levica, DSD pa Združeno levico-DSD''' |- |13.-15. junij 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-najvec-glasov-bi-pobrali-sds-sd-in-smc/425379|title=Vox populi: Največ glasov bi pobrali SDS, SD in SMC|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-06-25}}</ref> |700 | - |6.4% |7.8% |– | - |5.5% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.9%''' |11.9% |– |9.8% |– |– | - |– |– |28.5% |11.0% | style="background:#FEF200" |3.0% |- |30. maj-2. jun. 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/javnomnenjska-raziskava-dve-tretjini-nezadovoljnih-s-cerarjevo-vlado-sestevek-podpore-sd-in-smc-bistveno-nizji-od-sds/|title=Javnomnenjska raziskava: dve tretjini nezadovoljnih s Cerarjevo vlado, seštevek podpore SD in SMC bistveno nižji od SDS |date=2017-06-04|work=Nova24TV|access-date=2017-06-13|language=sl-SI}}</ref> |606 | - |4.8% |4.2% |– | - |4.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.8%''' |6.4% |0.5% |5.3% |2.2% |0.6% | - |1.4% |27.8% |19.6% |5.1% | style="background:#FEF200" |8.4% |- |30. maj-2. jun. 2017 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-vladajoca-smc-dosegla-novo-dno.html|title=Anketa Dela: Vladajoča SMC dosegla novo dno|work=www.delo.si|access-date=2017-06-05|archive-date=2017-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20170605092855/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-vladajoca-smc-dosegla-novo-dno.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/5935066646331/krtiticno-novo-dno-za-cerarjevo-smc|title=Kritično: novo dno za Cerarjevo SMC|work=Svet24.si|access-date=2017-06-05|language=sl-SI|archive-date=2017-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170613113454/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/5935066646331/krtiticno-novo-dno-za-cerarjevo-smc|url-status=dead}}</ref> |1000 | - |3.5% |8.6% |– | - |9.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''17.9%''' |13.6% |2.6% |5.4% |2.0% |– | - |8.9% |5.9% |7.9% |11.0% | style="background:#FEF200" |4.3% |- |28. maj 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-tretjina-vprasanih-med-strankami-v-vodstvu-sds.html|title=Vlado podpira tretjina vprašanih, med strankami v vodstvu SDS|work=24ur.com|access-date=2017-05-28|language=sl}}</ref> |709 | - |2.7% |3.8% |– | - |2.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.7%''' |9.4% |– |5.1% |– |– | - |– |18.6% |25.9% |10.5% | style="background:#FEF200" |3.3% |- |9.-11. maj 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-zmagal-bi-sds-pred-sd-jem-podpora-vladi-narasla/422302|title=Vox populi: Zmagal bi SDS pred SD-jem, podpora vladi narasla|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-05-19}}</ref><ref name=":0" /> |700 | - |5.5% |7.9% |– | - |5.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.1%''' |12.9% |– |8.1% |– |– | - |– |– |28.5% |11.0% | style="background:#FEF200" |1.2% |- |9.-12. maj 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/javnomnenjska-raziskava-skoraj-dve-tretjini-nezadovoljnih-z-vlado-mira-cerarja-medtem-ko-janseva-sds-ze-presega-50/|title=Javnomnenjska raziskava: Skoraj dve tretjini nezadovoljnih z vlado Mira Cerarja, medtem ko se Janševa SDS približuje 50 % |date=2017-05-14|work=Nova24TV|access-date=2017-05-14|language=sl-SI}}</ref> |609 | - |2.4% |5.2% |– | - |1.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''17.6%''' |7.8% |2.6% |4.4% |– |0.2% | - |1.4% |29.0% |17.1% |4.8% | style="background:#FEF200" |9.8% |- |26. apr.-5. maj 2017 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-med-sds-in-sd-vse-bolj-tesno_1.html|title=Anketa Dela: Med SDS in SD vse bolj tesno|work=www.delo.si|access-date=2017-05-08|archive-date=2017-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170508090916/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-med-sds-in-sd-vse-bolj-tesno_1.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tatrenutek.si/politika-slovenija/anketa-dela-sds-vodi-s-skoraj-14-podpore-sd-takoj-za-njo|title=Anketa Dela: SDS vodi s skoraj 14 % podpore, SD takoj za njo |work=TaTrenutek |language=sl|access-date=2017-05-08}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |1010 | - |5.8% |9.2% |– | - |5.9% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.8%''' |12.8% |3.0% |7.3% |4.1% |– | - |7.0% |8.8% |8.4% |11.6% | style="background:#FEF200" |1.0% |- |21. april 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/smc-z-najnizjo-podporo.html|title=SMC z najnižjo podporo|work=24ur.com|access-date=2017-04-23|language=sl}}</ref> |708 | - |3.6% |5.1% |– | - |5.8% |0.8% | style="background:#FFFFBF" |'''12.3%''' |6.6% |1.6% |4.1% |2.4% |0.2% | - |2.2% |20.4% |21.5% |9.9% | style="background:#FEF200" |5.7% |- |18.-20. april 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-podpora-vladi-pada-sds-ostaja-na-vrhu-med-strankami/420564|title=Vox populi: Podpora vladi pada, SDS ostaja na vrhu med strankami|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-04-23}}</ref><ref name=":0" /> |700 | - |6.8% |6.5% |– | - |5.6% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.9%''' |10.2% |– |7.9% |– |0.2% | - |2.6% |– |29.0% |17.3% | style="background:#FEF200" |3.7% |- |13.-13. april 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/javnomnenjska-raziskava-podpora-cerarjevi-vladi-dosegla-dno-sd-najbolj-priljubljena-v-koaliciji-sds-ostaja-pri-30/|title=Javnomnenjska raziskava: Podpora Cerarjevi vladi dosegla dno. SD najbolj “priljubljena” v koaliciji, SDS ostaja pri 30 % |date=2017-04-16|work=Nova24TV|access-date=2017-04-18|language=sl-SI}}</ref> |619 | - |2.6% |5.5% |– | - |1.6% |– | style="background:#FFFFBF" |'''17.6%''' |11.1% |3.7% |8.8% |4.0% |1.9% | - |0.4% |11.1% |21.1% |6.2% | style="background:#FEF200" |9.2% |- |30. mar.-5. apr. 2017 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-stranka-z-bozjo-pomocjo-na-parlamentarnem-radarju_1.html|title=Anketa Dela: Stranka z božjo pomočjo na parlamentarnem radarju|work=www.delo.si|access-date=2017-04-14|archive-date=2017-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170414162641/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-stranka-z-bozjo-pomocjo-na-parlamentarnem-radarju_1.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://hudo.com/si/2017/04/10/anketa-dela-primceva-stranka-gre-v-parlament-sds-na-prvem-mestu/|title=Anketa Dela: Primčeva stranka gre v parlament, SDS na prvem mestu - Hudo Slovenija|date=2017-04-10|work=Hudo Slovenija|access-date=2017-04-14|language=sl-SI}}</ref> |1002 | - |5.6% |8.5% |– | - |4.9% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.2%''' |10.3% |1.8% |7.7% |2.4% |– | - |8.6% |9.8% |8.2% |14.6% | style="background:#FEF200" |3.9% |- |24. marec 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-krepko-na-prvem-mestu-med-politiki-vodi-pahor-najvecji-skok-priljubljenosti-uspel-jelincicevi-stranki.html|title=Janševa SDS krepko na prvem mestu, med politiki vodi Pahor. Največji skok priljubljenosti uspel Jelinčičevi stranki|work=24ur.com|access-date=2017-03-29|language=sl|archive-date=2017-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328222143/http://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-krepko-na-prvem-mestu-med-politiki-vodi-pahor-najvecji-skok-priljubljenosti-uspel-jelincicevi-stranki.html|url-status=dead}}</ref> | | - |4.0% |3.4% |– | - |3.0% |1.3% | style="background:#FFFFBF" |'''11.9%''' |6.8% |1.4% |6.4% |1.6% |0.7% | - |1.8% |22.1% |26.5% |9.1% | style="background:#FEF200" |5.1% |- |14.-16. marec 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-smc-prehiteli-obe-koalicijski-partnerici/417716|title=Vox populi: SMC prehiteli obe koalicijski partnerici|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-03-29}}</ref><ref name=":0" /> |700 | - |6.5% |5.8% |– | - |5.0% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.0%''' |10.8% |– |6.3% |– |– | - |– |– |31.4% |16.8% | style="background:#FEF200" |3.2% |- |7.-9. marec 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/aktualno/javnomnenjska-raziskava-podpora-cerarjevi-vladi-padla-pod-tretjino-sds-bi-zmagala-s-30/|title=Javnomnenjska raziskava: Podpora Cerarjevi vladi padla pod tretjino, SDS bi zmagala s 30 odstotki |last=Ferjan |first=Jure |date=2017-03-12 |work=Nova24TV|access-date=2017-03-12|language=sl-SI}}</ref> |608 | - |4.2% |3.5% |– | - |3.4% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.1%''' |5.1% |2.4% |7.1% |1.8% |0.5% | - |0.6% |27.1% |21.9% |6.3% | style="background:#FEF200" |6.0% |- |23. feb.-2. mar. 2017 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-izgublja-boj-strm-padec-podpore.html|title=Anketa Dela: SMC izgublja boj, strm padec podpore|work=www.delo.si|access-date=2017-03-07|archive-date=2017-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170306084914/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-izgublja-boj-strm-padec-podpore.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-pokazala-precejsen-padec-podpore-smc-ju/416579|title=Anketa pokazala precejšen padec podpore SMC-ju|work=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-03-07}}</ref> |1002 | - |5.5% |7.9% |– | - |6.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.9%''' |11.4% |3.5% |6.7% |2.7% |0.7% | - |7.4% |9.3% |9.2% |16.0% | style="background:#FEF200" |1.5% |- |24. februar 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-pada-se-naprej.html|title=Podpora vladi pada še naprej|work=24ur.com|access-date=2017-02-26|language=sl}}</ref> |708 | - |4.8% |3.1% |– | - |2.8% |0.8% | style="background:#FFFFBF" |'''10.3%''' |4.5% |1.4% |5.1% |0.5% |– | - |0.7% |26.6% |30.6% |9.0% | style="background:#FEF200" |5.2% |- |14.-16. februar 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-vrnitev-sls-a-sds-se-naprej-prvi/415442|title=Vox populi: vrnitev SLS-a, SDS še naprej prvi|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-02-24}}</ref><ref name=":0" /> |700 | - |5.0% |6.0% |– | - |5.6% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.9%''' |9.6% |2.1% |9.7% |– |– | - |– |– |33.2% |15.1% | style="background:#FEF200" |3.2% |- |6.-9. februar 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/aktualno/javnomnenjska-anketa-podpora-vladi-se-vedno-pod-polovico-sds-zanesljivo-ostaja-na-vrhu/|title=Javnomnenjska anketa: Podpora vladi še vedno pod polovico. SDS zanesljivo ostaja na vrhu. |last=Ferjan |first=Jure |date=2017-02-11 |newspaper=Nova24TV|access-date=2017-02-11|language=sl-SI}}</ref> |614 | - |3.5% |5.5% |– | - |5.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.7%''' |9.0% |3.7% |7.6% |4.3% |1.2% | - |0.2% |21.1% |17.8% |3.7% | style="background:#FEF200" |5.7% |- |30. jan-3.feb. 201 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-ostaja-prva-stranka-v-drzavi.html|title=Anketa Dela: SDS ostaja prva stranka v državi|newspaper=www.delo.si|access-date=2017-02-06|archive-date=2017-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170206075819/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-ostaja-prva-stranka-v-drzavi.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.mladina.si/178590/jansevi-sds-podpora-pada/|title=Janševi SDS podpora pada |work=Mladina |access-date=2017-02-06}}</ref> |1000 | - |5.2% |8.2% |– | - |4.9% |2.5% | style="background:#FFFFBF" |'''13.2%''' |9.4% |2.3% |10.5% |2.5% |0.4% | - |9.4% |11.9% |11.0% |11.1% | style="background:#FEF200" |2.7% |- |22. januar 2017 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/najvec-podpore-za-sds-sledita-smc-in-desus.html|title=Največ podpore za SDS, sledita SMC in DeSUS|newspaper=24ur.com|language=sl|access-date=2017-02-05}}</ref> |715 | - |3.5% |2.8% |– | - |2.7% |0.9% | style="background:#FFFFBF" |'''11.1%''' |2.8% |2.8% |6.5% |0.9% |0.8% | - |2.1% |24.1% |30.0% |9.1% | style="background:#FEF200" |5.4% |- |10.-12. januar 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-prednost-sds-a-pred-zasledovalci-nekoliko-manjsa/412515|title=Vox populi: Prednost SDS-a pred zasledovalci nekoliko manjša|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-02-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042759607/slovenija/vox-populi-cerarjeva-vlada-v-novo-leto-z-najvisjo-podporo-doslej|title=Vox populi: Cerarjeva vlada v novo leto z najvišjo podporo doslej|work=Dnevnik|access-date=2017-02-05|archive-date=2017-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20170205182042/https://www.dnevnik.si/1042759607/slovenija/vox-populi-cerarjeva-vlada-v-novo-leto-z-najvisjo-podporo-doslej|url-status=dead}}</ref><ref name=":0" /> |700 | - |4.5% |7.0% |– | - |6.4% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.7%''' |10.3% |– |10.6% |– |– | - |– |– |30.3% |14.4% | style="background:#FEF200" |2.1% |- |29. dec.-4. jan. 2017 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-vlada-in-dz-v-leto-2017-vstopata-z-boljsimi-ocenami.html|title=Anketa Dela: Vlada in DZ v leto 2017 vstopata z boljšimi ocenami|newspaper=www.delo.si|access-date=2017-01-09|archive-date=2017-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170110085858/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-vlada-in-dz-v-leto-2017-vstopata-z-boljsimi-ocenami.html|url-status=dead}}</ref> |1021 | - |2.4% |6.7% |– | - |5.1% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.3%''' |10.9% |2.0% |11.0% |2.2% |0.2% | - |5.4% |9.7% |18.1% |12.0% | style="background:#FEF200" |3.3% |- |8. januar 2017 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/opinion-poll-the-support-for-cerars-government-has-fallen-below-25-percent-if-early-elections-are-held-this-year-sds-will-win/|title=Opinion poll: The support for Cerar’s government has fallen below 25 percent. If early elections are held this year, SDS will win |last=Ferjan|first=Jure|date=2017-01-10|work=Nova24TV|access-date=2017-03-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/aktualno/javnomnenjska-raziskava-ce-bodo-letos-predcasne-volitve-bo-zmagala-sds-mladi-najmanj-naklonjeni-cerarjevi-smc-veliko-bolj-pa-sd-in-sds/|title=Javnomnenjska raziskava: Če bodo letos predčasne volitve, bo zmagala SDS. Mladi najmanj naklonjeni Cerarjevi SMC, veliko bolj pa SD in SDS |last=Ferjan|first=Jure|date=2017-01-08|newspaper=Nova24TV|access-date=2017-01-08}}</ref> |610 | - |3.9% |4.2% |– | - |5.1% |– | style="background:#FFFFBF" |'''16.3%''' |8.8% |3.8% |7.0% |2.4% |1.5% | - |0.5% |16.2% |17.6% |7.8% | style="background:#FEF200" |7.5% |- |23. december 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/strmoglavila-javnomnenjska-podpora-premierju-cerarju.html|title=Strmoglavila javnomnenjska podpora premierju Cerarju|newspaper=24ur.com|access-date=2017-01-08}}</ref> |715 | - |5.7% |3.6% |– | - |3.7% |0.2% | style="background:#FFFFBF" |'''12.3%''' |5.8% |1.9% |5.1% |0.2% |0.3% | - |1.4% |28.5% |19.6% |11.8% | style="background:#FEF200" |6.5% |- |13.-15. december 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-na-vrhu-ostaja-sds-sledijo-mu-sd-smc-zl-nsi-in-desus/410387|title=Vox populi: Na vrhu ostaja SDS, sledijo mu SD, SMC, ZL, NSi in DeSUS|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2017-01-08}}</ref> |700 | - |4.8% |7.2% |– | - |6.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.0%''' |11.2% |– |10.3% |– |– | - |– |– |25.2% |18.1% | style="background:#FEF200" |3.7% |- |30. nov.-2. dec. 2016 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/po-raziskavi-javnega-mnenja-na-vrhu-sds-zelo-nizka-podpora-vladi/|title=Po raziskavi javnega mnenja na vrhu SDS, zelo nizka podpora vladi |last=Scheicher|first=Marjanca|date=2016-12-04|newspaper=Nova24TV|access-date=2017-01-08}}</ref> |614 | - |3.5% |4.7% |– | - |6.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.5%''' |7.4% |4.3% |8.5% |1.7% |0.9% | - |1.1% |18.9% |17.6% |8.9% | style="background:#FEF200" |4.0% |- |28. nov.-2. dec. 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-podvojila-prednost-pred-smc.html|title=Anketa Dela: SDS podvojila prednost pred SMC|newspaper=www.delo.si|access-date=2016-12-06|archive-date=2016-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20161205215954/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-podvojila-prednost-pred-smc.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-povecal-prednost-pred-smc-jem-zl-se-priblizuje-tretjeuvrscenemu-sd-ju/409234|title=SDS povečal prednost pred SMC-jem. ZL se približuje tretjeuvrščenemu SD-ju|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2016-12-06}}</ref> |1001 | - |3.3% |8.4% |– | - |6.0% |– | style="background:#FFFFBF" |'''15.9%''' |8.6% |1.9% |9.0% |1.7% |0.5% | - |5.6% |11.4% |13.6% |14.1% | style="background:#FEF200" |6.9% |- |27. november 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-povecuje-prednost-med-strankami-zanje-bi-glasovalo-15-odstotkov-vprasanih.html|title=Janševa SDS povečuje prednost med strankami|newspaper=24ur.com|access-date=2016-12-06}}</ref> |718 | - |3.2% |2.5% |– | - |4.9% |0.4% | style="background:#FFFFBF" |'''15.0%''' |4.8% |1.4% |7.5% |0.7% |0.7% | - |0.9% |24.6% |26.2% |7.1% | style="background:#FEF200" |7.5% |- |8.-10. november 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-na-vrhu-sds-sd-in-smc/407479|title=Vox populi: Na vrhu SDS, SD in SMC|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2016-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042754492/slovenija/vox-populi-nezadovoljstvo-z-vlado-in-opozicijo-odpira-prostor-za-slovenskega-trumpa|title=Vox populi: Poslanci naj prostotrgovinska sporazuma zavrnejo|last=|first=|date=|website=|publisher=|access-date=|archive-date=2018-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180324224021/https://www.dnevnik.si/1042754492/slovenija/vox-populi-nezadovoljstvo-z-vlado-in-opozicijo-odpira-prostor-za-slovenskega-trumpa|url-status=dead}}</ref> |700 | - |5.0% |7.0% |– | - |6.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.1%''' |12.5% |2.7% |10.4% |– |0.4% | - |1.4% |– |20.9% |19.4% | style="background:#FEF200" |1.6% |- |27. okt.-3. nov. 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-sds-v-drugo-polovico-mandata-vstopa-prva.html|title=Anketa Dela: SDS v drugo polovico mandata vstopa prva|newspaper=www.delo.si|access-date=2017-02-12|archive-date=2017-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170213090220/http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-sds-v-drugo-polovico-mandata-vstopa-prva.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-sds-ostaja-najbolj-priljubljena-stranka-sledita-smc-in-sd/406959|title=Anketa: SDS ostaja najbolj priljubljena stranka, sledita SMC in SD|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2016-12-06}}</ref> |1000 | - |3.6% |6.6% |– | - |4.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.5%''' |9.2% |1.9% |9.5% |1.4% |0.7% | - |5.6% |14.8% |14.3% |15.1% | style="background:#FEF200" |3.0% |- |29. oktober 2016 |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/javnomnenjska-anketa-vecina-proti-burkam-in-vmesavanju-kucana-v-politiko/|title=Javnomnenjska anketa: Jasen NE Kučanu in burkam, na volitvah pa bi pred DeSUS in SD zmagala SDS |last=Pirh |first=Barbara |date=2016-10-29 |newspaper=Nova24TV |access-date=2017-01-08}}</ref> |603 | - |6.3% |3.0% |– | - |3.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.2%''' |6.0% |1.7% |3.1% |0.9% |0.6% | - |0.7% |26.0% |21.2% |11.8% | style="background:#FEF200" |5.9% |- |23. oktober 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/najbolj-odloceni-sds-ovi-volivci-zidanova-sd-prehitela-cerarjevo-smc.html|title=Najbolj odločeni volivci SDS, Židanova SD prehitela Cerarjevo SMC|newspaper=24ur.com|access-date=2016-12-06}}</ref> |707 | - |2.9% |3.2% |– | - |4.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.7%''' |7.7% |1.3% |6.2% |– |– | - |– |19.0% |26.9% |11.8% | style="background:#FEF200" |5.0% |- |11.-13. oktober 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-sds-bi-dobil-najvec-glasov-na-drugem-mestu-je-sd/405314|title=Vox populi: SDS bi dobil največ glasov, na drugem mestu je SD|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2016-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042752948/slovenija/vox-populi-poslanci-naj-prostotrgovinska-sporazuma-zavrnejo|title=Vox populi: Poslanci naj prostotrgovinska sporazuma zavrnejo|last=|first=|date=|website=|publisher=|access-date=|archive-date=2018-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180325044937/https://www.dnevnik.si/1042752948/slovenija/vox-populi-poslanci-naj-prostotrgovinska-sporazuma-zavrnejo|url-status=dead}}</ref> |700 | - |4.1% |7.9% |– | - |6.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.8%''' |12.0% |1.6% |10.1% |– |0.9% | - |0.2% |– |22.8% |20.3% | style="background:#FEF200" |1.8% |- |29. sep.-3. okt. 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-prva-smc-in-sd-drugi.html|title=Anketa Dela: SDS prva, SMC in SD drugi|newspaper=www.delo.si|access-date=2016-12-06|archive-date=2016-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20161207214710/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-prva-smc-in-sd-drugi.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-sds-v-vodstvu-klemencicu-po-padajocih-glavah-poskocila-priljubljenost/404758|title=Anketa: SDS v vodstvu. Klemenčiču po "padajočih glavah" poskočila priljubljenost.|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2016-12-06}}</ref> |1001 | - |2.5% |6.3% |– | - |5.0% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.3%''' |9.1% |2.9% |9.4% |1.9% |0.5% | - |3.6% |13.1% |16.8% |15.6% | style="background:#FEF200" |3.9% |- |25. september 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-ima-ze-skoraj-toliko-podpore-kot-vse-tri-vladne-stranke-skupaj.html|title=SDS ima že skoraj toliko podpore, kot vse tri vladne stranke skupaj|newspaper=24ur.com|access-date=2016-12-06}}</ref> |712 | - |4.1% |2.0% |– | - |3.4% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.0%''' |5.0% |1.4% |4.8% |– |– | - |– |23.9% |28.7% |10.9% | style="background:#FEF200" |8.0% |- |13.-15. sept. 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-smc-spet-najbolj-priljubljena-stranka/403032|title=Vox populi: SMC spet najbolj priljubljena stranka|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2016-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042751287/slovenija/vox-populi-interpelacija-naj-odnese-zdravstveno-ministrico-kolarcelarcevo|title=Vox populi: Interpelacija naj odnese zdravstveno ministrico Kolar-Celarčevo|last=|first=|date=|website=|publisher=|access-date=|archive-date=2018-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180324224100/https://www.dnevnik.si/1042751287/slovenija/vox-populi-interpelacija-naj-odnese-zdravstveno-ministrico-kolarcelarcevo|url-status=dead}}</ref> |700 | - |4.4% |8.1% |– | - |5.2% |– |13.0% |11.1% |2.9% | style="background:#C0DBFC" |'''14.1%''' |– |– | - |3.6% |– |26.1% |11.4% | style="background:#0c0093; color:white" |1.1% |- |5.-8. september 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-strankam-septembra-spet-visja-podpora.html|title=Anketa Dela: Nove politične stranke na desnici brez bistvene podpore|newspaper=www.delo.si|access-date=2016-12-06|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220083255/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-strankam-septembra-spet-visja-podpora.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-najbolj-priljubljena-stranka-ostaja-sds-sd-in-smc-izenacena/402524|title=Anketa: Najbolj priljubljena stranka ostaja SDS, SD in SMC izenačena|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2016-12-06}}</ref> |1005 | - |2.4% |6.6% |– | - |6.6% |1.3% | style="background:#FFFFBF" |'''13.0%''' |10.1% |2.7% |10.0% |2.7% |0.4% | - |2.9% |11.1% |17.2% |13.0% | style="background:#FEF200" |2.9% |- |28. avgust 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/pocitnice-so-vladi-ocitno-koristile-zvisala-se-ji-je-javnomnenjska-podpora.html|title=Počitnice so vladi očitno koristile: zvišala se ji je javnomnenjska podpora|newspaper=24ur.com|access-date=2016-12-06}}</ref> |710 | - |3.9% |2.4% |– | - |1.9% |– | style="background:#FFFFBF" |'''10.4%''' |6.4% |2.3% |4.2% |– |– | - |– |23.6% |30.3% |12.6% | style="background:#FEF200" |4.0% |- |16.-18. avgust 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-sd-s-prvega-mesta-izrinil-sds/400882|title=Vox populi: SD s prvega mesta izrinil SDS|newspaper=, MMC RTV Slovenija|access-date=2016-12-06}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://siol.net/novice/slovenija/zmagala-bi-sd-sds-zdrsnila-na-drugo-mesto-424379|title=Zmagala bi SD, SDS zdrsnila na drugo mesto|access-date=2016-12-06}}</ref> |700 | - |3.1% |6.9% |– | - |6.8% |– |11.3% | style="background:#F9C8CA" |'''12.1%''' |2.1% |9.3% |– |0.3% | - |2.1% |– |29.4% |16.6% | style="background:#ce0f02; color:white" |0.8% |- |26. jul.-2. avg. 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-uspel-najvecji-skok.html|title=Anketa Dela: SMC uspel največji skok|newspaper=www.delo.si|access-date=2016-12-06|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220082616/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-uspel-najvecji-skok.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |2.0% |4.5% |– | - |3.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''10.9%''' |7.4% |1.2% |8.3% |1.0% |0.7% | - |0.6% |15.0% |28.0% |17.2% | style="background:#FEF200" |2.6% |- |22. julij 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/cerarjevo-vladno-ekipo-podpira-samo-se-slaba-tretjina-anketiranih.html|title=60 odstotkov anketirancev vlade ne podpira|access-date=2016-07-24}}</ref> |708 | - |5.7% |3.6% |– | - |3.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.3%''' |5.8% |1.9% |5.1% |– |– | - |– |28.5% |19.6% |11.8% | style="background:#FEF200" |6.5% |- |14.-14. julij 2016 |Ninamedia/RTVSLO<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-z-vlado-zadovoljnih-vse-manj-volivcev/398321|title=Vox populi: Z vlado zadovoljnih vse manj volivcev|access-date=2016-07-18}}</ref> |700 | - |4.6% |6.7% |– | - |4.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.1%''' |10.1% |1.6% |10.9% |– |0.2% | - |1.0% |– |27.6% |18.4% | style="background:#FEF200" |3.2% |- |30. jun.-7. jul. 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-strankam-podpora-dramaticno-pada.html|title=Anketa Dela: Strankam podpora dramatično pada|access-date=2016-07-11|archive-date=2016-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20160712131727/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-strankam-podpora-dramaticno-pada.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/578338283cdb3/izgublja-desus-adijo-erjavec|title=Izgublja Desus, adijo, Erjavec|language=sl-SI|access-date=2016-07-11|archive-date=2016-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160714191917/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/578338283cdb3/izgublja-desus-adijo-erjavec|url-status=dead}}</ref> |600 | - |1.4% |4.6% |– | - |4.8% |0.4% | style="background:#FFFFBF" |'''10.5%''' |8.6% |3.1% |3.7% |2.6% |0.1% | - |1.5% |16.7% |25.4% |16.6% | style="background:#FEF200" |1.9% |- |26. junij 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/le-se-cetrtina-volivcev-verjame-v-cerarja-Jansa-na-dnu-lestvice-priljubljenosti.html|title=Le še četrtina volivcev verjame v Cerarja, Janša na dnu lestvice priljubljenosti|access-date=2016-07-01|archive-date=2016-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160630031543/http://www.24ur.com/novice/slovenija/le-se-cetrtina-volivcev-verjame-v-cerarja-jansa-na-dnu-lestvice-priljubljenosti.html|url-status=dead}}</ref> |705 | - |4.2% |3.5% |– | - |4.4% |– | style="background:#FFFFBF" |'''9.1%''' |7.7% |2.0% |4.8% |– |– | - |– |14.5% |22.3% |23.4% | style="background:#FEF200" |1.4% |- |14.-15. junij 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.ninamedia.si/stranke.php|title=Ninamedia - Arhiv anket|website=www.ninamedia.si|access-date=2016-07-01}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-pahor-najbolj-priljubljen-politik-sds-prva-med-strankami/396147|title=Vox populi: Pahor najbolj priljubljen politik, SDS prva med strankami|access-date=2016-07-01}}</ref> |700 | - |3.5% |8.1% |– | - |5.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.3%''' |8.9% |0.5% |8.4% |– |0.8% | - |1.3% |– |28.3% |23.6% | style="background:#FEF200" |5.4% |- |30. maj-2. jun. 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-vlada-dol-stranke-dol-in-neopredeljeni-gor.html|title=Anketa Dela: Vlada dol, stranke dol in neopredeljeni gor|access-date=2016-07-01|archive-date=2016-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160710194601/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-vlada-dol-stranke-dol-in-neopredeljeni-gor.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.politikis.si/?p=168024|title=Anketa Delo Stika: Podpora vladi dosegla najnižjo raven, SMC pa iz parlamenta|language=sl-SI|access-date=2016-07-04}}</ref> |500 | - |1.9% |6.7% |– | - |1.6% |0.1% | style="background:#FFFFBF" |'''7.3%''' |4.1% |0.8% |3.4% |1.0% |0.9% | - |0.9% |14.3% |34.1% |22.9% | style="background:#FEF200" |0.6% |- |22. maj 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-pada-vec-kot-polovica-vprasanih-meni-da-ekipa-mira-cerarja-dela-slabo.html|title=Podpora vladi pada: več kot polovica vprašanih meni, da ekipa Mira Cerarja dela slabo|access-date=2016-07-03}}</ref> |708 | - |3.1% |4.5% |– | - |3.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.0%''' |4.4% |2.0% |4.6% |– |– | - |– |19.4% |27.9% |12.7% | style="background:#FEF200" |8.4% |- |17.-19. maj 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-cetrtina-volivcev-ostaja-neopredeljenih-vse-vec-pa-jih-na-volisca-ne-bi-odslo/393677|title=Vox populi: Četrtina volivcev ostaja neopredeljenih, vse več pa jih na volišča ne bi odšlo|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |3.4% |8.0% |– | - |4.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.4%''' |10.9% |1.6% |9.4% |– |0.1% | - |1.8% |– |24.2% |23.6% | style="background:#FEF200" |1.5% |- |3.-6. maj 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-skoraj-dve-tretjini-ljudi-se-strankarsko-ne-izreka.html|title=Anketa Dela: Skoraj dve tretjini ljudi se strankarsko ne izreka|access-date=2016-07-01|archive-date=2016-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160715222600/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-skoraj-dve-tretjini-ljudi-se-strankarsko-ne-izreka.html|url-status=dead}}</ref> |500 | - |2.2% |5.3% |– | - |2.2% |0.3% | style="background:#FFFFBF" |'''11.0%''' |4.9% |1.7% |7.2% |0.5% |– | - |1.0% |16.7% |27.0% |20.0% | style="background:#FEF200" |3.8% |- |23. april 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/delo-vlade-podpira-le-tretjina-vprasanih-pahor-pa-vztraja-na-prvem-mestu-lestvice-priljubljenosti.html|title=Delo vlade podpira le še tretjina vprašanih|access-date=2016-07-03}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.demokracija.si/fokus/anketa-polovica-vprasanih-ocenjuje-delo-vlade-kot-slabo-sds-v-vodstvu|title=Anketa: Polovica vprašanih ocenjuje delo Cerarjeve vlade kot slabo; SDS v vodstvu|last=B.S.|first=STA|website=www.demokracija.si|access-date=2016-07-05}}</ref> |718 | - |3.1% |3.7% |– | - |4.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.5%''' |5.5% |1.7% |6.5% |– |– | - |– |22.6% |22.7% |10.9% | style="background:#FEF200" |7.0% |- |12.-14. april 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/poll-of-public-opinion-shows-sds-remains-well-ahead/390948|title=Poll of public opinion shows SDS remains well ahead :: , MMC RTV Slovenija|website=www.rtvslo.si|access-date=2016-07-01}}</ref> |700 | - |4.6% |6.5% |– | - |5.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''16.6%''' |10.4% |1.6% |10.0% |– |– | - |1.4% |– |27.3% |16.1% | style="background:#FEF200" |6.2% |- |1.-7. april 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-vlada-je-Aprila-dobila-nekoliko-nizjo-podporo.html|title=Anketa Dela: Vlada je Aprila dobila nekoliko nižjo podporo|access-date=2016-07-04|archive-date=2016-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160614091859/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-vlada-je-aprila-dobila-nekoliko-nizjo-podporo.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.politikis.si/?p=165314|title=Anketa Dela: SDS prva, SMC pada, ZL se krepi|language=sl-SI|access-date=2016-07-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-najbolj-priljubljena-ostajata-sds-in-pahor/390318|title=Anketa: Najbolj priljubljena ostajata SDS in Pahor|access-date=2016-07-05}}</ref> |600 | - |3.1% |7.3% |– | - |2.2% |1.0% | style="background:#FFFFBF" |'''11.7%''' |5.7% |1.4% |7.4% |0.4% |– | - |0.3% |17.2% |28.0% |17.2% | style="background:#FEF200" |4.3% |- |27. marec 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-vprasanih-meni-da-vlada-dela-slabo.html|title=Več kot polovica vprašanih meni, da vlada dela slabo|access-date=2016-07-03}}</ref> |713 | - |5.3% |5.1% |– | - |3.6% |– | style="background:#FFFFBF" |'''11.8%''' |6.2% |2.4% |7.0% |– |– | - |– |23.0% |19.6% |10.2% | style="background:#FEF200" |4.8% |- |15.-17. marec 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-najbolj-priljubljena-stranka-ostaja-sds-drugi-sd/388704|title=Vox populi: Najbolj priljubljena stranka ostaja SDS, drugi SD|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |3.5% |8.7% |– | - |4.1% |– | style="background:#FFFFBF" |'''16.8%''' |10.8% |0.5% |9.8% |1.3% |0.2% | - |1.0% |– |24.0% |19.3% | style="background:#FEF200" |6.0% |- |29. feb.-1. mar. 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-vladajoca-smc-je-izgubila-stik-z-vodilno-sds.html|title=Anketa Dela: Vladajoča SMC je izgubila stik z vodilno SDS|access-date=2016-07-04|archive-date=2016-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160525225057/http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-vladajoca-smc-je-izgubila-stik-z-vodilno-sds.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |2.1% |6.8% |– | - |3.1% |1.1% | style="background:#FFFFBF" |'''12.8%''' |4.3% |1.3% |7.9% |1.1% |– | - |1.0% |13.0% |27.4% |18.1% | style="background:#FEF200" |4.9% |- |28. februar 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/zar-se-dodal-priljubljenosti-boruta-pahorja-sd-s-prepolovljeno-podporo.html|title=Žar še dodal priljubljenosti Boruta Pahorja, SD s prepolovljeno podporo|access-date=2016-07-03}}</ref> |710 | - |2.5% |3.8% |– | - |4.4% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.4%''' |3.1% |1.6% |8.6% |– |– | - |– |22.1% |25.0% |11.4% | style="background:#FEF200" |4.8% |- |16.-18. februar 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-sds-u-podpora-narasla-smc-ju-padla/386386|title=Vox populi: SDS-u podpora narasla, SMC-ju padla|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |3.8% |5.3% |– | - |3.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''21.4%''' |8.3% |1.6% |8.5% |– |0.2% | - |3.3% |– |25.4% |18.9% | style="background:#FEF200" |12.9% |- |1.-4. februar 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-najnizja-podpora-vladi.html|title=Anketa Dela: Najnižja podpora vladi|access-date=2016-07-04|archive-date=2016-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313233155/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-najnizja-podpora-vladi.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |2.4% |5.2% |– | - |2.6% |0.6% | style="background:#FFFFBF" |'''12.3%''' |4.0% |0.9% |9.0% |0.5% |0.1% | - |1.1% |14.8% |32.3% |14.2% | style="background:#FEF200" |3.3% |- |24. januar 2016 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/nezakoniti-dodatki-za-pripravljenost-odpihnili-podporo-vladi.html|title=Nezakoniti dodatki za pripravljenost odpihnili podporo vladi|access-date=2016-07-03}}</ref> |713 | - |2.8% |5.4% |– | - |4.1% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.2%''' |6.4% |2.2% |6.5% |– |– | - |– |22.5% |20.5% |10.8% | style="background:#FEF200" |7.7% |- |11.-18. januar 2016 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-67-odstotkov-vprasanih-ocenjuje-delo-cerarjeve-vlade-kot-neuspesno/383637|title=Vox populi: 67 odstotkov vprašanih ocenjuje delo Cerarjeve vlade kot neuspešno|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |4.8% |6.6% |– | - |5.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''17.8%''' |8.5% |1.3% |11.5% |– |0.3% | - |1.4% |– |27.4% |15.0% | style="background:#FEF200" |6.3% |- |4.-7. januar 2016 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-prva-smc-prisla-blize.html|title=Anketa Dela: SDS prva, SMC prišla bliže|access-date=2016-07-04|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125232243/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-prva-smc-prisla-blize.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |1.7% |8.6% |– | - |2.1% |0.2% | style="background:#FFFFBF" |'''12.0%''' |6.4% |1.3% |10.3% |0.3% |0.2% | - |1.2% |14.0% |29.6% |12.1% | style="background:#FEF200" |1.7% |- |27. december 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-z-nizjo-podporo-sds-mocno-pred-smc.html|title=Vlada z nižjo podporo, SDS močno pred SMC|access-date=2016-07-03}}</ref> |702 | - |4.8% |4.1% |– | - |4.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.2%''' |5.7% |2.3% |8.9% |– |– | - |– |20.5% |20.7% |8.5% | style="background:#FEF200" |5.3% |- |14.-17. december 2015 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-zmagal-bi-sds-mocan-padec-podpore-za-smc-in-cerarja/381618|title=Vox populi: Zmagal bi SDS, močan padec podpore za SMC in Cerarja|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |2.7% |6.1% |– | - |4.9% |– | style="background:#FFFFBF" |'''15.8%''' |8.5% |1.1% |10.4% |1.1% |0.1% | - |0.6% |– |25.3% |23.4% | style="background:#FEF200" |5.4% |- |7.-10. december 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-najvecji-padec-smc-doslej.html|title=Anketa Dela: Če bi bile volitve jutri, bi zmagala SDS|access-date=2016-07-03}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://nova24tv.si/slovenija/anketa-cerar-izgublja-tla-pod-nogami-strm-padec-smc-in-vlade-vodi-sds/|title=Anketa: Cerar izgublja tla pod nogami – strm padec SMC in vlade, vodi SDS |work=Nova24TV |last=Oprčkal|first=Barbara|date=2015-12-14|access-date=2016-07-05}}</ref> |600 | - |2.6% |5.1% |– | - |3.1% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.0%''' |7.1% |1.5% |7.6% |1.8% |– | - |1.1% |17.1% |27.1% |12.9% | style="background:#FEF200" |5.4% |- |6. december 2015 |Parsifal/nova24TV<ref>{{navedi splet|url=http://nova24tv.si/slovenija/raziskava-nova-slovenija-z-izjemnim-naskokom-prakticno-ob-boku-zidanovi-sd/|title=Raziskava: nova Slovenija z izjemnim naskokom praktično ob boku Židanovi SD |work=Nova24TV |last=Urbanija |first=Uroš |date=2015-12-06 |access-date=2016-07-03}}</ref> |408 | - |1.5% |3.9% |– | - |4.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''15.3%''' |4.9% |2.9% |9.4% |1.6% |0.8% | - |1.4% |21.8% |27.4% |4.6% | style="background:#FEF200" |5.9% |- |22. november 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/zica-na-meji-dvignila-priljubljenost-cerarjevi-vladi.html|title=Žica na meji dvignila priljubljenost Cerarjevi vladi|access-date=2016-07-03}}</ref> |707 | - |4.4% |3.6% |– | - |3.4% |2.5% | style="background:#FFFFBF" |'''12.2%''' |6.3% |– |8.6% |– |– | - |– |21.7% |22.5% |12.8% | style="background:#FEF200" |3.6% |- |16.-19. november 2017 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-79-odstotkov-anketiranih-se-strinja-z-ograjo-na-meji/379272|title=Vox populi: 79 odstotkov anketiranih se strinja z ograjo na meji|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |4.1% |6.2% |– | - |3.9% |– |'''14.4%''' |8.3% |2.8% |'''14.4%''' |1.8% |0.4% | - |1.3% |– |23.9% |18.6% |Tied |- |2.-5. november 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-na-krilih-strahu-pred-begunci.html|title=Anketa Dela: SDS na krilih strahu pred begunci|access-date=2016-07-04|archive-date=2015-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20151219162832/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sds-na-krilih-strahu-pred-begunci.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |2.2% |6.8% |– | - |2.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.1%''' |4.5% |1.6% |11.5% |1.7% |0.3% | - |13.6% |0.2% |26.9% |15.4% | style="background:#FEF200" |1.6% |- |29.-30. oktober 2015 | Parsifal / nova24TV<ref>{{navedi splet|url=http://nova24tv.si/slovenija/raziskava-katastrofalen-padec-priljubljenosti-cerarjeve-smc/|title=Raziskava: Katastrofalen padec priljubljenosti Cerarjeve SMC |work=Nova24TV|last=Urbanija|first=Uroš|date=2015-11-01|access-date=2016-07-03}}</ref> |Parsifal/Nova24TV<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/raziskava-katastrofalen-padec-priljubljenosti-cerarjeve-smc/|title=Raziskava: Katastrofalen padec priljubljenosti Cerarjeve SMC |last=Urbanija |first=Uroš |date=2015-11-01 |newspaper=Nova24TV |access-date=2016-12-10}}</ref> |311 | - |2.8% |2.4% |– | - |1.1% |– | style="background:#FFFFBF" |'''17.0%''' |4.1% |1.9% |7.9% |2.6% |0.4% | - |2.3% |27.0% |24.3% |5.8% | style="background:#FEF200" |8.9% |- |25. oktober 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/kaoticni-prizori-s-slovenskih-meja-so-precej-zbili-podporo-cerarjevi-vladi.html|title=Kaotični prizori s slovenskih meja so precej zbili podporo Cerarjevi vladi|access-date=2016-07-03}}</ref> |712 | - |3.1% |3.9% |– | - |5.4% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.5%''' |3.6% |3.5% |9.1% |– |– | - |– |17.4% |25.7% |11.5% | style="background:#FEF200" |4.4% |- |13.-14. oktober 2015 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-smc-je-se-nAprej-najbolj-priljubljen/376628|title=Vox populi: SMC je še nAprej najbolj priljubljen|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |5.9% |7.4% |– | - |4.5% |– |15.9% |8.5% |1.4% | style="background:#C0DBFC" |'''16.3%''' |0.4% |0.2% | - |0.5% |– |21.7% |17.4% | style="background:#0c0093; color:white" |0.4% |- |1.-7. oktober 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-oktobra-se-vecja-podpora-vladi.html|title=Anketa Dela: oktobra še večja podpora vladi|access-date=2016-07-04|archive-date=2015-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20151013134127/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-oktobra-se-vecja-podpora-vladi.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |3.1% |5.9% |– | - |3.6% |0.2% |8.5% |5.4% |0.8% | style="background:#C0DBFC" |'''10.6%''' |1.8% |0.1% | - |0.8% |13.8% |32.8% |12.6% | style="background:#0c0093; color:white" |2.1% |- |27. september 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/cerarjeva-vlada-znova-z-boljso-oceno.html|title=Vlada znova z boljšo oceno|access-date=2016-07-03}}</ref> |708 | - |3.5% |5.2% |– | - |2.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.3%''' |5.4% |2.8% |12.6% |– |– | - |– |19.2% |20.2% |11.7% | style="background:#FEF200" |0.7% |- |9.-10. september 2015 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-poskocila-priljubljenost-mira-cerarja-smc-prevzema-vodstvo/373946|title=Vox populi: Poskočila priljubljenost Mira Cerarja, SMC prevzema vodstvo|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |5.1% |6.2% |– | - |4.2% |– |14.1% |6.3% |2.3% | style="background:#C0DBFC" |'''15.4%''' |0.6% |– | - |1.2% |– |25.7% |18.9% | style="background:#0c0093; color:white" |1.3% |- |28. avg.-3. sept. 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-po-petih-mesecih-v-vodstvu-pred-sds.html|title=Anketa Dela: SMC po petih mesecih v vodstvu pred SDS|access-date=2016-07-04|archive-date=2015-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20151012063651/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-po-petih-mesecih-v-vodstvu-pred-sds.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |1.4% |6.2% |– | - |2.7% |0.3% |8.9% |3.8% |1.1% | style="background:#C0DBFC" |'''13.4%''' |0.7% |0.2% | - |0.5% |14.5% |34.4% |11.7% | style="background:#0c0093; color:white" |4.5% |- |23. avgust 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/zapleti-z-arbitrazo-in-zdrahe-s-slovensko-diplomacijo-erjavca-potisnile-na-rep-lestvice.html|title=Zapleti z arbitražo in zdrahe s slovensko diplomacijo Erjavca potisnili na rep lestvice|access-date=2016-07-03}}</ref> |712 | - |4.0% |6.3% |– | - |4.0% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.5%''' |8.1% |2.7% |9.6% |– |– | - |– |16.4% |19.3% |11.2% | style="background:#FEF200" |2.9% |- |11.-13. avgust 2015 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042718698/slovenija/vox-populi-vladi-je-podpora-zrasla-erjavec-prepoznan-kot-najslabsi-minister|title=Vox populi: Vladi je podpora zrasla, Erjavec prepoznan kot najslabši minister|last=|first=|date=|website=www.dnevnik.si|publisher=|access-date=2016-07-06|archive-date=2018-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180325045057/https://www.dnevnik.si/1042718698/slovenija/vox-populi-vladi-je-podpora-zrasla-erjavec-prepoznan-kot-najslabsi-minister|url-status=dead}}</ref> |700 | - |5.2% |8.8% |– | - |4.2% |– | style="background:#FFFFBF" |'''15.6%''' |8.9% |1.3% |13.1% |1.5% |0.6% | - |1.1% |– |21.2% |18.5% | style="background:#FEF200" |2.5% |- |30. jul.-6. avg. 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-podpora-je-padla-vsem.html|title=Anketa Dela: Podpora je padla vsem|access-date=2016-07-06}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-najbolj-priljubljena-sta-sds-in-predsednik-pahor/371434|title=Anketa: Najbolj priljubljena sta SDS in predsednik Pahor|access-date=2016-07-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.demokracija.si/fokus/anketa-dela-podpora-strankam-padla-na-prvem-mestu-ostaja-sds|title=Anketa Dela: Podpora strankam padla, na prvem mestu ostaja SDS|last=STA|website=www.demokracija.si|access-date=2016-07-04}}</ref> |600 | - |1.1% |7.4% |– | - |3.3% |0.8% | style="background:#FFFFBF" |'''9.4%''' |4.2% |1.5% |9.2% |0.8% |0.4% | - |0.5% |19.7% |27.5% |14.1% | style="background:#FEF200" |0.2% |- |26. julij 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/cerarjeva-vlada-popravila-vtis-njegova-stranka-pa-ne.html|title=Cerarjeva vlada popravila vtis, njegova stranka pa ne|access-date=2016-07-03}}</ref> |722 | - |4.9% |7.3% |– | - |4.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''11.4%''' |3.8% |2.8% |9.4% |– |– | - |– |16.1% |20.4% |13.8% | style="background:#FEF200" |2.0% |- |13.-15. julij 2015 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-podpora-vladi-zrasla-na-volitvah-pa-bi-slavil-sds/370010|title=Vox populi: Podpora vladi zrasla, na volitvah pa bi slavil SDS|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |5.7% |9.5% |– | - |5.4% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.2%''' |9.5% |1.0% |11.3% |0.7% |0.2% | - |1.4% |– |20.3% |20.8% | style="background:#FEF200" |2.9% |- |29. jun.-2. jul. 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-zl-ni-vec-prva-to-ostaja-sds.html|title=Anketa Dela: ZL ni več prva, to ostaja SDS|access-date=2016-07-06|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125150445/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-zl-ni-vec-prva-to-ostaja-sds.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.demokracija.si/slovenija/anketa-Janseva-sds-vodi-druga-smc-ostale-stranke-nazadovale|title=Anketa: Janševa SDS vodi, druga SMC, ostale stranke nazadovale|last=B.|first=STA, M.|website=www.demokracija.si|access-date=2016-07-04}}</ref> |600 | - |2.4% |8.4% |– | - |2.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''11.7%''' |4.4% |2.4% |11.3% |0.5% |0.6% | - |0.1% |16.9% |25.8% |12.5% | style="background:#FEF200" |0.4% |- |28. junij 2018 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-mira-cerarja-znova-padla-med-strankami-na-vrhu-ostaja-sds.html|title=Podpora vladi Mira Cerarja znova padla med strankami na vrhu ostaja SDS|access-date=2016-07-03}}</ref> |708 | - |4.6% |7.5% |– | - |5.6% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.5%''' |5.2% |2.6% |11.0% |– |– | - |– |11.5% |21.5% |11.4% | style="background:#FEF200" |2.5% |- |8.-1. junij 2015 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-sds-znova-na-vrh-padec-pahorja/367525|title=Vox populi: SDS znova na vrh, padec Pahorja|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |5.0% |10.9% |– | - |4.9% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.2%''' |8.5% |2.2% |11.7% |1.1% |– | - |0.6% |– |23.4% |18.6% | style="background:#FEF200" |1.5% |- |1.-5. junij 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-zdruzena-levica-se-je-prvic-zavihtela-na-vrh.html|title=Anketa Dela: Združena levica se je prvič zavihtela na vrh|access-date=2016-07-04|archive-date=2015-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20151223202932/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-zdruzena-levica-se-je-prvic-zavihtela-na-vrh.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |2.6% |'''9.0%''' |– | - |4.0% |0.4% |'''9.0%''' |7.0% |0.6% |7.6% |2.3% |0.3% | - |0.2% |12.4% |28.6% |15.8% |Tied |- |24. maj 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/na-vrhu-priljubljenosti-sds-in-smc-ultimati-se-spet-obrestujejo-erjavcu.html|title=Na vrhu priljubljenosti SDS in SMC, ultimati se spet obrestujejo Erjavcu|access-date=2016-07-03}}</ref> |710 | - |5.8% |7.0% |– | - |2.7% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.7%''' |7.9% |4.3% |12.4% |– |– | - |– |14.9% |20.2% |5.9% | style="background:#FEF200" |0.3% |- |12.-14. maj 2015 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-vladi-podpora-rahlo-navzgor-a-skoraj-dveh-tretjin-ne-preprica/365351|title=Anketa: Vladi podpora rahlo navzgor, a skoraj dveh tretjin ne prepriča|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |4.7% |9.6% |– | - |3.5% |– | style="background:#FFFFBF" |'''12.4%''' |9.2% |2.6% |11.1% |– |0.5% | - |1.1% |– |26.6% |28.6% | style="background:#FEF200" |1.3% |- |4.-7. maj 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.zurnal24.si/anketa-dela-sds-pred-smc-clanek-249947|title=Anketa Dela: SDS pred SMC|last=zurnal24.si|access-date=2016-07-04}}</ref> |600 | - |2.6% |6.7% |– | - |4.7% |0.7% | style="background:#FFFFBF" |'''9.4%''' |7.6% |1.8% |9.1% |0.2% |0.5% | - |0.8% |15.6% |27.1% |13.1% | style="background:#FEF200" |0.3% |- |26. april 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-belezi-rekordno-nizko-podporo-javnosti-afera-veberkom-nsi-ni-koristila.html|title=Vlada beleži rekordno nizko podporo javnosti, afera Veberkom NSi ni koristila|access-date=2016-07-03}}</ref> |708 | - |5.4% |7.5% |– | - |4.1% |– | style="background:#FFFFBF" |'''13.1%''' |5.7% |2.6% |11.3% |– |– | - |– |14.1% |19.5% |6.0% | style="background:#FEF200" |1.8% |- |14.-16. april 2015 |Ninamedia/RTVSLO/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/moja-generacija/vox-populi-vlada-mocno-izgublja-podporo/363243|title=Vox populi: Vlada močno izgublja podporo|website=www.rtvslo.si|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |4.3% |8.1% |– | - |6.7% |– |12.4% |9.6% |0.7% | style="background:#C0DBFC" |'''13.3%''' |0.1% |0.8% | - |0.7% |– |26.3% |16.8% | style="background:#0c0093; color:white" |0.9% |- |30. mar.-2. apr. 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://ekoper.si/anketa-dela-obcutni-padec-podpore-vladi/|title=Anketa Dela: Občutni padec podpore vladi|date=2015-04-07|language=sl-SI|access-date=2016-07-04|archive-date=2016-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160708012216/http://ekoper.si/anketa-dela-obcutni-padec-podpore-vladi/|url-status=dead}}</ref> |600 | - |3.5% |7.4% |– | - |1.4% |0.6% |9.0% |6.3% |1.2% | style="background:#C0DBFC" |'''10.1%''' |0.9% |0.6% | - |0.3% |18.9% |21.3% |18.5% | style="background:#0c0093; color:white" |1.1% |- |22. marec 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-in-smc-kopni.html|title=Cerarjevo vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, njegova stranka pa je v mesecu dni strmoglavila|access-date=2016-07-03}}</ref> |704 | - |5.9% |6.6% |– | - |6.2% |– |11.3% |6.9% |3.9% | style="background:#C0DBFC" |'''12.5%''' |– |– | - |– |14.1% |19.5% |6.0% | style="background:#0c0093; color:white" |1.2% |- |10.-12. marec 2015 |Ninamedia/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-referendum-o-druzinskih-razmerjih-ni-dopusten-a-ce-bi-bil-bi-zakon-lahko-padel/360618|title=Anketa: Referendum o družinskih razmerjih ni dopusten, a če bi bil, bi zakon lahko padel|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |5.0% |7.9% |– | - |4.0% |– | style="background:#FFFFBF" |'''16.3%''' |8.4% |2.6% |16.2% |1.0% |0.2% | - |1.2% |– |20.3% |16.8% | style="background:#FEF200" |0.1% |- |2.-5. marec 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-ohranja-vodilno-mesto.html|title=Anketa Dela: SMC ohranja vodilno mesto|access-date=2016-07-04|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827041748/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-ohranja-vodilno-mesto.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-dela-smc-ostaja-najbolj-priljubljen-zl-pocasi-lovi-sds/360054|title=Anketa Dela: SMC ostaja najbolj priljubljen, ZL počasi lovi SDS|access-date=2016-07-04}}</ref> |600 | - |3.0% |10.3% |– | - |4.0% |1.1% |11.7% |6.3% |1.5% | style="background:#C0DBFC" |'''15.2%''' |0.8% |– | - |0.1% |16.6% |15.8% |12.8% | style="background:#0c0093; color:white" |3.5% |- |22. februar 2015 |Mediana/POPTV<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana.html|title=Mediana: Cerarjevo vlado podpira le tretjina vprašanih|access-date=2016-07-03}}</ref> |704 | - |4.8% |6.4% |– | - |4.0% |– |13.5% |5.8% |2.6% | style="background:#C0DBFC" |'''20.1%''' |– |– | - |– |15.2% |17.1% |6.8% | style="background:#0c0093; color:white" |6.6% |- |10.-12. februar 2015 |Ninamedia/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-podpira-istospolne-poroke-do-posvojitev-je-zadrzana/358447|title=Večina podpira istospolne poroke, do posvojitev je zadržana|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |3.8% |7.9% |– | - |5.1% |– |16.0% |7.6% |1.8% | style="background:#C0DBFC" |'''17.9%''' |– |0.7% | - |1.2% |– |20.2% |17.7% | style="background:#0c0093; color:white" |1.9% |- |2.-5. februar 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-ohranja-prednost-pred-sds.html|title=Anketa Dela: SMC ohranja prednost pred SDS|access-date=2016-07-04|archive-date=2016-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160826235227/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-ohranja-prednost-pred-sds.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |2.9% |10.3% |– | - |3.0% |0.2% |14.8% |6.3% |1.0% | style="background:#C0DBFC" |'''16.8%''' |0.3% |1.0% | - |0.6% |14.6% |17.7% |14.1% | style="background:#0c0093; color:white;" |2.0% |- |20.-21. januar 2015 |Ninamedia/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-vox-populi-podpora-zrasla-tako-vladi-kot-smc-ju/356764|title=Anketa Vox populi: Podpora zrasla tako vladi kot SMC-ju|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |3.4% |8.0% |– | - |6.4% |– |14.6% |9.5% |2.0% | style="background:#C0DBFC" |'''15.7%''' |– |0.5% | - |2.3% |– |22.3% |15.3% | style="background:#0c0093; color:white;" |1.1% |- |5.-8. januar 2015 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-znova-prva-med-strankami.html|title=Anketa Dela: SMC znova prva med strankami|access-date=2016-07-04|archive-date=2015-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150805230805/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-znova-prva-med-strankami.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-dela-smc-pred-sds-om-in-zl-jem/355605|title=Anketa Dela: SMC pred SDS-om in ZL-jem|access-date=2016-07-04}}</ref> |600 | - |2.6% |8.6% |– | - |3.9% |0.6% |13.0% |6.6% |3.3% | style="background:#C0DBFC" |'''15.5%''' |0.6% |0.3% | - |0.9% |14.6% |11.1% |18.3% | style="background:#0c0093; color:white;" |2.5% |- |15.-17. december 2014 |Slovenski utrip (FUDŠ) |913 | - |1.6% |3.8% |– | - |2.8% |– | style="background:#FFFFBF" |'''11.4%''' |5.5% |1.8% |11.3% |– |– | - |2.3% |29.2% |21.2% |7.5% | style="background:#FEF200" |0.1% |- |21. december 2014 |Ninamedia/POPTV/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vox-populi-vladi-nizka-podpora-sds-pred-smc-jem/354183|title=Vox populi: Vladi nizka podpora, SDS pred SMC-jem|access-date=2016-07-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/zdruzeni-levici-podpora-pada-nsi-raste-zmagala-bi-sds-bulceva-na-vrhu-najbolj-priljubljenih-politikov.html|title=Združeni levici podpora pada, NSi raste, zmagala bi SDS. Bulčeva na vrhu najbolj priljubljenih politikov|access-date=2016-07-05}}</ref> |700 | - |6.4% |5.9% |– | - |6.3% |– | style="background:#FFFFBF" |'''18.0%''' |7.5% |1.7% |14.2% |1.3% |1.5% | - |0.9% |– |18.6% |17.7% | style="background:#FEF200" |3.8% |- |1.-4. december 2014 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela_2.html|title=Anketa Dela: Vse več razočaranih nad SMC|access-date=2016-07-05|archive-date=2015-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20151214025037/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela_2.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |3.5% |8.5% |– | - |2.9% |1.5% | style="background:#FFFFBF" |'''13.7%''' |6.4% |3.9% |12.4% |0.5% |1.1% | - |0.3% |20.9% |10.2% |14.0% | style="background:#FEF200" |1.3% |- |18.-20. november 2014 |Ninamedia/POPTV/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/vox-populi-sds-tops-the-opinion-poll-once-again/351906|title=Vox Populi: SDS tops the opinion poll once again :: , MMC RTV Slovenija|website=www.rtvslo.si|access-date=2016-07-04}}</ref><ref name=":1">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/sds-znova-na-javnomnenjskem-vrhu/351880|title=SDS znova na javnomnenjskem vrhu|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |5.5% |8.0% |– | - |4.4% |– | style="background:#FFFFBF" |'''14.5%''' |8.7% |1.5% |13.8% |0.9% |0.7% | - |1.4% |– |22.1% |18.6% | style="background:#FEF200" |0.7% |- |17.-20. november 2014 |Slovenski utrip (FUDŠ)<ref name=":1" /> |905 | - |3.4% |3.7% |– | - |4.1% |0.5% | style="background:#FFFFBF" |'''11.3%''' |4.1% |1.1% |10.9% |0.2% |0.4% | - |6.7% |24.8% |22.1% |6.7% | style="background:#FEF200" |0.4% |- |3.-5. november 2014 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-volilno-telo-ze-v-skepticni-pozi.html|title=Anketa Dela: Volilno telo že v skeptični pozi|access-date=2016-07-05|archive-date=2015-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150116032855/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-volilno-telo-ze-v-skepticni-pozi.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |4.0% |6.6% |– | - |3.7% |– |8.8% |7.2% |2.7% | style="background:#C0DBFC" |'''16.4%''' |– |0.8% | - |9.6% |12.8% |15.3% |15.6% | style="background:#0c0093; color:white;" |3.6% |- |26. oktober 2014 |Ninamedia/POPTV/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/medenih-tednov-med-mirom-cerarjem-in-volivci-je-ocitno-konec.html|title=Medenih tednov med Mirom Cerarjem in volivci je očitno konec|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |8.5% |5.2% |– | - |6.8% |– |14.5% |10.8% |1.5% | style="background:#C0DBFC" |'''18.5%''' |– |0.5% | - |2.6% |– |15.4% |15.8% | style="background:#0c0093; color:white;" |4% |- |6.-9. oktober 2014 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sd-raste-in-dohiteva-sds.html|title=Anketa Dela: SD raste in dohiteva SDS|access-date=2016-07-05|archive-date=2014-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20141218021950/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-sd-raste-in-dohiteva-sds.html|url-status=dead}}</ref> |650 | - |4.5% |5.7% |– | - |– |– |10.9% |9.2% |3.6% | style="background:#C0DBFC" |'''24.7%''' |– |1.1% | - |8.9% |9.0% |10.9% |11.0% | style="background:#0c0093; color:white;" |13.8% |- |28. september 2014 |Ninamedia/POPTV/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/cerar-se-nAprej-najbolj-priljubljen-njegovi-vladi-pa-je-podpora-ze-skopnela.html|title=Cerar še nAprej najbolj priljubljen, njegovi vladi pa je podpora že skopnela|access-date=2016-07-04|archive-date=2014-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20141228055510/http://www.24ur.com/novice/slovenija/cerar-se-naprej-najbolj-priljubljen-njegovi-vladi-pa-je-podpora-ze-skopnela.html|url-status=dead}}</ref> |700 | - |6.2% |7.4% |– | - |4.6% |– |12.1% |9.7% |2.8% | style="background:#C0DBFC" |'''23.3%''' |0.2% |0.9% | - |0.5% |– |18.1% |6.2% | style="background:#0c0093; color:white;" |5.2% |- |8.-11. september 2014 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-dalec-pred-drugimi.html|title=Anketa Dela: SMC daleč pred drugimi|access-date=2016-07-05|archive-date=2014-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141125141048/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-dalec-pred-drugimi.html|url-status=dead}}</ref> |600 | - |4.5% |4.8% |– | - |6.0% |1.1% |8.9% |6.6% |2.6% | style="background:#C0DBFC" |'''23.3%''' |– |0.3% | - |4.6% |6.9% |11.8% |18.6% | style="background:#0c0093; color:white;" |14.4% |- |8.-11. september 2014 |Ninamedia/POPTV/Dnevnik<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/med-politiki-najbolj-priljubljen-miro-cerar-najmanj-alenka-bratusek.html|title=Med politiki najbolj priljubljen Miro Cerar, najmanj Alenka Bratušek|access-date=2016-07-04}}</ref> |700 | - |7.5% |6.4% |– | - |5.9% |– |15.1% |5.6% |2.8% | style="background:#C0DBFC" |'''28.1%''' |1.7% |1.3% | - |1.5% |– |10.4% |13.7% | style="background:#0c0093; color:white;" |13% |- |4.-7. avgust 2014 |Delo Stik/Delo<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-na-vrhu-brez-konkurence.html|title=Anketa Dela: SMC na vrhu brez konkurence|access-date=2016-07-06|archive-date=2014-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140829003254/http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-smc-na-vrhu-brez-konkurence.html|url-status=dead}}</ref> |603 | - |3.8% |7.7% |– | - |6.5% |– |11.2% |5.3% |4.2% | style="background:#C0DBFC" |'''28.6%''' |2.9% |2.0% | - |11.2% |9.5% |7.3% |6.6% | style="background:#0c0093; color:white;" |17.7% |- style="background:#EFEFEF; font-weight:bold;" |13. julij 2014 |[http://volitve.gov.si/dz2014/en/udelezba/udelezba_okraji.html Rezultati volitev] |885,860 | - |10.2% |6.0% |– | - |5.6% |3.0% |20.7% |6.0% |3.9% | style="background:#C0DBFC" |34.5% |2.2% |4.4% | - |2.95% |– |– |– | style="background:#0c0093; color:white;" |13.8% |} == Glej tudi == * [[Volitve v Sloveniji]] == Sklici in opombe == {{sklici|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2018 v politiki]] [[Kategorija:2018 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] 1kbye7op4pbdjr35bdr8kle50qmr3zf 2 430462 6740884 6497270 2026-08-22T14:15:54Z Janezdrilc 3152 + 1 6740884 wikitext text/x-wiki '''Wikimejniki'''. {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col3center" ! Datum ! Wikimejnik ! Projekt |- | 23. april 2006 | prijava | [[Slovenska Wikipedija|w]] |- | 27. december 2006 | prijava | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 17. april 2007 | [[Wikipedija:Administratorji|administrator]] | [[Slovenska Wikipedija|w]] |- | 6. januar 2008 | prijava | [[Wikivir|s]] |- | 8. februar 2008 | [[s:Wikivir:Administratorji|administrator]] | [[Wikivir|s]] |- | 18. december 2008 | prijava | [[Wikinavedek|q]] |- | 18. marec 2011 | 10.000 urejanj | <small>∑</small> |- | 2. januar 2013 | prijava | [[Wikipodatki|d]] |- | 2. februar 2013 | prva [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Grad Pišece v Bizeljskem gričevju.jpg|izbrana slika]] | [[Slovenska Wikipedija|w]] |- | 23. april 2013 | 10.000 urejanj | [[Slovenska Wikipedija|w]] |- | 24. maj 2014 | [[q:Wikinavedek:Administratorji|administrator]] | [[Wikinavedek|q]] |- | 23. julij 2014 | [[s:Henryk Sienkiewicz|20.000]] urejanj | <small>∑</small> |- | 6. december 2014 | 5.000 urejanj | [[Wikivir|s]] |- | 17. marec 2015 | 30.000 urejanj | <small>∑</small> |- | 2. september 2015 | prijava | [[m:translatewiki.net|t]] |- | 27. oktober 2015 | [[c:File:Pedro Opeka 18.JPG|1.000]] naloženih slik | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 4. december 2015 | [[c:File:Ožbalt vom Ufer der Drau aus dem Osten.jpg|40.000]] urejanj | <small>∑</small> |- | 27. februar 2016 | [[d:Q6925554|10.000]] urejanj | [[Wikipodatki|d]] |- | 1. avgust 2016 | [[s:Wikivir:29. september‎|50.000]] urejanj | <small>∑</small> |- | 11. avgust 2016 | prijava | [[m:Phabricator|p]] |- | 1. september 2016 | [[s:Wikivir:29. september‎|10.000]] urejanj | [[Wikivir|s]] |- | 14. september 2016 | [[c:Category:Josip Benko|5.000]] urejanj | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 2. marec 2017 | 1.000 urejanj | [[m:translatewiki.net|t]] |- | 3. julij 2017 | 60.000 urejanj | <small>∑</small> |- | 19. november 2017 | [[c:File:Ptuj (41) (5339314564).jpg|10.000]] urejanj | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 28. november 2017 | [[Seznam cerkva v Sloveniji, ki so bile zgrajene v 20. in 21. stoletju|20.000]] urejanj | [[Slovenska Wikipedija|w]] |- | 26. junij 2018 | [[Dvigalo (razločitev)|70.000]] urejanj | <small>∑</small> |- | 29. junij 2018 | 20.000 urejanj | [[Wikipodatki|d]] |- | 12. december 2018 | 5.000 urejanj | [[m:translatewiki.net|t]] |- | 15. januar 2019 | [[Dvigalo (razločitev)|80.000]] urejanj | <small>∑</small> |- | 17. junij 2019 | [[c:File:Maribor 07.JPG|15.000]] urejanj | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 24. oktober 2019 | [[s:Romanje naše Jelice|15.000]] urejanj | [[Wikivir|s]] |- | 31. december 2019 | 5.000 dni dejavnosti | [[Slovenska Wikipedija|w]] |- | 8. februar 2020 | [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost|30.000]] urejanj | [[Slovenska Wikipedija|w]] |- | 30. november 2020 | 90.000 urejanj | <small>∑</small> |- | 16. december 2020 | 20.000 urejanj | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 24. februar 2021 | [[d:Q105667215|30.000]] urejanj | [[Wikipodatki|d]] |- | 25. februar 2021 | 100.000 urejanj | <small>∑</small> |- | 31. marec 2021 | [[d:Q60356352|110.000]] urejanj | <small>∑</small> |- | 1. april 2021 | [[c:File:St. John of Nepomuk Church (Sromlje) 11.jpg|3.000]] naloženih slik | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 11. november 2021 | [[c:File:Stopiče 01.jpg|25.000]] urejanj | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 9. maja 2024 | [[c:File:Prešernova ulica 23 Building (Celje) 03.jpg|5.000]] naloženih slik | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 6. avgust 2024 | [[Predloga:Cerkve v Ljubljani|40.000]] urejanj | [[Slovenska Wikipedija|w]] |- | 8. avgust 2024 | [[c:File:Our Lady of the Rosary Church (Stopno) 14.jpg|30.000]] urejanj | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 13. avgust 2024 | [[:Slika:Peter Pavšič okoli leta 1960.jpeg|130.000]] urejanj | <small>∑</small> |- | 19. marec 2025 | 140.000 urejanj | <small>∑</small> |- | 21. julij 2025 | [[c:Category:Monument to fallen fighters in Artiče|40.000]] urejanj | [[Wikimedijina zbirka|c]] |- | 16. avgust 2025 | [[c:File:Feast of the Assumption of Mary 2025 in Marija Bistrica 43.jpg|150.000]] urejanj | <small>∑</small> |- | 18. avgust 2026 | [[c:File:St. Michael's Parish Church (Pišece) 67.jpg|160.000]] urejanj | <small>∑</small> |} 0tupm3cptx6u3d3nis83s09517dtmff 0 432332 6740821 6489934 2026-08-22T12:23:08Z Ljuba24b 92351 6740821 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Antonio Cipriano José María Machado Ruiz''', [[Španci|španski]] [[pesnik]], * [[26. julij]] [[1875]], [[Sevilla]], [[Andaluzija]], [[Španija]], † [[1939]], [[Collioure]], [[Pyrénées-Orientales]], [[Francija]]. Bil je eden od najpomembnejših španskih pesnikov 20. stoletja in pripadnik t. i. generacije ’98. == Življenjepis == Antonio Machado se je rodil v [[Sevilla|Sevilli]], izobrazil pa v [[Madrid]]u. Leta 1899 je odpotoval v [[Pariz]] s svojim bratom [[Manuel Machado|Manuelom Machadom]] in tam odkril literarno in boemsko življenje. Po svoji vrnitvi v Madrid se je posvetil literarnemu življenju. Sodeloval je z modernistično revijo ''Helios'' in v njej objavil razne članke. Osvojil je mesto na inštitutu v [[Soria|Soriji]] in se leta 1909 poročil z Leonor Izquierdo Cuevas. Zakon ni trajal dolgo, saj je Leonor leta 1912 umrla zaradi [[tuberkuloza|tuberkuloze]]. Obupan Machado je nato prosil za premestitev v mesto Baeza, v [[Andaluzija|Andaluzijo]]. Leta 1919 si je zagotovil mesto na inštitutu v [[Segovia|Segoviji]]. Svojo drugo ljubezen, Guiomar je spoznal leta 1927, ko je bil izbran za člana Akademije. Antonio Machado je leta 1931 sodeloval v oznanjevanju Republike. Ko je izbruhnila [[španska državljanska vojna]], se je postavil na stran republikanske vlade in posvečal članke politiki. Zatočišče med vojno si je poiskal v [[Valencija|Valenciji]], pozneje pa v [[Barcelona|Barceloni]]. V začetku leta 1939 je moral oditi v izgnanstvo skupaj s poraženimi vojaki. Zatekel se je v francosko mesto Collioure, kjer je 22. decembra umrl. Machado je postal simbol premagani španski republiki, zaradi svoje globoke ljubezni do [[Španija|Španije]] in zaradi svojega gorečega domoljublja. == Delo == Na Machadovo poezijo je vplival [[Rubén Darío]] in francoski simbolisti. V svojem prvem pesniškem obdobju se je posvečal ekspresiji intimnega sveta, nato pa se je osredotočil na dialog in zunanji svet. V svojih zadnjih letih se je ukvarjal s filozofsko poezijo, [[eksistencializem|eksistencializmom]] in časom. Glavne teme njegove poezije so: tesnoba, [[melanholija]] sanj in spominov, eksistencialni problemi, iskanje boga, spomini iz lastnega življenja (otroštvo, mladost, ljubezen, smrt, nostalgija za njegovo ženo), skrb za [[Španija|Španijo]] in njeno usodo, [[Kastilija]] in njena pokrajina, še posebej [[Soria]]. Čeprav je bil Machado na začetku modernist, za njega ni značilen izrazito ekspresiven stil, temveč treznost in jedrnatost. Na njegovo prvo pesniško zbirko ''Soledades'' (1903), pozneje ''Soledades.Galerías.Otros poemas'' je imel velik vpliv francoski simbolizem, predvsem pesnik [[Paul Verlaine]]. Machado v njej obravnava intimizem, beg v sanje, samoto in izgubljen ideal. ''Campos de Castilla'' (1912) je njegova druga pesniška zbirka. V njej odkrije pokrajino [[Soria|Sorije]]. [[Kastilija]] tako postane Machadov simbol. Prav ta zbirka pa ga naredi pesnika t. i. generacije ’98. Vsebuje tudi sedem tragičnih pesmi, posvečenih njegovi pokojni ženi Leonor in eno pripovedno pesem, z naslovom ''La tierra de Alvargonzález'', ki povzame veliko tem te zbirke in projecira njegov reformističen pogled na slabosti moderne [[Španija|Španije]]. Po sentimentalnem obdobju sledi pesniška zbirka ''Nuevas canciones'' (1924). Antonio Machado je avtor tudi proznega dela. Med drugimi je napisal prozna dela z naslovom ''Los complementarios (1912-24)'', ''Juan de Mairena (Sentencias, donaires, apuntes y recuerdos de un profesor apócrifo)'' (1936). V sodelovanju s svojim bratom, [[Manuel Machado|Manuelom Machadom]] je sestavil nekaj del poetičnega modernega gledališča: ''Las adelfas'' (1928), ''La Lola se va a los puertos'' (1929) itn. Med leti 1936 in 1939, ko se je Machado boril za republiko, je temu posvetil tudi pesniško zbirko ''Poesías de guerra'' in v njej izrazil svojo bolečino, ki mu jo je povzročila [[Španska državljanska vojna]]. Ena izmed njegovih najlepših pesmi je elegija ''La muerte del niño herido'', posvečena umorjenemu pesniku [[Federico García Lorca]]. == Viri == * Kalenić Ramšak, Branka (2014). ''Izbrana poglavja iz španske in hispanoameriške književnosti 19. in 20. stoletja''. Ljubljana. {{COBISS|ID=275260416}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Machado, Antonio}} [[Kategorija:Španski pesniki]] t4s3hzy7pwdjv0npaukao187ozt1g40 0 432997 6741144 6718693 2026-08-23T08:30:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Electric Light Orchestra | image = | image_size = 250 | landscape = yes | caption = ELO na koncertu leta 1978. | background = group_or_band | alias = {{unbulleted list|ELO|Jeff Lynne's ELO}} | origin = [[Birmingham]], [[West Midlands]], [[Anglija]] | genre = {{flatlist| *[[progresivni pop]] *[[simfonični rock]] *[[art rock]] *[[progresivni rock]] *[[simfonični pop]] }} | years_active = {{flatlist| *1970–1983 *1985–1986 *2000–2001 *2014–danes }} | label = {{flatlist| *[[Harvest Records|Harvest]] *[[Warner Bros. Records|Warner Bros.]] *[[United Artists Records|United Artists]] *[[Jet Records|Jet]] *[[Columbia Records|Columbia]] *[[Epic Records|Epic]] *[[Legacy Recordings|Legacy]] *[[Sony BMG]]}} | associated_acts = {{flatlist| *[[The Move]] *[[ELO Part II]] *[[The Orchestra]] *[[The Idle Race]] *[[Olivia Newton-John]] }} | website = | current_members = {{unbulleted list|[[Jeff Lynne]]|[[Richard Tandy]]}} | past_members = glej [[#Člani|Nekdanji člani]] }} '''Electric Light Orchestra''' ('''ELO''') je [[Angleži|angleška]] [[rock]] skupina, ki so jo leta 1970 v [[Birmingham]]u ustanovili multiinstrumentalista [[Jeff Lynne]] in [[Roy Wood]] ter bobnar [[Bev Bevan]]. Glasba skupine je nekakšna zmes [[Beatles|beatlovskega]] [[pop glasba|popa]], [[klasična glasba|klasičnih]] [[aranžma]]jev in [[futurizem|futuristične ikonografije]].<ref name=AllMusicBio/> Po Woodovem odhodu leta 1972 je vodja skupine postal Lynne, ki je aranžiral in produciral vse albume, poleg tega pa je napisal tudi praktično vse skladbe skupine. Skupina je bila ustanovljena, da bi uresničila Lynnovo in Woodovo željo po ustvarjanju modernih rock in pop skladb s prizvoki klasike, izhajajoč iz Woodove prejšnje skupine [[The Move]], kjer sta igrala tudi Lynne in Bevan. ELO so bili najbolj aktivni v 1970. in 1980. letih, v katerih so posneli 11 studijskih albumov, med njimi tudi dva [[konceptualni album|konceptualna albuma]], ''[[Eldorado]]'' (1974) in ''[[Time (album, ELO)|Time]]'' (1981). Lynne, Bevan in klaviaturist [[Richard Tandy]] so bili v tem obdobju edini stalni člani skupine. Leta 1986 je Lynne izgubil interes in skupina je prenehala delovati. Bevan je takrat ustanovil lastno skupino [[ELO Part II]], ki je kasneje postala [[The Orchestra]]. Z izjemo kratke obuditve leta 2000, so ELO naslednja tri desetletja ostali neaktivni, leta 2014 sta Lynne in Tandy obudila skupino kot '''Jeff Lynne's ELO''', ki nadaljuje s koncertiranjem in snemanji. V 13-letnem obdobju aktivnega snemanja in koncertiranja je skupina prodala več kot 50 milijonov plošč<ref>{{navedi splet|url=http://www.elo.biz/bandhistory.html|title=Electric Light Orchestra - Band History|publisher=Elo.biz|accessdate=12. april 2017|archive-date=2010-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100511065413/http://www.elo.biz/bandhistory.html|url-status=dead}}</ref> in zbrala 19 nagrad [[Canadian Recording Industry Association|CRIA]], 21 nagrad [[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]] ter 38 nagrad [[British Phonographic Industry|BPI]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/index.php|title=RIAA|publisher=RIAA|accessdate=12. april 2017|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004174019/http://www.riaa.com:80/index.php|archivedate=4. oktober 2011|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/|title=Home|publisher=Bpi.co.uk|accessdate=12. april 2017}}</ref> Kljub uspehu prvih singlov v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], je bila skupina sprva uspešnejša v [[ZDA]], kjer je bila znana kot »the English guys with the big fiddles« (angleški fantje z velikimi violinami).<ref>{{navedi splet|url=http://www.dprp.net/proghistory/index.php?i=1974_03|title=Electric Light Orchestra: Eldorado|accessdate=12. april 2017|work=Dutch Progressive Rock Page|author=Michel, Rob|language=en|archive-date=2017-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170306135754/http://www.dprp.net/proghistory/index.php?i=1974_03|url-status=dead}}</ref> Med letoma 1972 in 1986 so ELO izdali dvajset Top 20 singlov na Britanski lestvici singlov in petnajst Top 20 singlov na ameriški lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]. Skupina prav tako drži rekord za največ – dvajset Top 40 hitov na lestvici ''Billboard'' Hot 100, brez enega prvouvrščenega singla.<ref>Casey Kasem's American Top 40 from 15 March 1986</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/elousasingles/|title=Electric Light Orchestra – The USA Singles|accessdate=12. april 2017|work=Jeff Lynne Song Database|author=Porter, Robert|language=en}}</ref>{{refn|group=nb|Skupina je leta 1979 s singlom »Shine a Little Love« dosegla 1. mesto lestvice ''Radio & Records''.<ref name="Charts!"/>}} Aprila 2017 je bila skupina uvrščena v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref name="rrhof17">{{navedi splet|last1=Sisario|first1=Ben|title=Pearl Jam, Tupac Shakur and Joan Baez Will Join the Rock and Roll Hall of Fame - NYTimes.com|url=http://mobile.nytimes.com/2016/12/20/arts/music/rock-roll-hall-fame-inductees-2017.html|work=[[The New York Times]]|accessdate=12. april 2017|language=en}}</ref> == Ime == Ime skupine je besedna igra, ki ne namiguje le na ''električno luč'' ([[Žarnica|žarnico]] lahko vidimo na naslovnicah zgodnjih albumov skupine), ampak tudi na »električne« rock instrumente kombinirane z »[[lahka glasba|lahkim orkestrom]]« (orkestri z nekaj [[godala|godali]], ki so bili v 1960. letih popularni v Združenem kraljestvu).<ref>{{navedi splet|url=http://www.superseventies.com/faq_elo.html|title=The Electric Light Orchestra - Frequently Asked Questions|publisher=superseventies.com|date=26. avgust 1999|accessdate=16. april 2017|author=Greenwood, Stephen|language=en|archive-date=2017-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170419193317/http://www.superseventies.com/faq_elo.html|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina== === 1970–1973: Ustanovitev in prvi albumi === Konec 1960. let je [[Roy Wood]], kitarist, vokalist in tekstopisec skupine [[The Move]], želel ustanoviti novo skupino, ki bi uporabljala violine, čele, kontrabase, trobila in pihala, ki bi dali glasbi [[klasična glasba|klasični]] zvok ter rock glasbo usmerila v smer, »kjer so [[The Beatles|Beatlesi]] prenehali«.<ref>{{navedi novice|author=McGee, Alan|title=ELO: The band the Beatles could have been|url=https://www.theguardian.com/music/musicblog/2008/oct/16/elo-better-than-beatles|accessdate=12. april 2017|work=[[The Guardian]]|date=16. oktober 2008|language=en}}</ref> [[Jeff Lynne]], [[frontman]] skupine [[The Idle Race]], je bil nad konceptom navdušen. Januarja 1970 je Lynne, ko je [[Carl Wayne]] zapustil skupino The Move, sprejel Woodovo drugo vabilo v skupino pod pogojem, da usmeri svojo energijo v nov projekt. Ko je Wood 12. julija 1970 Lynnovi skladbi, ki naj bi postala B-stran singla skupine The Move, dodal nekaj godal, se je nov koncept uresničil in »10538 Overture« je postala prva skladba skupine Electric Light Orchestra.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=754|title=10538 OVERTURE by ELECTRIC LIGHT ORCHESTRA|publisher=songfacts.com|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> Za pomoč pri financiranju nove skupine je bil med dolgimi snemanji ELO posnet še en album skupine Move, ''Message from the Country''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/a-message-from-the-country-mw0001885671|title=The Move: Message from the Country|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> Debitantski album ELO, ''[[The Electric Light Orchestra (album)|The Electric Light Orchestra]]'', je izšel leta 1971.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-electric-light-orchestra-mw0000309528|title=Electric Light Orchestra: The Electric Light Orchestra|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Mason, Stewart|language=en}}</ref> V ZDA je izšel leto kasneje pod naslovom ''No Answer''. Takšen naslov je dobil, ko je tajnik založbe poskušal priklicati britansko založbo in dobiti naslov albuma. Ker ni mogel priti v stik znjimi, je zapisal sporočilo »No Answer« (brez odgovora).<ref>{{navedi novice|author=Mikkelson, David|title=Electric Light Orchestra’s No Answer|url=http://www.snopes.com/music/hidden/noanswer.asp|accessdate=12. april 2017|work=snopes.com|date=20. december 2012|language=en}}</ref> »10538 Overture« je v Združenem kraljestvu postal Top 10 hit.<ref name="UK Charts"/> Debitantski koncert skupine se je odvil 16. aprila 1972 v Greyhound Pubu v [[Croydon]]u, Surrey{{sfn|Bevan|1980|p=174}} v zasedbi Wood, Lynne, Bevan, Bill Hunt (klaviature), Andy Craig (čelo), [[Mike Edwards]] (čelo), Wilfred Gibson (violina), Hugh McDowell (čelo) in [[Richard Tandy]] (bas). Ta zasedba ni trajala dolgo. Najprej je odšel Craig, nato Wood, ki je skupino zapustil med snemanjem drugega albuma. Z njim sta odšla tudi Hunt in McDowell, ki sta skupaj z Woodom ustanovila skupino [[Wizzard]].<ref>{{navedi novice|author=|title=Wizzard and Move pop legend Roy Wood reveals his secret shyness|url=http://www.birminghammail.co.uk/news/local-news/wizzard-and-move-pop-legend-roy-239409|accessdate=12. april 2017|work=Birmingham Mail|date=5. april 2009|language=en}}</ref> Oba sta kot razlog za odhod navedla težave z menedžerjem, Donom Ardnom<ref name=WoodDeparture>{{navedi novice|title=Roy Wood talks about ELO |publisher=BBC |date=2007|language=en}}</ref> in nezadovoljivo turnejo po [[Italija|Italiji]], kjer se, zaradi prevelike jakosti zvoka električnih instrumentov, godal ni slišalo. Kljub medijskim ugibanjem, da bo skupina brez Wooda razpadla, ki je bil gonilna sila ustanovitve skupine, je Lynne prevzel vodstvo. Od stare zasedbe so ostali Bevan, Edwards, Gibson in Tandy, ki je medtem bas zamenjal s klaviaturami, prišla pa sta nova člana Mike de Albuquerque in Colin Walker, ki sta v skupini igrala bas in čelo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfordmusiconline.com.ezproxy3.library.arizona.edu/subscriber/article/epm/7973?q=colin+walker+elo&search=quick&pos=1&_start=1#firsthit|title=Electric Light Orchestra|last=Larkin|first=Colin|date=20. julij 2016|website=Oxford Music Online|publisher=Oxford University Press|accessdate=12. april 2017|language=en}}</ref> [[Slika:ELO-logo1.jpg|thumb|right|upright=0.7|Logotip skupine od 1973 do 1976. Logotip je oblikoval John Kete iz založbe United Artists Records, ki si je sposodil poteze iz logotipa [[General Electric]].]] Nova zasedba je igrala leta 1972 na Reading Festivalu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrockfestivals.com/reading-72.html|title=The Twelfth National Jazz, Blues and Rock Festival: Richfield Avenue, Reading, August 11-13th 1972|publisher=ukrockfestivals.com|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> [[Odjemnik zvoka|Odjemniki zvoka]] Barcus Berry, ki jih je uporabljal godalni trio skupine, so godalom dali primerno ozvočenje na odru. Pred tem se je slišalo le električne instrumente. Leta 1973 je skupina izdala drugi album, ''[[ELO 2]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/electric-light-orchestra-ii-mw0000468889|title=Electric Light Orchestra: ELO 2|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> na katerem je izšel drugi britanski Top 10 singl in prvi singl skupine, ki se je uvrstil na ameriško lestvico, priredba [[Chuck Berry]]jeve klasike »Roll Over Beethoven«.<ref name="UK Charts"/><ref name="us#2">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/301591/electric-light-orchestra/chart?page=1&f=379|title=Electric Light Orchestra - Chart history: The Hot 100 #2|work=[[Billboard]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> ELO so se prav tako prvič pojavili v oddaji ''American Bandstand''.<ref name="lynnetv">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/jltv/|title=Jeff Lynne on TV: Worldwide Appearances|author=Porter, Robert|work=jefflynnesongs.com|date=april 2017|accessdate=16. april 2017|language=en}}</ref> Med snemanjem tretjega albuma je zaradi nesoglasij glede denarja skupino zapustil Gibson,<ref>{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/wilf.html|title=THE WILF GIBSON INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|date=oktober 2003|accessdate=19. april 2017|author=Kinch, Martin|language=en}}</ref> v skupino je prišel violinist [[Mik Kaminski]],<ref name="kaminski">{{navedi splet|url=http://www.face-the-music.de/mik.html|title=Mik Kaminski - Violine|work=face-the-music.de|year=1996|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> skupino pa je prav tako zapustil Walker, ker ga je koncertiranje preveč oddaljilo od družine. Tretji album, ''[[On the Third Day]]'', je izšel konec leta 1973,<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/on-the-third-day-mw0000193711|title=Electric Light Orchestra: On the Third Day|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> na ameriški izdaji pa je izšel popularni singl »Showdown«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=13457|title=SHOWDOWN by ELECTRIC LIGHT ORCHESTRA|publisher=songfacts.com|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> === 1974–1982: Uspeh in konceptualni albumi === Za četrti album skupine, ''[[Eldorado]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/eldorado-mw0000073078|title=Electric Light Orchestra: Eldorado|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> [[konceptualni album]] o sanjaču, je Lynne namesto večkratnega snemanja godal najel orkester in zbor. Skupina je najela [[Louis Clark|Louisa Clarka]] kot godalnega aranžerja.<ref name="clark">{{navedi splet|title=Eaton Music – Louis Clark|url=http://www.eatonmusic.com/clark.html|website=Eaton Music|author=|accessdate=13. april 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080605175932/http://www.eatonmusic.com/clark.html|archivedate=5. junij 2008|language=en}}</ref> Prvi singl z albuma, »Can't Get It Out of My Head«, je postal prvi ameriški top 10 hit skupine,<ref name="us#1">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/301591/electric-light-orchestra/chart|title=Electric Light Orchestra - Chart history: The Hot 100 #1|work=[[Billboard]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> album pa je kot prvi album skupine prejel zlato certifikacijo.<ref name="gold">{{navedi splet|url=https://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&ar=electric+light+orchestra&ti=&lab=&genre=&format=&date_option=release&from=&to=&award=&type=&category=&adv=SEARCH#search_section|title=Gold & Platinum: Electric Light Orchestra|work=RIAA|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Med snemanjem je ELO zapustil Mike de Albuquerque, ker je želel preživeti več časa z družino, zato je snemanje basa prevzel Lynne.<ref name="albuquerque">{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/mike1.html|title=THE MIKE DE ALBUQUERQUE INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|date=18. avgust 1998|accessdate=18. april 2017|author=Kinch, Martin|language=en}}</ref> Po izdaji albuma ''Eldorado'' je bil v skupino povabljen basist [[Kelly Groucutt]],<ref name="groucutt">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/kelly-groucutt-mn0000496664/biography|title=Kelly Groucutt: Biography|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> v začetku leta 1975 pa je Edwardsa na čelu zamenjal Melvyn Gale.<ref name="edwards">{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/miked.html|title=THE MIKE EDWARDS INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|date=15. avgust 2009|accessdate=18. april 2017|author=Kinch, Martin|language=en}}</ref><ref name="gale">{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/mel.html|title=THE MELVYN GALE INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|date=december 2009|accessdate=18. april 2017|author=Kinch, Martin|language=en}}</ref> Zasedba se je uravnala in skupina je prevzela čedalje bolj dostopen zvok. V tem času so ELO zasloveli v ZDA in so zato gostovali na stadionih in arenah, prav tako pa so se redno pojavljali v oddaji ''The Midnight Special'',<ref name="midnight">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/midnightspecial/|title=Electric Light Orchestra on The Midnight Special|work=jefflynnesongs.com|date=januar 2017|accessdate=18. april 2017|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> kjer so nastopili kar štirikrat (1973, 1975, 1976 & 1977) in postali skupina z največ nastopi v tej oddaji.<ref name="midnight2">{{navedi splet|url=http://www.ranker.com/list/full-list-of-the-midnight-special-episodes/reference|title=Full List of The Midnight Special Episodes|work=ranker.com|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Naslednji album, ''[[Face the Music]]'', je izšel leta 1975,<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/face-the-music-mw0000174959|title=Electric Light Orchestra: Face the Music|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> z njega pa sta izšla hit singla »[[Evil Woman (singl)|Evil Woman]]«, ki je postal tretji singl skupine z uvrstitvijo med VB top 10, in »Strange Magic«.<ref name="UK Charts"/><ref name="uksingles"/> Uvodna instrumentalna skladba, »Fire on High«, z zmesjo godal in akustičnih kitar, je postala tematska skladba v montažah ''CBS Sports Spectacular''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ilj6eO2-O0Q|title=Electric Light Orchestra - Fire On High - CBS Sports Spectacular Theme|publisher=[[YouTube]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Skupina je nato odšla na turnejo, ki je trajala od 3. februarja do 13. aprila 1976. V 76 dneh je v ZDA izvedla 68 koncertov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/ftmtour/|title=Electric Light Orchestra -- Face The Music Tour|work=jefflynnesongs.com|date=marec 2017|accessdate=18. april 2017|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> [[Slika:ELO-logo2.png|thumb|left|upright=0.8|Posodobljen logotip, ki ga je leta 1976 oblikoval John Kosh. Logotip vsebuje poteze zvočnika [[jukebox]]a Wurlitzer model 4008.<ref>{{navedi splet|author=Ex-Voto Films|url=http://vimeo.com/9043006|title=KOSH – Electric Light Orchestra on Vimeo|publisher=Vimeo.com|accessdate=13. april 2017|language=en}}</ref>]] Šesti album skupine, ''[[A New World Record]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/a-new-world-record-mw0000650112|title=Electric Light Orchestra: A New World Record|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> je postal prvi album skupine, ki se je uvrstil med deseterico najuspešnejših v Združenem kraljestvu.<ref name="UK Charts">{{navedi splet|url=http://www.officialcharts.com/artist/_/electric%20light%20orchestra/|title=ELO: UK Chart History|accessdate=15. april 2017|work=Official Charts|author=|language=en}}</ref> Izšel je leta 1976 in dosegel platinasti certifikat.<ref name="gold"/> Z albuma so izšli hit singli »Livin' Thing«, »Telephone Line«, »Rockaria!« in »Do Ya«, priredba skladbe skupine The Move.<ref name="uksingles"/> Promocijska turneja albuma je trajala od septembra 1976 do aprila 1977 s premorom v decembru.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/anwrtour/|title=Electric Light Orchestra -- A New World Record Tour|work=jefflynnesongs.com|date=januar 2017|accessdate=18. april 2017|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> 31. januarja 1977 se je skupina pojavila na podelitvi nagrad [[American Music Awards]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=lxkTihkYTs8|title=ELO Livin Thing American Music Awards 31 Jan 1977 Full|author=|date=|publisher=[[YouTube]]|accessdate=15. april 2017|language=en}}</ref> avgusta 1977 pa je ELO odigrala še en koncert v [[San Diego|San Diegu]]. Casey Kasem je dejal, da so Electric Light Orchestra »prva koncertna rock 'n' roll [[Komorna glasba|komorna skupina]] na svetu«.<ref>Casey Kasem's American Top 40 from 29 January 1977</ref> Albumu ''A New World Record'' je sledil večkrat platinasti dvojni album<ref name="gold"/> ''[[Out of the Blue]]'', ki je izšel leta 1977.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/out-of-the-blue-mw0000189777|title=Electric Light Orchestra: Out of the Blue|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> Z njega so izšli singli »Turn to Stone«, »Sweet Talkin' Woman«, »Mr. Blue Sky« in »Wild West Hero«,<ref name="uksingles"/> vsi so v Združenem kraljestvu postali hiti. Skupina je zatem odšla na devetmesečno, 92-dnevno svetovno turnejo z ogromnim setom in zelo dragim odrom v obliki [[vesoljska ladja|vesoljske ladje]] s stroji za meglo in laserskim zaslonom.<ref>{{navedi splet|url=http://beta.livedesignonline.com/top-concert-designs/electric-light-orchestra-elo-big-nightout-blue-1978-top-concert-tour-design-all-?utm_test=redirect&utm_referrer=https%3A%2F%2Fwww.google.si%2F|title=Electric Light Orchestra (ELO) The Big Night/Out of The Blue (1978) - Top Concert Tour Design of all time|work=Live Design Online|date=1. avgust 2010|accessdate=18. april 2017|author=Sandberg, Marian|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V ZDA so bili koncerti napovedani kot ''The Big Night'' in so bili do takrat največji koncerti skupine. Na Cleveland Stadiumu se je zbralo 62.000 gledalcev.<ref>Bornino, Bruno, "62,000 see ELO’s UFO" ''[[Cleveland Press]]'' 17 July 1978</ref> Turneja ''The Big Night'' je postala najdobičkonejša turneja svojega časa.<ref name="ootbtour">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/ootbtour/|title=Electric Light Orchestra – Out Of The Blue Tour|accessdate=15. april 2017|work=Jeff Lynne Song Database|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> Skupina je takrat postavila še en rekord: razprodala je osem zaporednih koncertov v [[Wembley Arena|Wembley Areni]].<ref name="ootbtour"/> Leta 1979 je izšel večkrat platinasti album ''[[Discovery (album, ELO)|Discovery]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/discovery-mw0000174496|title=Electric Light Orchestra: Discovery|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Chrispell, James|language=en}}</ref> ki je dosegel vrh britanske lestvice albumov.<ref name="UK Charts"/> Čeprav album vsebuje enega največjih hitov skupine, »Don't Bring Me Down«, je zaznamovan z močnimi vplivi [[disco]] glasbe. Z njega je izšel tudi hit singl »Shine a Little Love«, edini singl skupine, ki se je uvrstil na vrh lestvice Radio & Records Charts,<ref name="Charts!">{{navedi splet|url=http://wweb.uta.edu/faculty/gghunt/charts/elo.htm|title=ELO Charts|accessdate=16. april 2017|work=Radio & Records, Inc.|author=|language=en|archive-date=2019-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190607105607/https://wweb.uta.edu/faculty/gghunt/charts/elo.htm|url-status=dead}}</ref> poleg njega pa še »Last Train to London«, »Confusion« in »The Diary of Horace Wimp«.<ref name="uksingles">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/elouksingles/|title=Electric Light Orchestra - The UK Singles|accessdate=18. april 2017|date=januar 2017|work=jefflynnesongs.com|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> V [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]] je kot singl izšla tudi skladba »Midnight Blue«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Electric-Light-Orchestra-Midnight-Blue-Confusion/release/9728411|title=Electric Light Orchestra ‎– Midnight Blue / Confusion|accessdate=18. april 2017|work=Discogs|author=|language=en}}</ref> Skupina je za vse skladbe z albuma posnela promocijske videospote.<ref name="elovideos">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/jlvids/|title=Jeff Lynne Related Promo Videos and Films|accessdate=18. april 2017|date=april 2017|work=jefflynnesongs.com|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> [[Slika:ELO - Time Tour 81-82.jpg|right|thumb|upright=1.3|ELO na turneji Time, 1981.]] Do konca 1979 so ELO dosegli vrhunec slave, prodali so milijone albumov in singlov ter bili navdih za skladbo »The Story of a Rock and Roll Band« [[Randy Newman|Randyja Newmana]],<ref>{{navedi splet|url=http://ultimateclassicrock.com/randy-newman-born-again/|title=36 Years Ago: Randy Newman Confounds Expectations With ‘Born Again’|accessdate=18. april 2017|date=27. avgust 2015|work=Ultimate Classic Rock|author=Giles, Jeff|language=en}}</ref> ki je izšla na njegovem albumu ''Born Again''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/born-again-mw0000199876|title=Randy Newman: Born Again|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Deming, Mark|language=en}}</ref> Leta 1979 je Jeff Lynne zavrnil vabilo za nastop ELO na Knebworth Festivalu avgusta 1979, kar so izkoristili [[Led Zeppelin]]i, ki so nastopili namesto ELO.<ref>{{navedi splet|url=https://www.festivival.com/festivals/knebworth-festival-1979|title=Knebworth Festival 1979|accessdate=18. april 2017|date=19. april 2015|work=festivival.com|author=|language=en|archive-date=2017-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170419204356/https://www.festivival.com/festivals/knebworth-festival-1979|url-status=dead}}</ref> Leto kasneje je bil Lynne naprošen za [[Xanadu (soundtrack)|soundtrack]] filma ''[[Xanadu (film)|Xanadu]]'', katerega polovico je prispeval [[John Farrar]], pesmi pa je izvedla tudi [[Olivia Newton-John]], ki je sicer igrala glavno vlogo v filmu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0081777/soundtrack?ref_=tt_trv_snd|title=Xanadu (1980) - Soundtracks|accessdate=18. april 2017|date=|work=[[IMDb]]|author=|language=en}}</ref> Film ni bil uspešen, soundtrack pa se je bolje odrezal in prejel dvojni platinast certifikat.<ref name="gold"/> Z albuma so izšli hit singli, ki so jih izvedli Olivia Newton-John (»Magic«, ki je dosegel 1. mesto ameriške lestvice, in »Suddenly« v duetu s [[Cliff Richard|Cliffom Richardom]]) in ELO (»I'm Alive«, ki je postal zlat, »All Over the World« in »Don't Walk Away«).<ref name="uksingles"/> Naslovna skladba, ki jo je izvedla skupina ELO z Olivio Newton-John, je postala edina skladba ELO, ki je dosegla vrh britanske lestvice singlov.<ref>{{Citation|last1=|first1=|last2=|first2=|title=Guinness World Records: "British Hit Singles 14th Edition"|year=2001|publisher=Guinness World Records Limited|page=195|isbn=9780851121567|language=en}}</ref> Več kot četrt stoletja kasneje, 10. julija 2007, je premiero doživel na filmu osnovani [[broadway]]jski [[muzikal]] ''Xanadu'', ki je prejel dobre kritike in štiri nominacije za [[Tony Award]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.playbill.com/article/2007-2008-tony-nominations-announced-in-the-heights-earns-13-noms-com-150053|title=2007-2008 Tony Nominations Announced; In the Heights Earns 13 Noms|accessdate=18. april 2017|date=13. maj 2008|work=Playbill|last1=Gans|first1=Andrew|last2=Hernandez|first2=Ernio|language=en}}</ref> Muzikal je bil v [[London]]u prvotno izveden oktobra 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.theatrebreaks.co.uk/xanadu-gets-uk-premiere/|title=Xanadu gets UK premiere|accessdate=16. april 2017|work=Theatre News|author=Harding, Simon|language=en}}</ref> Casey Kasem je ELO poimenoval za »sedemčlansko [[Superskupina|superskupino]]« in kot neverjetno navedel dejstvo, da je skupina šestkrat v enem letu (od avgusta 1979 do avgusta 1980) dosegla uvrstitev med top 40.<ref>Casey Kasem's American Top 40 from August 30th, 1980</ref> Leta 1981 se je zvok skupine zopet spremenil, tokrat z [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnim]] konceptualnim albumom ''[[Time (album, ELO)|Time]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/time-mw0000651900|title=Electric Light Orchestra: Time|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Chrispell, James|language=en}}</ref> s katerim se je skupina vrnila k [[progresivni rock|progresivnemu rocku]] z albuma ''Eldorado''. Namesto godal so dominantno vlogo prevzeli sintetizatorji, kot je bil v tistem času trend. Čeprav so na nekaterih skladbah albuma prisotna studijska godala, ki jim je dirigiral Rainer Pietsch,<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/ELO-Time/release/9370339|title=ELO ‎– Time|work=Discogs|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> je končni izdelek zvenel bolj elektronsko, da bi orisal futuristično naravo albuma. ''Time'' je dva tedna držal vrh britanske lestvice albumov in je zadnji album skupine, ki je v Združenem kraljestvu prejel platinasti certifikat, do albuma ''[[Alone in the Universe]]'' iz 2015.<ref name="UK Charts"/> Kot singli so z albuma izšle skladbe »Hold On Tight«, »Twilight«, »The Way Life's Meant to Be«, »Here Is the News« in »Ticket to the Moon«.<ref name="uksingles"/> Skupina je naposled odšla na zadnjo svetovno turnejo. Na turneji se je v EKI vrnil violinist Mik Kaminski, pridružila pa sta se jim še Louis Clark in Dave Morgan, ki sta igrala sintetizatorje.<ref name="timetour">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/timetour/|title=Electric Light Orchestra -- Time Tour|work=jefflynnesongs.com|accessdate=18. april 2017|date=marec 2017|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> === 1983–1986: ''Secret Messages'', ''Balance of Power'' in razpad === [[Slika:Electric Light Orchestra (1986).jpg|thumb|right|Lynne in Tandy na koncertu ELO, 1986]] Jeff Lynne je želel po albumu ''Time'' posneti dvojni album, a je založba [[Columbia Records|CBS Records]] preprečila njegov načrt, ker naj bi bila izdaja dvojnega albuma med [[naftna kriza|naftno krizo]] predraga. Album je bil zato preoblikovan v enojni album in je leta 1983 izšel pod imenom ''[[Secret Messages]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/secret-messages-mw0000650114|title=Electric Light Orchestra: Secret Messages|work=[[AllMusic]]|author=Unterberger, Richie|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> številni izrezki prvotno mišljenega dvojnega albuma pa so izšli kasneje na setu ''[[Afterglow]]'' ali kot b-strani singlov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.popmatters.com/review/elo-secret/|title=Electric Light Orchestra - Secret Messages|work=popmatters.com|author=Mathews, Kevin|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> V Združenem kraljestvu je album postal hit in je dosegel top 5,<ref name="UK Charts"/> izdaja pa je bila pod vplivom slabih novic, da ne bo promocijske turneje, ker je bobnar Bevan bobnal pri skupini [[Black Sabbath]], basist Groucutt pa je skupino zapustil med snemanjem albuma.<ref name="groucuttkelly">{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/kelly.html|title=THE KELLY GROUCUTT INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|author=Kinch, Martin|date=22. avgust 1996|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> Govorice o razpadu skupine je javno zavrnil Bevan. Čeprav je ''Secret Messages'' debitiral na 4. mestu britanske lestvice,<ref name="UK Charts"/> je nato začel padati po lestvici, pri tem pa mu niso pomagali niti hit singli, čeprav je »Rock 'n' Roll Is King« postal hit tako v ZDA kot v Združenem kraljestvu. Leta 1983 je Bevan izrazil željo po pridružitvi skupini Black Sabbath, Lynne in Tandy pa sta pod Lynnovim imenom snemala skladbe za soundtrack za film ''[[Electric Dreams (film)|Electric Dreams]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/features/elos-bev-bevan-talks-rock-hall-induction-jeff-lynne-rift-w457572|title=ELO's Bev Bevan Talks Rock Hall Induction, Jeff Lynne Rift|work=[[Rolling Stone]]|author=Greene, Andy|date=23. december 2016|accessdate=18. april 2017|language=en|archive-date=2017-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170420045507/http://www.rollingstone.com/music/features/elos-bev-bevan-talks-rock-hall-induction-jeff-lynne-rift-w457572|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0087197/soundtrack|title=Electric Dreams (1984) - Soundtracks|work=[[IMDb]]|author=|date=|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> Kljub temu je bil Lynne pogodbeno vezan za izdajo še enega albuma ELO. Lynne, Bevan in Tandy so se leta 1985 vrnili v studio in kot trio z gosti posneli album ''[[Balance of Power]]'', ki je izšel v začetku leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/balance-of-power-mw0000189893|title=Electric Light Orchestra: Balance of Power|work=[[AllMusic]]|author=Chrispell, James|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> Čeprav je singl »Calling America« dosegel top 30 v VB in top 20 v ZDA,<ref name="UK Charts"/><ref name="us#2"/> se drugi singli niso uvrstili na lestvice. Albumu je manjkalo dejanskih godal, ki jih je s sintetizatorji nadomestil Tandy. Skupini so se zatem znova pridružili Kaminski, Clark in Morgan in skupina je v tej zasedbi odigrala nekaj koncertov,<ref name="bopt">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/boptour/|title=Electric Light Orchestra -- Balance Of Power Tour|work=jefflynnesongs.com|author=Porter, Robert|date=april 2017|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> vključno z vnovičnim gostovanjem na ameriških oddajah ''American Bandstand'',<ref name="lynnetv"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=erY78_dwlH0|title=ELO - Calling América AB 5 Jul 1986|work=[[YouTube]]|accessdate=16. april 2017|language=en}}</ref> ''Solid Gold'',<ref name="lynnetv"/> poleti pa so nastopili še v [[Disneyland]]u.<ref name="bopt"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Dn9s5RZFJgE|title=ELO - Disney's Summer Vacation Party (TV Show - 1986)|accessdate=16. april 2017|work=YouTube|language=en}}</ref> 15. marca 1986 so ELO igrali na Birmingham Heart Beat Charity Concertu, ki ga je organiziral Bevan.<ref>{{navedi splet|url=http://wzlx.cbslocal.com/2015/03/15/heart-beat-86-george-harrison-robert-plant-finale/|title=‘Heart Beat 86’ Benefit Concert Finale, Featuring George Harrison, Robert Plant, The Moody Blues & More (VIDEO)|date=15. marec 2015|accessdate=18. april 2017|work=cbslocal.com|language=en|archive-date=2017-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170419192331/http://wzlx.cbslocal.com/2015/03/15/heart-beat-86-george-harrison-robert-plant-finale/|url-status=dead}}</ref> Zadnji koncert ELO se je odvil 13. julija 1986 v [[Stuttgart]]u, kjer je skupina igrala kot predskupina [[Rod Stewart|Rodu Stewartu]].<ref name="bopt"/> ELO so razpadli po tem koncertu, kljub temu pa v naslednjih dveh letih ni bilo nobene javne vesti o tem. Lynne je v tem času produciral Harrisonov album ''[[Cloud Nine]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/cloud-nine-mw0000193612|title=George Harrison: Cloud Nine|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> kasneje pa je postal član superskupine [[Traveling Wilburys]], ki so jo, poleg njega in Harrisona, sestavljali še [[Roy Orbison]], [[Bob Dylan]] in [[Tom Petty]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.travelingwilburys.com/history|title=History - Traveling Wilburys|work=travelingwilburys.com|author=|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> ==== ELO Part II ==== [[Slika:Electric Light Orchestra 3.jpg|right|thumb|upright=0.8|ELO Part II na koncertu]] Bevan je s privolitvijo Lynna, ki je bil solastnik imena ELO, leta 1989 nadaljeval kot [[ELO Part II]], kjer na začetku ni igral noben drug nekdanji član ELO.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/electric-light-orchestra-part-ii-mn0001753734/biography|title=ELO Part II - Biography|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Ankeny, Jason|language=en}}</ref> Skupina je leta 1990 izdala debitantski album ''Electric Light Orchestra Part II''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/electric-light-orchestra-part-two-mw0001966113|title=ELO Part II: Electric Light Orchestra Part Two|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Stone, Doug|language=en}}</ref> Pred prvo turnejo leta 1991 so se skupini pridružili Mik Kaminski,<ref name="kaminski"/> Kelly Groucutt<ref name="groucuttkelly"/> in Hugh McDowell, ki je po turneji zapustil skupino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.face-the-music.de/hugh_e.html|title=Hugh McDowell - Cello|work=face-the-music.de|year=1996|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Bevan, Groucutt, Kaminski in Clark so leta 1994 posneli drugi album, ''Moment of Truth'', in koncertirali do leta 1999.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/moment-of-truth-mw0000644862|title=ELO Part II: Moment of Truth|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Leta 1999 je Bevan zapustil zasedbo in leto kasneje prodal svoj delež imena ELO Jeffu Lynnu.<ref>{{navedi splet|url=http://ultimateclassicrock.com/bev-bevan-elo-rock-and-roll-hall-of-fame/|title=ELO’S Bev Bevan Is Hoping to Reunite With Jeff Lynne at the Rock and Roll Hall of Fame|work=Ultimate Classic Rock|date=24. december 2016|accessdate=18. april 2017|author=Lifton, Dave|language=en}}</ref> === 2000–2001: Reformacija === Lynnov povratek z ELO se je leta 2000 začel z izdajo retrospektivnega seta, ''[[Flashback (album, ELO)|Flashback]]'', ki je vseboval tri zgoščenke remasteriziranih skladb ter številne izrezke in nedokončane skladbe.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/flashback-mw0000621910|title=Electric Light Orchestra: Flashback|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=19. april 2017|author=Erlewine, Stephen Thomas|language=en}}</ref> Leta 2001 je izšel ''[[Zoom (album, ELO)|Zoom]]'', prvi album ELO po letu 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/zoom-mw0000110819|title=Electric Light Orchestra: Zoom|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=19. april 2017|author=Erlewine, Stephen Thomas|language=en}}</ref> Čeprav je album izšel kot album ELO, je bil na njem poleg Lynna edini nekdanji član skupine Tandy, ki je sodeloval pri eni skladbi. Kot gosta sta na albumu sodelovala tudi nekdanja [[The Beatles|Beatla]], [[Ringo Starr]] in [[George Harrison]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/zoom-mw0000110819/credits|title=Electric Light Orchestra: Zoom - Credits|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=19. april 2017|author=|language=en}}</ref> Po izdaji albuma je Lynne v skupino pripeljal popolnoma nove člane, med njimi je bilo tudi njegovo takratno dekle, Rosie Vela, in javno naznanil, da bodo ELO znova koncertirali.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1445143/rewired-electric-light-orchestra-hitting-the-road/|title=Rewired Electric Light Orchestra Hitting the Road|work=[[MTV]]|date=13. julij 2001|accessdate=19. april 2017|author=Wiederhorn, Jon|language=en|archive-date=2017-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702131656/http://www.mtv.com/news/1445143/rewired-electric-light-orchestra-hitting-the-road/|url-status=dead}}</ref> Zasedbi se je kmalu zatem pridružil Richard Tandy, ki je s skupino igral na dveh živih televizijskih nastopih: na ''VH1 Storytellers'' in na PBS-ovem koncertu, ki je kasneje izšel na [[DVD]] plošči kot ''Zoom Tour Live''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Electric-Light-Orchestra-Featuring-Jeff-Lynne-Zoom-Tour-Live/release/2121247|title=Electric Light Orchestra Featuring Jeff Lynne ‎– Zoom Tour Live|work=Discogs|date=|accessdate=19. april 2017|author=|language=en}}</ref> Načrtovana turneja je bila zaradi premajhnega števila prodanih vstopnic odpovedana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/78664/lights-dim-on-elo-fall-tour|title=Lights Dim On ELO Fall Tour|work=Billboard|date=17. avgust 2001|accessdate=16. april 2017|author=Muret, Don|language=en}}</ref> === 2001–2013: ponovne izdaje === V naslednjih šestih letih so založbe [[Harvest Records|Harvest]] in [[Epic Records|Epic]]/[[Legacy Recordings|Legacy]] ponovno izdale katalog ELO. Poleg remasteriziranih skladb so izšle tudi še neizdane skladbe, izrezki ter nova dva singla: »Surrender«,<ref>{{navedi splet|url=https://defendingaxlrose.com/2012/12/22/elos-lost-gem-surrender/|title=ELO’S LOST GEM “SURRENDER”|date=22. december 2012|author=Wendleton, Jason|accessdate=19. april 2017|work=defendingaxlrose.com|language=en}}</ref> ki je bil napisan leta 1976 in se je uvrstil na 81. mesto britanske lestvice, ter »Latitude 88 North«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ftmusic.com/l88n/|title=LATITUDE 88 NORTH|date=|author=|accessdate=19. april 2017|work=FT Music|language=en}}</ref> 9. avgusta 2010 je založba [[Eagles Rock Entertainment]] izdala DVD kompilacijo ''Live – The Early Years'', ki vsebuje ''Fusion – Live in London'' (1976) ter še neobjavljene žive posnetke koncertov ''Brunel University'' (1973) in ''Rockpalast'' (1974).<ref>{{navedi splet|url=http://www.eagle-rock.com/product/live-the-early-years/#.WPPpmfmLTIU|title=Live – The Early Years|publisher=Eagle Rock|date=|accessdate=17. april 2017|language=en|archive-date=2017-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20170425054740/http://www.eagle-rock.com/product/live-the-early-years/#.WPPpmfmLTIU|url-status=dead}}</ref> Kompilacija ''[[The Essential Electric Light Orchestra]]'' je izšla z dvema različnima naslovnicama. V ZDA in [[Avstralija|Avstraliji]] je izšla ena, druga pa je izšla oktobra 2011 v [[Evropa|Evropi]] in drugje.<ref>{{navedi splet|url=http://ftmusic.com/news/index.html|title=Face The Music - HERE IS THE NEWS|work=FT Music|language=en|accessdate=2017-04-19|archive-date=2015-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20151113062442/http://www.ftmusic.com/news/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Kompilacijski album]] ''[[Mr. Blue Sky: The Very Best of Electric Light Orchestra]]'' je izšel 8. oktobra 2012. Album vsebuje nove posnetke največjih uspehov ELO, ki jih je posnel Jeff Lynne, ter novo skladbo »Point of No Return«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/474917/jeff-lynne-qa-elo-guru-reboots-old-songs-preps-new-ones|title=Jeff Lynne Q&A: ELO Guru Reboots Old Songs, Preps New Ones|work=[[Billboard]]|author=Graff, Gary|accessdate=26. september 2012|language=en}}</ref> Album je izšel istočasno kot Lynnov drugi solo album, ''[[Long Wave]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/long-wave-mw0002412027|title=Jeff Lynne: Long Wave|date=|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=19. april 2017|work=[[AllMusic]]|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/mr-blue-sky-the-very-best-of-electric-light-orchestra-mw0002411759|title=Electric Light Orchestra: Mr. Blue Sky: The Very Best of Electric Light Orchestra|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=17. april 2017|language=en}}</ref> Oba albuma iz 2012 sta vsebovala promocijske karte, ki so naznanjale ponovno izdajo razširjenih in remasteriziranih albumov ''Zoom'' in Lynnovega debitantskega albuma ''[[Armchair Theatre]]'', ki je prvotno izšel leta 1990. Oba albuma sta ponovno izšla aprila 2013.<ref name="rezoom">{{navedi splet|url=https://theseconddisc.com/2013/02/do-ya-want-more-reissues-from-electric-light-orchestra-and-jeff-lynne/|title=“Do Ya” Want More Reissues From Electric Light Orchestra and Jeff Lynne? Three Titles Set for April|work=The Second Disc|author=Marchese, Joe|date=19. februar 2013|accessdate=19. april 2017|language=en}}</ref> Izšel je tudi [[album v živo]], ''[[Electric Light Orchestra Live]]'', ki vsebuje skladbe s turneje Zoom. Vsi trije albumi vsebujejo tudi nove studijske skladbe.<ref name="rezoom"/> 12. novembra 2013 sta Lynne in Tandy ponovno nastopila kot Jeff Lynne and Friends. Izvedla sta skladbi »Livin' Thing« in »Mr. Blue Sky« na dobrodelnem koncertu Children in Need Rocks v [[London]]u.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/events/ejfbj5/acts/a6b4wh|title=Jeff Lynne|date=|author=|publisher=[[BBC]]|accessdate=17. april 2017|language=en}}</ref> Spremljal ju je BBC Concert Orchestra, s Chereene Allen na solo violini.<ref name="twitter.com">{{navedi splet|url=https://twitter.com/ChereeneAllen|title=Chereene Allen|work=twitter.com|language=en}}</ref> === 2014–danes: Jeff Lynne's ELO === [[Slika:Jefflynne hydepark.jpg|thumb|right|Jeff Lynne's ELO na koncertu v [[Hyde Park, London|Hyde Parku]], september 2014]] Uspehu koncerta Children in Need je sledila podpora radijskega voditelja BBC Radio 2, Chrisa Evansa, ki je poslušalce vprašal, če si želijo koncert ELO. V 15 minutah je bilo prodanih 50.000 vstopnic za koncert »Festival in a Day«, ki je potekal 14. septembra 2014 v [[Hyde Park, London|Hyde Parku]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/article/jeff-lynnes-elo-at-hyde-park-w2-n28qzvdfzf3|title=Jeff Lynne’s ELO at Hyde Park, W2|author=Verrico, Lisa|work=The Times|language=en|date=16. september 2014|accessdate=19. april 2017}}</ref> Lynne in Tandy sta nastopila pod imenom »Jeff Lynne's ELO«, spremljala pa ju je zasedba Take That/Gary Barlow pod vodstvom Mika Stevensa ter BBC Concert Orchestra.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/music/2014/sep/15/jeff-lynnes-elo-review-radio-2-hyde-park-london-electric-light-orchestra|title=Jeff Lynne’s ELO review – school-disco joy for 1970s maximalism|author=Sullivan, Caroline|work=the Guardian|language=en|date=15. september 2014|accessdate=17. april 2017}}</ref> Vzdevka »Jeff Lynne's ELO« se je domislil Lynne kot odgovor na spominske in posnemajoče skupine (ELO Part II, The Orchestra, OrKestra in The Music of ELO), ki uporabljajo ime ELO za promocijo lastnih turnej.<ref name=PasteMagazine>{{navedi splet|last=Miller|first=Joshua|title=Jeff Lynne's Long-Awaited Return to Electric Light Orchestra|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/11/jeff-lynnes-long-awaited-return-to-electric-light.html|date=10. november 2015|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> Chereene Allen je sodelovala na solo violini.<ref name="twitter.com"/> Zaradi razvoja sodobne digitalne obdelave je bil konec boljši, zato je Lynne ponovno razmišljal o prednostih studijskega dela in namignil o možni britanski turneji leta 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.birminghammail.co.uk/whats-on/music-nightlife-news/review-setlist-jeff-lynnes-elo-7770964|title=Review and setlist: Jeff Lynne’s ELO, Hyde Park, London|date=15. september 2014|work=birminghammail|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> 8. februarja 2015 je skupina prvič igrala na podelitvi [[grammy]]jev.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/grammys-2015/grammy-performances/6465556/grammy-2015-ed-sheeran-elo-jeff-lynne|title=Grammys 2015: Ed Sheeran Joins Jeff Lynne's ELO for 'Mr. Blue Sky'|last=Lynch|first=Joe|date=8. februar 2015|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=17. april 2017|language=en}}</ref> Z [[Ed Sheeran|Edom Sheeranom]], ki je skupino predstavil kot »Mož in skupina, ki ju obožujem«, so zaigrali venček skladb »Evil Woman« in »Mr. Blue Sky«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/electric-light-orchestra-delight-paul-mccartney-taylor-swift-at-grammys-20150208|title=Electric Light Orchestra Delight Paul McCartney, Taylor Swift at Grammys|work=[[Rolling Stone]]|last=Grow|first=Kory|date=8. februar 2015|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> 10. septembra je v javnost prišla novica, da bo izšel nov album ELO. Album je izšel 13. novembra 2015 pod imenom Jeff Lynne's ELO pri založbi [[Columbia Records]],<ref>{{navedi splet|url=https://jefflynneselo.com/jeff-lynnes-elo-to-release-first-album-of-all-new-elo-music-in-over-a-decade/|title=JEFF LYNNE'S ELO TO RELEASE FIRST ALBUM OF ALL NEW ELO MUSIC IN OVER A DECADE|work=Electric Light Orchestra and Jeff Lynne|date=13. november 2015|language=en|accessdate=17. april 2017|archive-date=2019-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190607105605/https://jefflynneselo.com/jeff-lynnes-elo-to-release-first-album-of-all-new-elo-music-in-over-a-decade/|url-status=dead}}</ref> z naslovom ''[[Alone in the Universe]]''. To je bil prvi album ELO z novimi skladbami po skoraj 15 letih in je prejel platinast certifikat.<ref name="NPR">{{navedi splet|url=http://www.npr.org/sections/allsongs/2015/09/24/442856182/electric-light-orchestra-returns-in-fine-form|title=Electric Light Orchestra Returns In Fine Form|date=24. september 2015|last=Hilton|first=Robin|work=NPR.org|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> Istega dne je bil možen spletni prenos prve skladbe in singla »When I Was a Boy«, za katerega je bil posnet tudi videospot.<ref name="NPR" /> Izdaji albuma je sledila kratka promocijska turneja, na kateri so ELO izvedli koncert za ''BBC Radio 2'' ter po 30 letih odigrali dva koncerta v ZDA, vstopnice katerih so se prodale zelo hitro. Skupina je gostovala tudi v oddajah ''[[The Tonight Show Starring Jimmy Fallon]]'', ''[[Jimmy Kimmel Live]]'' in ''[[CBS This Morning]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/livin-thing-jeff-lynnes-elo-triumph-at-first-u-s-show-in-30-years-20151121|title=Livin' Thing: Jeff Lynne's ELO Triumph at First U.S. Show in 30 Years|date=21. november 2014|work=[[Rolling Stone]]|author=Sheffield, Rob|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> Na 19-dnevni evropski turneji, ki je bila napovedana za 2016, se je Lynnu pridružil fotograf skupine [[Traveling Wilburys]], Nick J.<ref>{{navedi splet|url=http://www.brooklynvegan.com/archives/2015/11/jeff_lynnes_elo_2.html|title=Jeff Lynne's ELO playing intimate U.S. release shows this month, touring Europe in 2016 (dates)|date=12. November 2015|work=Brooklyn Vegan|language=en|accessdate=17. april 2017|archive-date=2016-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160215014520/http://www.brooklynvegan.com/archives/2015/11/jeff_lynnes_elo_2.html|url-status=dead}}</ref> 26. junija 2016 je skupina igrala na Pyramid Stagu na Glastonbury Festivalu.<ref>{{navedi splet|title=Jeff Lynne's ELO to Play Pyramid Stage Sunday Teatime Slot|url=http://www.glastonburyfestivals.co.uk/jeff-lynnes-elo-to-play-pyramid-stage-sunday-teatime-slot/|publisher=Glastonbury Festival|date=1. februar 2016|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> Med lokacijami turneje leta 2017 sta tudi [[Wembley]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.nme.com/news/music/various-artists-183-1195484|title=Jeff Lynne’s ELO announce Wembley Stadium show|date=27. junij 2016|newspaper=NME|author=Earls, John|accessdate=17. april 2017|language=en}}</ref> in Sheffield Arena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.thestar.co.uk/whats-on/breaking-rock-legends-elo-to-land-spaceship-at-sheffield-arena-1-8249518|title=BREAKING: Rock legends ELO to land spaceship at Sheffield Arena|website=www.thestar.co.uk|accessdate=17. april 2017|language=en|date=21. november 2016|author=Walker, Graham}}</ref> Leta 2017 je skupina odšla na turnejo "Alone in the Universe tour".<ref>{{navedi novice|url=http://www.nme.com/news/music/various-artists-183-1195484|title=Jeff Lynne’s ELO announce Wembley Stadium show|date=27. junij 2016|newspaper=NME|language=en|accessdate=9. marec 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tom Chaplin and the Shires To Support Jeff Lynne's ELO on UK Dates|url=http://www.stereoboard.com/content/view/206188/9|website=Stereoboard.com|accessdate=9. marec 2020}}</ref> 7. aprila 2017 je bila skupina sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{navedi splet|title=11 Unforgettable Moments From the Rock and Roll Hall of Fame 2017 Ceremony|url=http://www.billboard.com/articles/columns/rock/7752565/rock-roll-hall-fame-2017-ceremony-class|author=Lynch, Joe|date=8. april 2017|website=[[Billboard]]|accessdate=9. marec 2020}}</ref> Leta 2018 je skupina nadaljevala s turnejo po Severni Ameriki in Evropi. Za mesto Birmingham je bil posnet video, ki je za podlago uporabil skladbo "Mr. Blue Sky" in je bil predvajan na zaključni ceremoniji Iger Commonwealtha 2018, ob predstavitvi Iger Commonwealtha 2022, ki bodo potekale v Birminghamu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.insidethegames.biz/index.php/articles/1063753/elo-to-have-role-in-birmingham-2022-handover-alongside-rap-artist-and-cast-of-youngsters|title=ELO to have role in Birmingham 2022 handover at Gold Coast 2018 alongside rap artist and cast of youngsters|website=Insidethegames.biz|accessdate=9. marec 2020|archive-date=2020-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20201116071925/https://www.insidethegames.biz/index.php/articles/1063753/elo-to-have-role-in-birmingham-2022-handover-alongside-rap-artist-and-cast-of-youngsters|url-status=dead}}</ref> 22. oktobra 2018 je Lynne oznanil, da bo skupina med junijem in avgustom 2019 na Severnoameriški turneji.<ref>{{navedi revijo|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/jeff-lynne-elo-2019-tour-745501|title=Jeff Lynne’s ELO Route 2019 North American Summer Tours|magazine=[[Rolling Stone]]|accessdate=9. marec 2020}}</ref> 1. novembra 2019 je skupina izdala 14. studijski album, ''[[From Out of Nowhere (album, ELO)|From Out of Nowhere]]''.<ref>{{navedi splet|last1=Reed|first1=Ryan|title=Jeff Lynne's ELO Ready New LP 'From Out of Nowhere,' Issue Title Track|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/jeff-lynne-elo-new-album-from-out-of-nowhere-890787/|website=[[Rolling Stone]]|accessdate=9. marec 2020|date=26. september 2019}}</ref> == Zapuščina, slog in vplivi == Glasbeni slog skupine je opisan kot [[progresivni pop]],<ref name="progpop">{{citation|last1=Breithaupt|first1=Don|last2=Breithaupt|first2=Jeff|title=Night Moves: Pop Music in the Late '70s|url=https://books.google.com/books?id=mw1jAwAAQBAJ|year=2000|publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-19821-3|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Ankeny|first1=Jason|title=Electric Light Orchestra, Part II|url=http://www.allmusic.com/artist/electric-light-orchestra-part-ii-mn0001753734/biography|publisher=[[AllMusic]]|language=en}}</ref> [[simfonični rock]],{{sfn|Hardy|1995|p=287}} [[art rock]],{{sfn|Ray|2012|p=105}} [[progresivni rock]]<ref name=AllMusicBio>{{navedi splet|last1=Ankeny|first1=Jason|title=Electric Light Orchestra|url=http://www.allmusic.com/artist/electric-light-orchestra-mn0000163229/biography|publisher=[[AllMusic]]|language=en}}</ref><ref name="progpop"/> in [[simfonični pop]].<ref>{{navedi knjigo|last=Macan|first=Edward|title=Rocking the Classics: English Progressive Rock and the Counterculture|url=https://books.google.com/books?id=Jxrtek_vttEC|year=1997|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-509887-7|language=en}}</ref> ELO so bili pogosto kritizirani kot posnemovalci Beatlesov. Po mnenju glasbenega novinarja Simona Prica so številni glasbeni izvajalci posnemali ELO, od Company Flow do [[The Pussycat Dolls]], skupina pa je vplivala na številne zasedbe, npr. The Flaming Lips in Super Furry Animals. Največ »ELO [[DNK]]« po njegovem vsebuje skupina [[Daft Punk]].<ref>{{navedi splet|last1=Price|first1=Simon|title=The Jesus Of Uncool Is Risen: ELO Live, By Simon Price|url=http://thequietus.com/articles/16261-elo-live-review|work=The Quietus|accessdate=18. april 2017|date=16. september 2014|language=en}}</ref> [[John Lennon]] je 28. septembra 1974 na [[New York|newyorški]] radijski postaji WNEW-FM dejal, da bi Beatlesi, če bi še vedno obstajali, zveneli tako kot ELO pri skladbi »Showdown«. ELO je označil kot »sinove Beatlesov«.<ref>{{navedi splet|title=John Lennon talks about ELO and Showdown|url=https://www.youtube.com/watch?v=DOBm8hcvWDw|publisher=[[YouTube]]|accessdate=18. april 2017|date=|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=ELO: The band the Beatles could have been|url=https://www.theguardian.com/music/musicblog/2008/oct/16/elo-better-than-beatles|work=[[The Guardian]]|accessdate=18. april 2017|author=McGee, Alan|date=16. oktober 2008|language=en}}</ref> === Nagrade in priznanja === Novembra 2016 so Jeff Lynne's ELO na podelitvi nagrad Classic Rock Roll of Honour Awards osvojili nagrado za skupino leta.<ref>{{navedi splet|title=Cheap Trick, ELO, Queen, Def Leppard, Jeff Beck Among Winners at Classic Rock Awards|url=http://www.vintagevinylnews.com/2016/11/cheap-trick-elo-queen-def-leppard-jeff.html|publisher=Vintage Vinyl News|author=Sambora, Richie|date=11. november 2016|accessdate=18. april 2017|language=en|archive-date=2017-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170611135358/http://www.vintagevinylnews.com/2016/11/cheap-trick-elo-queen-def-leppard-jeff.html|url-status=dead}}</ref> Oktobra 2016 je bila skupina prvič nominirana za sprejem v [[Hram slavnih rokenrola]] leta 2017.<ref>{{navedi splet|last1=Minsker|first1=Evan|title=Rock Hall 2017 Nominations: Pearl Jam, Tupac, Depeche Mode, Kraftwerk, Janet Jackson, Bad Brains|url=http://pitchfork.com/news/68839-rock-hall-2017-nominations-pearl-jam-tupac-depeche-mode-kraftwerk-janet-jackson-bad-brains/|website=pitchfork.com|date=18. oktober 2016|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> Za sprejem v Hram so bili od članov ELO izbrani Jeff Lynne, Roy Wood, Bev Bevan in Richard Tandy.<ref>{{navedi splet|title=Electric Light Orchestra (ELO)|url=https://www.rockhall.com/inductees/electric-light-orchestra-elo|website=Rock & Roll Hall of Fame|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> 20. decembra 2016 je v javnost prišla vest, da so bili ELO izbrani za sprejem v Hram.<ref name="rrhof17"/> == Člani == ;Trenutna člana *[[Jeff Lynne]] – solo in spremljevalni vokali, kitare, bas, čelo, klaviature, bobni, tolkala, producent, tekstopisec, skladatelj, aranžer <small>(1970–1986, 2000–2001, 2014–danes)</small> * [[Richard Tandy]] – klaviature, sintetizatorji, bas kitara, kitara, spremljevalni vokali, producent, aranžer <small>(1972–1986, 2000–2001, 2014–2016, 2019–danes)</small> ;Trenutni gostujoči glasbeniki (Jeff Lynne's ELO) {{columns-list|colwidth=30em| * Milton McDonald – solo kitara, spremljevalni vokali <small>(2014–danes)</small> * Mike Stevens – kitara, spremljevalni vokali <small>(2014–danes)</small> * Iain Hornal – spremljevalni vokali, kitara <small>(2014–danes)</small> * Lee Pomeroy – bas kitara <small>(2014–danes)</small> * Marcus Byrne – klaviature <small>(2014–danes)</small> * Bernie Smith – klaviature <small>(2014–danes)</small> * Donavan Hepburn – bobni <small>(2014–danes)</small> * Melanie Lewis-McDonald – spremljevalni vokali <small>(2014–danes)</small> * Rosie Langley – violina <small>(2016–danes)</small> * Amy Langley – čelo <small>(2016–danes)</small> * Jess Cox – čelo <small>(2016–danes)</small> }} ;Nekdanji člani {{columns-list|colwidth=30em| *[[Bev Bevan]] – bobni, tolkala, vokali <small>(1970–1986)</small> *[[Roy Wood]] – vokali, kitara, bas kitara, čelo, klaviature, bobni, klarinet, fagot, oboa, kljunasta flavta, producent, tekstopisec, skladatelj, aranžer <small>(1970–1972)</small> *Rick Price – bas kitara <small>(1970)</small> *Bill Hunt – klaviature, rog, lovski rog <small>(1970–1972)</small> *Steve Woolam – violina <small>(1970–1971; umrl 1971)</small> *Andy Craig – čelo <small>(1971–1972)</small> *Hugh McDowell – čelo <small>(1972, 1973–1979)</small> *[[Mike Edwards]] – čelo <small>(1972–1975; umrl 2010)</small> *Wilfred Gibson – violina <small>(1972–1973; umrl 2014)</small> *Mike de Albuquerque – bas kitara, spremljevalni vokali <small>(1972–1974)</small> *Colin Walker – čelo <small>(1972–1973)</small> *[[Mik Kaminski]] – violina <small>(1973–1979, 1981–1986)</small> *[[Kelly Groucutt]] – bas kitara, vokali <small>(1974–1983; umrl 2009)</small> *Melvyn Gale – čelo, klavir <small>(1975–1979)</small> *Louis Clark – dirigent, aranžer, sintetizatorji, klaviature <small>(1974–1986)</small>{{refn|group=nb|Za četrti album skupine, ''Eldorado'', je Lynne namesto večkratnega snemanja godal, najel orkester in zbor. Skupina je najela Louisa Clarka kot godalnega aranžerja, kasneje pa je postal član skupine.<ref name="clark"/>}} *Dave Morgan – sintetizatorji, akustična kitara, spremljevalni vokal <small>(1981–1986)</small> }} ;Nekdanji gostujoči glasbeniki {{columns-list|colwidth=30em| *Rick Payne – čelo <small>(1971)</small> *Mike Atkins – čelo <small>(1971)</small> *Trevor Smith – čelo <small>(1971–1972)</small> *Martin Smith – bas <small>(1986)</small> *Peggy Baldwin – čelo <small>(2000–2001)</small> *Gregg Bissonette – bobni, spremljevalni vokali <small>(2000–2001)</small> *Matt Bissonette – bas kitara, spremljevalni vokali <small>(2000–2001)</small> *Marc Mann – kitare, klaviature, spremljevalni vokali <small>(2000–2001, 2014)</small> *Sarah O'Brien – čelo <small>(2000–2001)</small> *Rosie Vela – spremljevalni vokali <small>(2000–2001)</small> *Mick Wilson – tolkala, spremljevalni vokali <small>(2014)</small> *Chereene Allen – violina <small>(2014)</small> }} === Časovnica === <timeline> ImageSize = width:1000 height:650 PlotArea = left:115 bottom:110 top:10 right:20 Alignbars = justify DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:12/07/1970 till:16/01/2017 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:vertical position:bottom columns:3 ScaleMajor = increment:5 start:1971 ScaleMinor = increment:1 start:1972 Colors = id:voc value:red legend:Vokali id:ww value:gray(0.5) legend:Pihala id:viol value:drabgreen legend:Violina id:cello value:darkblue legend:Čelo id:g value:green legend:Kitare id:key value:purple legend:Klaviature id:b value:blue legend:Bas id:dr value:orange legend:Bobni id:alb value:black legend:Studijski_albumi LineData = at:01/12/1971 color:black layer:back at:01/02/1973 at:01/11/1973 at:01/09/1974 at:01/09/1975 at:11/09/1976 at:03/10/1977 at:31/05/1979 at:01/08/1980 at:01/07/1981 at:01/06/1983 at:03/03/1986 at:12/06/2001 at:07/11/2015 PlotData = width:10 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,–4) bar:Roy&nbsp;Wood from:start till:01/08/1972 color:g bar:Roy&nbsp;Wood from:start till:01/08/1972 color:cello width:6 bar:Roy&nbsp;Wood from:start till:01/08/1972 color:voc width:3 bar:Jeff&nbsp;Lynne from:start till:13/07/1986 color:g bar:Jeff&nbsp;Lynne from:start till:13/07/1986 color:voc width:3 bar:Jeff&nbsp;Lynne from:01/01/2000 till:01/01/2002 color:g bar:Jeff&nbsp;Lynne from:01/01/2000 till:01/01/2002 color:voc width:3 bar:Jeff&nbsp;Lynne from:01/01/2014 till:end color:g bar:Jeff&nbsp;Lynne from:01/01/2014 till:end color:voc width:3 bar:Bev&nbsp;Bevan from:start till:13/07/1986 color:dr bar:Bev&nbsp;Bevan from:start till:13/07/1986 color:voc width:3 bar:Dave&nbsp;Morgan from:15/09/1981 till:13/07/1986 color:g bar:Dave&nbsp;Morgan from:15/09/1981 till:13/07/1986 color:key width:3 bar:Bill&nbsp;Hunt from:start till:01/08/1972 color:key bar:Bill&nbsp;Hunt from:start till:01/08/1972 color:ww width:3 bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/10/1971 till:01/08/1972 color:b bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/10/1971 till:01/08/1972 color:key width:3 bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/08/1972 till:13/07/1986 color:key bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/01/2000 till:01/01/2002 color:key bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/01/2014 till:end color:key bar:Louis&nbsp;Clark from:01/09/1974 till:01/08/1980 color:key bar:Louis&nbsp;Clark from:15/09/1981 till:13/07/1986 color:key bar:Rick&nbsp;Price from:start till:01/01/1971 color:b bar:Mike&nbsp;De&nbsp;Albuquerque from:01/08/1972 till:01/10/1974 color:b bar:Mike&nbsp;De&nbsp;Albuquerque from:01/08/1972 till:01/10/1974 color:voc width:3 bar:Kelly&nbsp;Groucutt from:01/10/1974 till:01/02/1983 color:b bar:Kelly&nbsp;Groucutt from:01/10/1974 till:01/02/1983 color:voc width:3 bar:Steve&nbsp;Woolam from:01/10/1970 till:01/01/1972 color:viol bar:Wilfred&nbsp;Gibson from:01/01/1972 till:01/05/1973 color:viol bar:Mik&nbsp;Kaminski from:01/05/1973 till:01/05/1979 color:viol bar:Mik&nbsp;Kaminski from:15/09/1981 till:13/07/1986 color:viol bar:Andy&nbsp;Craig from:01/10/1971 till:01/06/1972 color:cello bar:Hugh&nbsp;McDowell from:01/01/1972 till:01/08/1972 color:cello bar:Hugh&nbsp;McDowell from:01/05/1973 till:01/05/1979 color:cello bar:Mike&nbsp;Edwards from:01/02/1972 till:01/01/1975 color:cello bar:Colin&nbsp;Walker from:01/08/1972 till:01/05/1973 color:cello bar:Melvyn&nbsp;Gale from:01/01/1975 till:01/05/1979 color:cello </timeline> == Diskografija == === Studijski albumi === {{Div col}} * ''[[The Electric Light Orchestra (album)|The Electric Light Orchestra]]'' (1971) * ''[[ELO 2]]'' (1973) * ''[[On the Third Day]]'' (1973) * ''[[Eldorado]]'' (1974) * ''[[Face the Music]]'' (1975) * ''[[A New World Record]]'' (1976) * ''[[Out of the Blue]]'' (1977) * ''[[Discovery (album, ELO)|Discovery]]'' (1979) * ''[[Time (album, ELO)|Time]]'' (1981) * ''[[Secret Messages]]'' (1983) * ''[[Balance of Power]]'' (1986) * ''[[Zoom (album, ELO)|Zoom]]'' (2001) * ''[[Alone in the Universe]]'' (2015) * ''[[From Out of Nowhere (album, ELO)|From Out of Nowhere]]'' (2019) {{Div col end}} === Soundtrack === * ''[[Xanadu (soundtrack)|Xanadu]]'' (1980) === Albumi v živo === {{Div col}} * ''[[The Night the Light Went On in Long Beach]]'' (1974) * ''[[Live at Wembley '78]]'' (1998) * ''[[Live at Winterland '76]]'' (1998) * ''[[The BBC Sessions (album, ELO)|The BBC Sessions]]'' (1999) * ''[[Live at the BBC (album, ELO)|Live at the BBC]]'' (1999) * ''[[Electric Light Orchestra Live]]'' (2013) {{Div col end}} === Kompilacijski albumi === {{Div col}} * ''[[Showdown (album, ELO)|Showdown]]'' (1974) * ''[[Olé ELO]]'' (1976) * ''[[The Light Shines On]]'' (1977) * ''[[Three Light Years]]'' (1978) * ''[[The Light Shines On Vol 2]]'' (1979) * ''[[ELO's Greatest Hits]]'' (1979) * ''[[A Box of Their Best]]'' (1980) * ''[[Four Light Years]]'' (1980) * ''[[Afterglow]]'' (1990) * ''[[ELO's Greatest Hits Vol. 2]]'' (1992) * ''[[The Very Best of the Electric Light Orchestra]]'' (1994) * ''[[Strange Magic: The Best of Electric Light Orchestra]]'' (1995) * ''[[Light Years, The Very Best of Electric Light Orchestra]]'' (1997) * ''[[Definitive Collection (album, ELO)|Definitive Collection]]'' (1999) * ''[[Flashback (album, ELO)|Flashback]]'' (2000) * ''[[The Ultimate Collection (album, ELO)|The Ultimate Collection]]'' (2001) * ''[[The Essential Electric Light Orchestra]]'' (2003) * ''[[All Over the World: The Very Best of Electric Light Orchestra]]'' (2005) * ''[[Ticket to the Moon: The Very Best of Electric Light Orchestra Volume 2]]'' (2007) * ''[[Mr. Blue Sky: The Very Best of Electric Light Orchestra]]'' (2012) {{Div col end}} == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Literatura == {{Refbegin}} *{{navedi knjigo|title=The Electric Light Orchestra Story|url=https://archive.org/details/electriclightorc0000bevb|last=Bevan|first=Bev|authorlink=Bev Bevan|publisher=Mushroom|location=London|year=1980|isbn=978-0-9073-9401-3|language=en}} *{{navedi knjigo|title=Jeff Lynne: The Electric Light Orchestra, before and after|last=Van der Kiste|first=John|publisher=Fonthill Media|location=Stroud|year=2015|isbn=978-1-7815-5492-0|language=en}} *{{navedi knjigo|title=Disco, Punk, New Wave, Heavy Metal, and More: Music in the 1970s and 1980s|url=https://books.google.com/books?id=hd-bAAAAQBAJ&pg=PT97|last=Ray|first=Michael|publisher=Britannica Educational Publishing|location=|year=2012|isbn=978-1-61530-912-2|language=en}} *{{navedi knjigo|title=The Da Capo Companion to 20th-century Popular Music|url=https://books.google.com/books?id=CCoaAQAAMAAJ|last=Hardy|first=Phil|publisher=Da Capo Press|year=1995|isbn=978-0-306-80640-7|language=en}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Electric Light Orchestra}} *{{official|https://jefflynneselo.com/}} *{{discogs artist}} *{{Allmusic|class=artist|id=mn0000163229}} *[https://www.facebook.com/ElectricLightOrchestra/ Electric Light Orchestra] na [[Facebook]]u *[http://www.legacyrecordings.com/a/#/artist/electric-light-orchestra/957/ Electric Light Orchestra] na spletni strani [[Legacy Recordings]] *[http://www.ftmusic.com/ Face the Music] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070425210310/http://www.ftmusic.com/ |date=2007-04-25 }} - informacije o ELO *[http://www.jefflynnesongs.com/ Jeff Lynne Song Database] {{Electric Light Orchestra}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1970]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2000]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2001]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Angleške rock skupine]] [[Kategorija:Electric Light Orchestra]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] c8lrlayvdrf9m9fxacdzkqa8qqju8r4 0 451039 6740974 6723337 2026-08-22T17:11:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740974 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |name = Balhaško jezero <br /> Балқаш Көлі <br />Озеро Балхаш |image_lake = STS039-085-00E_Lake_Balkhash,_Kazakhstan_April_1991.jpg |caption_lake = pogled iz vesolja, april 1991 |image_bathymetry = Lakebalkhashbasinmap.png |caption_bathymetry = zemljevid povodja |location = [[Kazahstan]] |coords = {{coord|46|10|N|74|20|E|type:waterbody_region:KZ_scale:2500000|display=inline,title}} |type = [[endoreična kotlina|endoreično]], [[slano jezero|slano]] |inflow = [[Ili]], [[Karatal]], [[Aksu]], [[Lepsi]], [[Bjan]], [[Kapal]], [[Koksu]] |outflow = ''nima'' |catchment = 413.000 km² |basin_countries = [[Kazahstan]] <small>(85 %)</small><br />[[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] <small>(15 %)</small> |length = 605 km |width = |area = 16.400 km² |depth = 5,8 |max-depth = 25,6 m |volume = 106 km³ |residence_time = 6,8 leta |shore = |elevation = 341,4 m |islands = |cities = [[Balhaš]] |frozen = }} '''Balhaško jezero''' ({{lang-kk|Балқаш көлі}}, {{lang-ru|Озеро Балхаш}}, ''Ozero Balhaš'') je delno [[slano jezero|slano]] [[Endoreična kotlina|endoreično]] [[jezero]], ki leži južno od [[Kazaško višavje|Kazaškega višavja]] na vzhodu [[Kazahstan]]a v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Je eno največjih azijskih jezer in 15. največje na svetu. Porečje odmaka sedem rek, od katerih je glavna Ili, ki prinaša večino obrežnega dotoka; druge, kot je Karatal, prinašajo površinski in podzemni tok. Ili se napaja s padavinami, večinoma spomladanskim talilnim snegom, iz gora kitajske regije [[Šindžjang]]. Jezero trenutno pokriva približno 16.400 km². Vendar se tako kot Aralsko jezero krči zaradi preusmerjanja in črpanja vode iz svojih pritokov.<ref>[https://web.archive.org/web/20110716085418/http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html Lake Balkhash], International Lake Environment Committee</ref> Jezero ima ozko, precej osrednjo ožino. Zahodni del jezera je sladkovoden, vzhodna polovica pa slana.<ref name="britanica"/><ref name="ground"/><ref name="phys_geo"/><ref>{{cite journal|author=Yoshiko Kawabata|year=1997|title=The phytoplankton of some saline lakes in Central Asia|journal=International Journal of Salt Lake Research|volume=6|issue=1|pages=5–16|doi=10.1007/BF02441865|display-authors=etal}}</ref> Vzhodni del je v povprečju 1,7-krat globlji od zahodnega. Največje obalno mesto se imenuje Balhaš in ima približno 66.000 prebivalcev. Glavne lokalne gospodarske dejavnosti vključujejo rudarstvo, predelavo rude in ribolov. Obstaja zaskrbljenost zaradi nižanja gladine jezera zaradi dezertifikacije mikroklime in črpanja vode za povečano industrijsko proizvodnjo. Poleg tega lahko vplivi podnebnih sprememb negativno vplivajo tudi na jezero in njegove ekosisteme. == Zgodovina in poimenovanje == Sedanje ime jezera izvira iz besede ''balkas'' iz tatarskega, kazaškega in južnoaltajskega jezika, kar pomeni 'trave v močvirju'.<ref>[http://www.slovopedia.com/22/193/1630307.html Balkhash in Etymological dictionary] of Max Vasmer (in Russian)</ref> Že od leta 103 pr. n. št. do 8. stoletja je bila oblast Balhaš, ki je obdajala jezero in se je kitajsko imenovala ''Jibohai'' (夷播海), Kitajcem znana kot 布谷/布庫/布蘇 (Bugu/Buku/Busu). Od 8. stoletja naprej je bilo zemljišče južno od jezera, med njim in gorovjem [[Tjanšan]], v turščini znano kot ''Jetisu'' (Sedem rek) ({{langx|ru|Semirechye}}). To je bila dežela, kjer so nomadski Turki in Mongoli iz stepe mešali kulture z naseljenimi ljudstvi Srednje Azije.<ref>Svat Soucek (2000) [https://books.google.com/books?id=7E8gYYcHuk8C&pg=PA22 ''A History of Inner Asia''], Princeton: Cambridge University Press, p. 22.</ref> Od leta 1759 je jezero označevalo naj severozahodno mejo suverenosti [[dinastija Čing|dinastije Čing]], kot so jo priznavali Čing in Rusi.<ref>Noda, Jin, author. The Kazakh Khanates between the Russian and Qing Empires : Central Eurasian International Relations during the Eighteenth and Nineteenth Centuries. Leiden; Boston :Brill, 2016, 157–159.</ref> Leta 1864 sta bila jezero in sosednje območje v skladu s Tarbagatajsko pogodbo predana [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]].<ref>{{cite journal |last1=Lo |first1=Bobo |title=China and Russia: Common Interests, Contrasting Perceptions |journal=CLSA Asia–Pacific Markets Special Report |date=2006 |issue=May |page=6 |url=https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/public/Research/Russia%20and%20Eurasia/russiachinamay06.pdf |archive-date=2016-03-04 |access-date=2023-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304071716/https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/public/Research/Russia%20and%20Eurasia/russiachinamay06.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>Wiens, Herold J. "Change in the Ethnography and Land Use of the Ili Valley and Region, Chinese Turkestan." Annals of the Association of American Geographers 59, no. 4 (1969): 767. http://www.jstor.org/stable/2561837.</ref> Z razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991 je jezero postalo del Kazahstana. == Izvor jezera == [[File:Karatal balkhash.jpg|thumb|Satelitska slika delte reke Karatal]] Balkaško jezero leži v najglobljem delu obsežne Balkaško-Alakolske depresije, ki jo je v neogenu in kvartarju oblikovala poševna dolina med gorami [[alpidska orogeneza|alpidske orogeneze]] in starejšim Kazahstanskim blokom. Hitra erozija Tjanšana je pomenila, da se je depresija v geološko zelo kratkem časovnem obdobju nato zapolnila s peščenimi rečnimi sedimenti. Porečje je del Džungarske Alatau, ki vsebuje tudi jezera Sasikol, Alakol in Aibi.<ref name="phys_geo">{{navedi knjigo|author=Maria Shahgedanova|title = The Physical Geography of Northern Eurasia|url = https://books.google.com/books?id=8CFiT3qbN5UC&q=Balkhash&pg=PA140|publisher = Oxford University Press|year = 2002|pages = 140–141|isbn = 0-19-823384-1}}</ref> Ta jezera so ostanki starodavnega morja, ki je nekoč pokrivalo celotno Balkaško-Alakolsko depresijo, vendar ni bilo povezano z Aralsko-Kaspijskim depresijo.<ref name="sokolov">{{navedi knjigo|author = A. Sokolov |title = Hydrography of the USSR|chapter=Central Asia and Kazakhstan|publisher=Gidrometeoizdat |year = 1952|url=http://www.astronet.ru/db/msg/1192178/p1ch21d.html|language=ru}}</ref> == Opis == Vse reke te regije, ki prinašajo vodo z visokih gora, se izlivajo v Balhaško jezero, vendar nobena ne izteka. Glavne so: Ili, Aksu in Karatal. Reka Tokrau teče s severa, vendar se njene vode izgubijo v pesku, preden dosežejo obalo jezera. Jezero je podolgovate oblike, meri več kot 600 km od zahoda proti vzhodu in je sestavljeno iz dveh glavnih delov s polotokom Sarjesik (kar v kazahstanščini pomeni 'Rumena vrata'). Ta dva dela povezuje preliv Uzinaral. V antičnih časih je bilo Balhaško jezero veliko večje in številna jezera na tem območju so bila del njega, kot so Zhalanaškol, Itišpes, Alakol in Sasikkol. Še dlje nazaj je bilo morje, ki se je raztezalo vse do Džungarskega Alataua. Vzhodni del je nekoliko plitvejši in predvsem manj slan zaradi dotoka sladke vode iz glavnega pritoka, reke [[Ili]]. V [[Notranja delta|delti]] te reke na jugozahodu se razprostirajo obsežna [[močvirje|močvirja]]. Vzhodni del Balhaškega jezera je globlji in bistveno bolj slan, dovolj za delovanje [[soline|solin]], iz katerih pridobivajo [[sol]]. Še leta 1910 je bilo jezero precej večje, z ocenjeno površino 23.464 km². Do leta 1946 se je ta skrčila za skoraj tretjino, na 15.730 km².<ref>{{cite journal |last1=Narama |first1=Chiyuki |last2=Kubota |first2=Jumpei |last3=Shatravin |first3=V.I. |last4=Duishonakunov |first4=Murataly |last5=Moholdt |first5=Geir |last6=Abdrakhmatov |first6=K. |title=The lake-level changes in Central Asia during the last 1000 years based on historical map. |journal=Proceedings of International Workshop on "Reconceptualizing Cultural and Environmental Change in Central Asia: an Historical Perspective on the Future. |date=2010 |page=19 |access-date=21 July 2022|url=https://www.researchgate.net/publication/285024882_The_lake-level_changes_in_Central_Asia_during_the_last_1000_years_based_on_historical_map}}</ref> [[slika:Lake Balkhash May 2007 1.JPG|thumb|Obala pri kraju Priozersk na zahodu]] == Relief == Jezero ima površino približno 16.400 km² (2000),<ref name="ground">{{navedi knjigo|author = Igor S. Zektser, Lorne G Everett|title = Groundwater and the Environment: Applications for the Global Community|url = https://books.google.com/books?id=NueJf_WhSw4C&q=Balkhash&pg=PA76|publisher = CRC Press|year = 2000|page = 76|isbn = 1-56670-383-2}}</ref> zaradi česar je največje jezero v celoti v Kazahstanu. Njegova površina je približno na 340 m nadmorske višine. Ima blago zakrivljeno (srpasto), vendar z nazobčanimi obalami. Njegova dolžina je približno 600 km, širina pa se giblje od 9–19 km v vzhodnem delu do 74 km v zahodnem delu. Polotok Sarjesik, blizu sredine jezera, ga hidrografsko deli na dve zelo različni jezeri. Zahodno jezero pokriva 58 % površine, vendar le 46 % prostornine.<ref name="ilec">{{navedi splet|author=International Lake Environment Committee |url=http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html |title=Lake Balkhash |publisher=World Lakes Database |access-date=2009-01-29 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716085418/http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html |archive-date=2011-07-16 }}</ref> Zato je relativno plitvo, mirno in polno sladke vode. Vzhodno jezero je veliko globlje in bolj slano. Ta dva dela povezuje preliv Uzinaral ({{langx|kk|Ұзынарал|dolgi otok}}) – široka 3,5 km in globoka približno 6 metrov.<ref name="britanica"/> {| Class = "wikitable" |+ Pogled na Balhaško jezero iz vesolja (avgust 2002) | Align = center|[[File:Balkhash labeled eng.jpg|center|500px]] | Align = left|Številke označujejo največje polotoke, otoke in zalive: # polotok Sarjesik, ki ločuje jezero na dva dela, in ožina Uzynaral # polotok Bajgabil # polotok Balai # polotok Šaukar # polotok Kentubek # otoka Basaral in Ortaaral # otok Tasaral # zaliv Šempek # zaliv Sarišagan |} Jezero vključuje več manjših kotlin. V zahodnem delu sta dve kotlini, globoki 7–11 metrov. Ena se razteza od zahodne obale (blizu otoka Tasaral) do rta Koržintubek, druga pa leži južno od zaliva Bertis, ki je najgloblji del "polovice". Povprečna globina vzhodne kotline je 16 m, največja pa 26 m.<ref name="kazssr"/> Povprečna globina jezera je 5,8 metra, skupna količina vode pa je približno 112 km³. Zahodna in severna obala jezera sta visoki (20–30 m) in skalnati; sestavljeni sta iz paleozojskih kamnin, kot so [[porfir]], [[tuf]], [[granit]], [[skrilavec]] in [[apnenec]], ter ohranjata sledi starodavnih teras. Južni obali v bližini zaliva Karašagan in reke Ili so nizki (1–2 m) in peščeni. Pogosto so poplavljeni in zato vsebujejo številne vodne bazene. Občasno so prisotni hribi z višino 5–10 m. Obala je zelo vijugasta in razčlenjena s številnimi zalivi in čermi. Veliki zalivi v zahodnem delu so: Sarišagan, Kaškanteniz, Karakamis, Šempek (južni pol jezera) in Balakaškan Ahmecu, v vzhodnem delu pa: Guzkol, Baliktikol, Kukuna, Karašigan. Vzhodni del vključuje tudi polotoke Bajgabil, Balaj, Šaukar, Kentubek in Koržintobe. Jezero vsebuje 43 otokov s skupno površino 66 km²;<ref name="geo_slovar">{{navedi splet|author = V.M. Kotlyakov|url = http://otpusk-info.ru/journey/dictionary/geographic-names/fc/slovar-193-1.htm#zag-421|title = Balkhash|publisher = Dictionary of modern geographical names|access-date = 21 June 2020|language = ru|archive-date = 2025-01-23|archive-url = https://web.archive.org/web/20250123063940/http://otpusk-info.ru/journey/dictionary/geographic-names/fc/slovar-193-1.htm#zag-421|url-status = dead}}</ref> vendar zaradi zniževanja gladine vode nastajajo novi otoki, površina obstoječih pa se povečuje.<ref name="unep">{{navedi splet|author = Guillaume Le Sourd, Diana Rizzolio|year = 2004|url = http://www.grid.unep.ch/activities/sustainable/balkhash/|title = United Nations Environment Programme – Lake Balkhash|publisher = UNEP Global Resource Information Database|access-date = 2009-01-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20110718164918/http://www.grid.unep.ch/activities/sustainable/balkhash/|archive-date = 2011-07-18|url-status = dead}}</ref> Otoki v zahodnem delu vključujejo Tasaral in Basaral (največji), pa tudi Ortaaral, Ajakaral in Olžabekaral. Vzhodni otoki vključujejo Ozinaral, Ultarakti, Koržin in Algazi. == Napajanje jezera in gladina vode == {{multiple image | width = 200 | footer = Hitro taljenje ledu na jezeru Balhaš aprila 2003 | image1 = LakeBalkhash NASA 2003 1010600-250m.jpg | alt1 = NASA Satellite Photo 1 | caption1 = Led nad Balhaškim jezerom 11. aprila 2003 | image2 = LakeBalkhash NASA 2003 1120545-250m.jpg | alt2 = NASA Satellite Photo 2 | caption2 = Do 18. aprila 2003 se je večina ledu stopila }} Porečje Balhaš-Alakol pokriva 512.000 km²,<ref name="wri">{{navedi splet|author=World Resources Institute |url=http://earthtrends.wri.org/text/water-resources/map-346.html |title=Watersheds of the World: Asia and Oceania – Lake Balkhash Watershed |publisher=World Resources Institute |access-date=2009-02-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201143103/http://earthtrends.wri.org/text/water-resources/map-346.html |archive-date=December 1, 2008 }}</ref> njegov povprečni površinski odtok pa je 27,76 km³/leto, od tega 11,5 km³ prihaja iz Kitajske. Porečje jezera je približno 413.000 km²; od tega 15 % na severozahodu Šindžjanga na Kitajskem in zanemarljiv del iz gora vzdolž kirgiško-kazahstanske meje. Balhašško jezero tako prejme 86 % dotoka vode iz porečja Balhaš-Alakol. [[File:LakeBalkhash colorful (cropped).jpg|thumb|Balhašško jezero aprila 2023; zimsko taljenje ledu povzroča turkizno barvo|400x400px]] Ili predstavlja 73–80 % dotoka: 12,3 km³/leto<ref name="unesco"/> ali 23 km³ na leto.<ref name="bse">{{navedi splet|url=http://bse.sci-lib.com/article093365.html|title=Балхаш (озеро в Казахской ССР)|publisher=Great Soviet Encyclopedia|language=ru}}</ref> Reka izvira v zelo dolgi, ozki dolini z visokimi pobočji, ki jo obdajajo gorovja Tjanšan in jo napajajo predvsem ledeniki. Ti imajo občasno stopnjo padavin v reliefu, kar je njihova prevladujoča vrsta. Dotok je pogosto največji in najbolj reguliran med sezono taljenja ledenikov: od junija do julija. Reka tvori precej ozko delto s površino 8000 km², ki služi kot večletni akumulatorski regulator.<ref Name="undp2">{{navedi splet|date=4 November 2004 |url=http://www.undp.kz/library_of_publications/files/1030-25100.pdf |script-title=ru:Или-Балхаш — Концепция устойчивого развития |publisher=UNDP Kazakhstan |access-date=2009-02-14 |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722144213/http://www.undp.kz/library_of_publications/files/1030-25100.pdf |archive-date=22 July 2011 }}</ref> Vzhodni del jezera napajajo reke Karatal, Aksu in Lepsy ter podtalnica.<ref name ="ground"/><ref name="unesco"/> Karatal izvira na pobočjih Džungarskega Alataua in je drugi največji dotok. Ajaguz, ki je napajal vzhodno polovico do leta 1950, redko doseže Balhaško jezero. Dotok zahodne polovice je v povprečju 1,15 km³ večji na leto.<ref Name="undp">{{navedi splet|date=April 19, 2004 |url=http://www.undp.kz/library_of_publications/files/2496-24188.pdf |title=Water resources of Kazakhstan in the new millennium |publisher=UNDP Kazakhstan |access-date=2009-02-14 |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070306235829/http://www.undp.kz/library_of_publications/files/2496-24188.pdf |archive-date=March 6, 2007 }}</ref> Površina in prostornina se spreminjata zaradi dolgoročnih in kratkoročnih nihanj gladine vode. Dolgoročna nihanja so imela amplitudo 12–14 metrov. Od leta 0 n. št. so imeli minimalno vodo med 5. in 10. stoletjem, največjo pa med 13. in 18. stoletjem.<ref Name="phys_geo"/> V začetku 20. stoletja in med letoma 1958 in 1969 se je jezero povečalo na približno 18.000 km².<ref name="britanica">{{navedi splet|url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/50390/Lake-Balkhash|title = Lake Balkhash|publisher = Encyclopædia Britannica |access-date = 2009-01-29}}</ref> V sušah, kot so bila konec 20. stoletja, se je jezero skrčilo na približno 16.000 km² s padcem gladine za približno 3 metre. Leta 1946 je bila površina jezera 15.730 km² (prostornina 82,7 km³).<ref name = "ilec"/> Od konca 20. stoletja se jezero krči zaradi preusmeritve rek, ki ga oskrbujejo z vodo. Na primer, hidroelektrarna Kapšagaj je bila na reki Ili zgrajena leta 1970. Polnjenje pripadajočega akumulacijskega jezera Kapšagaj je porušilo ravnovesje jezera in poslabšalo kakovost vode, zlasti v vzhodnem delu. Med letoma 1970 in 1987 se je gladina vode znižala za 2,2 metra, prostornina se je zmanjšala za 30 km³, slanost v zahodni polovici pa se je povečevala. Predlagani so bili projekti za upočasnitev sprememb, na primer razdelitev jezera na dva dela z jezom, kar pa je bilo odpovedano zaradi recesije, demokratizacije in odcepitve Sovjetske zveze.<ref Name="phys_geo"/><ref name="sokolov"/><ref>{{cite journal|doi=10.1002/hyp.6097|title=Decrease of river runoff in the Lake Balkhash basin in Central Asia|year=2006|last1=Kezer|first1=Kader|last2=Matsuyama|first2=Hiroshi|journal=Hydrological Processes|volume=20|issue=6|pages=1407|bibcode=2006HyPr...20.1407K |s2cid=128565175 }}</ref> Najnižja gladina vode v zadnjih desetletjih (340,65 metra nadmorske višine) je bila leta 1987, ko je bilo končano polnjenje akumulacijskega jezera Kapšagaj. Gladina se je do januarja 2005 dvignila na 342,5 m, kar je posledica izjemnih padavin v poznih 1990-ih.<ref>{{navedi splet|author = Olga Malakhova|date = September 23, 2005|url = http://ru.government.kz/documents/publications/page24|title = Save Balkhash we can together|publisher = Kazakhstan Pravda|access-date = 2009-01-29|language = ru|archive-url = https://web.archive.org/web/20110706064131/http://ru.government.kz/documents/publications/page24|archive-date = July 6, 2011|url-status = dead}}</ref> == Sestava vode == Balhaško jezero je polslano jezero. Kemična sestava je močno odvisna od hidrografskih značilnosti rezervoarja. Voda v zahodni polovici je skoraj sladka, z vsebnostjo skupnih raztopljenih trdnih snovi približno 0,74 g/l in motna (vidljivost: 1 meter); uporablja se za pitje in industrijo. Vzhodna polovica ima manj mulja v suspenziji (vidljivost: 5,5 metra), vendar je po slanosti podobna oceanski morski vodi s koncentracijo 3,5–6 g/l.<ref Name="geo_slovar"/> Povprečna slanost jezera je 2,94 g/l. Dolgoročno (1931–70) povprečje padavin soli v jezeru je 7,53 milijona ton, zaloge raztopljenih soli pa približno 312 milijonov ton.<ref name="kazssr">{{navedi knjigo|title= Казахская ССР|editor=R. N. Nurgaliev|place = Alma-Ata|publisher=Kazakh Soviet Encyclopedia|year = 1988|volume = 2|pages= 101–102|isbn = 5-89800-002-X}}</ref> Voda v zahodnem delu ima rumeno-siv odtenek, v vzhodnem delu pa se barva spreminja od modrikaste do smaragdno modre.<ref>{{navedi splet|date= December 1, 2000|url = http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=969|title = Lake Balkhash, Kazakhstan: Image of the Day|publisher = NASA Earth Observatory|access-date = 2009-01-29}}</ref> === Podnebje === Podnebje območja jezera je celinsko. Povprečna povprečna temperatura je približno 24 °C z najvišjimi temperaturami 30 °C v juliju, povprečna povprečna temperatura pa je -14 °C v januarju. Povprečna količina padavin je 131 mm na leto, relativna vlažnost pa približno 60 %. Veter, suho podnebje in visoke poletne temperature povzročajo visoko stopnjo izhlapevanja – 950 mm v hladnih in do 1200 mm v sušnih letih.<ref Name="bse"/> Veter ima povprečno hitrost 4,5–4,8 m/s in piha predvsem proti jugu v zahodnem delu in proti jugozahodu v vzhodnem delu. Veter povzroča valove do 2–3,5 m višine in stalne tokove v smeri urinega kazalca v zahodnem delu. Na leto je 110–130 sončnih dni s povprečno obsevanjem 15,9 M^J/m² na dan. Temperatura vode na površini jezera se giblje od 0 °C v decembru do 28 °C v juliju. Povprečna letna temperatura je 10 °C v zahodnem in 9 °C v vzhodnem delu jezera. Jezero vsako leto zamrzne med novembrom in začetkom aprila,<ref>{{navedi splet|date= April 30, 2003|url = http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=3416|title = Ice Melts on Lake Balkhash, Kazakhstan: Image of the Day|publisher = NASA Earthobservatory|access-date = 2009-01-29}}</ref> taljenje pa se v vzhodnem delu zakasni za približno 10–15 dni.<ref name="sokolov"/> == Rastlinstvo in živalstvo == Ob obalah jezera rastejo posamezne vrbe in obvodni gozdovi, večinoma sestavljeni iz različnih vrst [[topoli|topolov]]. Med rastlinami so [[navadni trst]] (''Phragmites australis''), rogoz ''Typha angustata'' in več vrst [[Trstika|trstike]] – ''Schoenoplectus littoralis'', ''S. lacustris'' in endemični ''S. kasachstanicus''. Pod vodo rasteta dve vrsti trstičja – klasasti (''M. spicatum'') in vretenasti (''M. verticillatum''); več vrst trstičja – sijoči (''P. lucens''), perfoliatni (''P. perfoliatus''), kodrasti (''P. crispus''), komarček (''P. pectinatus'') in ''P. macrocarpus''; pa tudi navadni mehurjast (''Utricularia vulgaris''), togi rogljast (''Ceratophyllum demersum'') in dve vrsti ''najas''. [[Fitoplankton]], katerega koncentracija je bila leta 1985 1,127 g/L, predstavljajo številne vrste alg. [[File:Lake Balkhash May 2007 2.JPG|thumb|Obalni trs]] Jezero je imelo nekoč bogato favno, vendar se je od leta 1970 [[biotska raznovrstnost]] začela zmanjševati zaradi poslabšanja kakovosti vode. Pred tem je bilo v jezeru veliko školjk, rakov, ''chironomidae'' in ''oligochaeta'', pa tudi zooplanktona (koncentracija 1,87 g/L leta 1985), zlasti v zahodnem delu. V jezeru je živelo približno 20 vrst rib, od katerih jih je bilo 6 avtohtonih: ''Schizothorax pseudoaksaiensis'', ''Squalidus argentatus'', ''Perca schrenkii'', ''Triplophysa strauchii'', ''T. labiata'' in ''Rhynchocypris poljakowii''. Druge vrste rib so bile tujerodne: [[navadni krap]] (''Cyprinus carpio''), ostriž,[kateri?], ''Abramis brama orientalis'', aralska mrena (''Luciobarbus brachycephalus''), sibirski jelec (''Leuciscus baicalensis''), [[linj]] (''Tinca tinca''), navadni ostriž (''Perca fluviatilis''), [[som]] (''Silurus glanis''), ''Diptychus'', [[srebrni koreselj]] (''Carassius gibelio'') in druge. Ribolov je bil osredotočen na krapa, ostriža in ''Leuciscus aspius''.<ref Name="ilec"/><ref name="bse"/> Obilno in gosto trstičje v južnem delu jezera, zlasti v delti reke Ili, je služilo kot zatočišče za ptice in živali. Spremembe gladine vode so povzročile degradacijo delte – od leta 1970 se je njena površina zmanjšala s 3046 na 1876 km², kar je zmanjšalo mokrišča in obvodne gozdove, v katerih so živele ptice in živali. K zmanjšanju biotske raznovrstnosti so prispevali tudi razvoj zemljišč, uporaba pesticidov, prekomerna paša in [[krčenje gozdov]]. Od 342 vrst vretenčarjev jih je 22 ogroženih in so navedene v Rdeči knjigi Kazahstana.<ref Name="undp2"/> V gozdovih delte Ili sta živela redka (zdaj verjetno izumrla) kaspijski tiger in njegov plen, divja svinja. Okoli 1940-ih so v delto Ili prinesli [[pižmovka|pižmovko]]; hitro se je aklimatizirala, hranila se je s ''Typho'',<ref>{{navedi splet|url=http://bse.sci-lib.com/article097278.html|title=Рогоз|publisher=Great Soviet Encyclopedia|language=ru|access-date=21 June 2020}}</ref> in je bila lovljena zaradi krzna, do milijon živali na leto. Vendar so nedavne spremembe gladine vode uničile njen habitat, zaradi česar se je industrija krzna ustavila. Balhaško jezero je tudi habitat 120 vrst ptic, med njimi [[kormorani]], marmornata raca (''marmaronetta angustirostris''), fazani, [[planinski orel]] in [[velika bela čaplja]]; 12 od teh je ogroženih, vključno [[Rožnati pelikan]], kodrasti pelikan (''Pelecanus crispus)''), [[žličarka]] (''Platalea leucorodia''), [[labod pevec]] in [[belorepec]]. == Mesta in gospodarstvo == [[File:Balkhash copper smelting complex.jpg|thumb|left|Pogled z jezera na rudarsko-metalurški obrat Balhaš]] Leta 2005 je v porečju Balhaškega jezera živelo 3,3 milijona ljudi, vključno s prebivalci [[Almati]]ja – največjega mesta Kazahstana.<ref Name="zakon">{{navedi splet|date = 2005-10-01|url = http://www.zakon.kz/64827-osnovnaja-problema-ozera-balkhash.html|title = The main problem of Balkhash Lake is poor water quality|author = A. Samakova|publisher = zakon.kz|language = ru|access-date = 2009-01-29|archive-date = 2018-03-07|archive-url = https://web.archive.org/web/20180307121817/http://www.zakon.kz/64827-osnovnaja-problema-ozera-balkhash.html|url-status = dead}}</ref> Največje mesto ob jezeru je Balhaš s 66.724 prebivalci (2010).<ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kazakhstan-cities.htm|title=Қазақстан / Qаzаqstаn population statistics|format=Entry Балқаш/Bаlqаş|accessdate=2026-03-03|archive-date=2009-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20091221175803/http://pop-stat.mashke.org/kazakhstan-cities.htm|url-status=dead}}</ref> Leži na severni obali in ima pomemben rudarsko-metalurški obrat. Na tem območju so v letih 1928–1930 odkrili veliko nahajališče bakra, ki se razvija v vaseh severno od jezera. Del ceste med [[Biškek]]om in Karagando poteka vzdolž zahodne obale jezera. Na zahodni obali so tudi vojaški objekti, zgrajeni v sovjetskem obdobju, kot so radarski sistemi za opozarjanje pred raketami. Južna obala je skoraj nenaseljena in ima le nekaj vasi. Narava in divjina jezera privabljata turiste, na jezeru pa je več letovišč.<ref>{{navedi splet|author = Kazakh News agency|year = 2008|url = http://www.votpusk.ru/news.asp?msg=219606|title = Foreign guests are delighted with the Lake Balkhash: Tourism News|publisher = votpusk.ru|access-date = 2009-01-29|language = ru|archive-date = 2011-07-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20110722105953/http://www.votpusk.ru/news.asp?msg=219606|url-status = dead}}</ref> Leta 2021 je bilo jezero izbrano za eno od 10 najboljših turističnih destinacij v Kazahstanu.<ref>{{navedi splet|last=June 2021|first=Adelya Dauletkyzy in Tourism on 16|date=2021-06-16|title=Kazakhstan Selects Top 10 Tourist Destinations|url=https://astanatimes.com/2021/06/kazakhstan-selects-top-10-tourist-destinations/|access-date=2021-09-27|website=The Astana Times|language=en}}</ref> === Ribolov === Gospodarski pomen jezera je predvsem v ribiški industriji. Sistematična vzreja rib se je začela leta 1930;<ref name="britanica"/> letni ulov je leta 1952 znašal 20 tisoč ton,<ref name="sokolov"/> v 1960-ih se je povečal na 30 tisoč ton in je vključeval do 70 % dragocenih vrst. Vendar pa je do 1990-ih proizvodnja padla na 6600 ton na leto, le 49 ton dragocenih pasem. Upad je posledica več dejavnikov, vključno z ustavitvijo programov razmnoževanja, krivolovom ter upadom gladine in kakovosti vode.<ref Name="undp2"/> === Energetski projekti === [[File:Lake Balkhash May 2007 1.JPG|thumb|Balhaško jezero, okolica mesta Priozersk]] Leta 1970 je bila na reki Ili zgrajena hidroelektrarna Kapšagaj z močjo 364 megavatov, ki je za namakanje črpala vodo iz novega akumulacijskega jezera Kapšagaj. Voda reke Ili se v kitajski provinci Šindžjang v veliki meri uporablja tudi gorvodno za gojenje bombaža.<ref name="britanica"/> Trenutno obstaja projekt za dodaten protiregulacijski jez 23 km dolvodno od Kapčagaja. Pripadajoča hidroelektrarna Kerbulak z močjo 49,5 MW bo delno rešila problem oskrbe južnih območij Kazahstana z električno energijo in bo služila kot blažilec dnevnih in tedenskih nihanj gladine reke Ili.<ref>{{navedi splet|url = http://www.climate.kz/rus/?m=catalog&cid=52&id=30|title = Construction Kerbulak hydroelectric power, 49 5 MW|publisher = klimate.kz|access-date = 2009-01-29|language = ru|archive-date = 2019-11-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20191124214527/http://www.climate.kz/rus/?m=catalog|url-status = dead}}</ref> Oskrba jugovzhodnega dela Kazahstana z energijo je star problem, za katerega je bilo v preteklosti predlaganih že veliko rešitev. Predlogi za gradnjo elektrarn na Balhašu v poznih 1970-ih in 1980-ih so zastali, pobuda za postavitev jedrske elektrarne v bližini vasi Ulken<ref>{{navedi splet|author = Gulsum Kunelekova|date = 2006-10-30|url = http://www.megapolis.kz/show_article.php?art_id=3684|title = From age to age|publisher = newspaper "Megapolis" No. 43 (307)|language = ru|access-date = 2009-01-29|url-status = dead|archive-url = https://archive.today/20120629062619/http://www.megapolis.kz/show_article.php?art_id=3684|archive-date = 2012-06-29}}</ref> pa je naletela na močno nasprotovanje okoljevarstvenikov in prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.comcon-2.kz/Opros_on_glav/publ_000006.php |language=ru |title=Research: NPP Balkhash |publisher=COMCON-2 Eurasia |access-date=2009-01-29 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090624184624/http://www.comcon-2.kz/Opros_on_glav/publ_000006.php |archive-date=2009-06-24 }}</ref> Zato je kazahstanska vlada leta 2008 ponovno preučila in napovedala gradnjo termoelektrarne Balhaš.<ref>{{navedi splet|author = Larissa Stoppel|date = 2008-11-12|url = http://www.express-k.kz/show_article.php?art_id=21857|script-title = ru:И ГЭС, и ТЭС, и на дуде игрец|publisher = "Express K" No. 213 (16599)|access-date = 2009-01-29|language = ru|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20110722142852/http://www.express-k.kz/show_article.php?art_id=21857|archive-date = 2011-07-22}}</ref><ref>{{navedi splet|url = http://www.builder.kz/snews/detail.php?ID=32308|title = Project "Construction of the Balkhash Thermal Power Plant"|publisher = builder.kz|access-date = 2009-01-29|date = 20 October 2008|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20120114190247/http://builder.kz/snews/detail.php?ID=32308|archive-date = 14 January 2012}}</ref> Vendar pa je bilo leta 2024 po referendumu odločeno o gradnji jedrske elektrarne.<ref>{{navedi splet|date = 2024-10-07|url = http://www.france24.com/en/live-news/20241007-kazakhs-approve-plan-for-first-nuclear-power-plant|title = "Kazakhs approve plan for first nuclear power plant"|access-date=2024-10-07}}</ref> === Plovba === [[File:Balkhash Lake pier.jpg|thumb|Pomol v bližini mesta Balhaš]] Skozi jezero, ustje reke Ili in akumulacijsko jezero Kapčagaj poteka redna ladijska plovba. Glavna pomola sta Burilbajtal in Burlitobe. Ladje<ref>{{navedi splet|year= 2008|url = http://forums.airbase.ru/2008/06/t62038--balkhash-parokhody-teplokhody-sudokhodstvo.html|title = Balkhash – ships, ships, shipping|publisher = forum, photo|access-date = 2009-01-29}}</ref> so zaradi omejene globine v nekaterih delih jezera relativno lahke; uporabljajo se predvsem za ribolov ter prevoz rib in gradbenega materiala. Skupna dolžina plovne poti je 978 km, navigacijsko obdobje pa 210 dni na leto. Plovba po Balhaškem jezeru se je začela leta 1931 s prihodom dveh parnikov in treh [[barža|barž]]. Do leta 1996 je bilo prepeljanih do 120.000 ton gradbenega materiala, 3500 ton rude, 45 ton rib, 20 ton melon in 3500 potnikov (na leto). Leta 2004 je bilo prepeljanih 1000 potnikov in 43 ton rib. Leta 2004 je lokalna flota obsegala 87 plovil, vključno s 7 potniškimi ladjami, 14 tovornimi barkami in 15 vlačilci. Razvoj ekoturizma naj bi povečal število potnikov na 6.000 ljudi na leto.<ref Name="waterways">{{navedi splet|author = Resolution of the Government of the Republic of Kazakhstan dated 26 September 2006, N 917|url = http://ru.government.kz/docs/p060917~2.htm|title = On Approval of the Programme of development of navigation and safety on the inland waterways of the Republic of Kazakhstan for 2007–2012|publisher = government.kz|language = ru|access-date = 2009-01-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20110722142910/http://ru.government.kz/docs/p060917~2.htm|archive-date = 22 July 2011|url-status = dead|df = dmy-all}}</ref> == Okoljska in politična vprašanja == [[File:BalkhashPlaneTransaero.JPG|left|thumb|Osrednji polotok jezera, kot ga vidimo iz zraka]] Akademiki in vladni svetovalci se bojijo velike izgube ekosistemov v jezeru. Nesramno industrijsko črpanje bi verjetno posnemalo okoljsko katastrofo v Aralskem jezeru. Od leta 1970 je odtok 39 km³ vode za polnjenje akumulacijskega jezera Kapčagaj povzročil 66-odstotni padec dotoka iz reke Ili. Sočasno znižanje gladine jezera je bilo približno 15,6 cm/leto, kar je veliko več kot naravni upad med letoma 1908 in 1946 (9,2 cm/leto).<ref Name="undp"/> Plitvenje je v zahodni 'polovici' izrazito. Od leta 1972 do 2001 je majhno slano jezero Alakol, 8 km južno od Balhaša, praktično izginilo, južni del jezera pa je izgubil približno 150 km² vodne površine.<ref name = "unep "/> Od 16 obstoječih jezerskih sistemov okoli jezera jih je ostalo le pet. Proces dezertifikacije je zajel približno 1⁄3 porečja.<ref name="centrasia">{{navedi splet|author=N. Borovaya|date=4 October 2005|url=http://www.centrasia.ru/newsA.php?st=1128411000|title=Спасти уникальное озеро. Стремительно мелеет казахстанский Балхаш|publisher=Экспресс К, No. 186 (15844)|language=ru|access-date=2009-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718181423/http://www.centrasia.ru/newsA.php?st=1128411000|archive-date=2011-07-18|url-status=dead}}</ref> Slani prah se odpihuje z izsušenih območij, kar prispeva k nastanku azijskih prašnih neviht, povečuje slanost tal in negativno vpliva na podnebje. Naraščajoče nastajanje mulja v delti reke dodatno zmanjšuje dotok vode v jezero.<ref Name="undp2"/> Drug dejavnik, ki vpliva na ekologijo porečja Ili-Balhaš, so emisije zaradi rudarskih in metalurških procesov, večinoma v rudarsko-metalurškem obratu Balhaš, ki ga upravlja Kazakhmys. V začetku 1990-ih je bila raven emisij 280–320 tisoč ton na leto, pri čemer se je na površino jezera odložilo 76 ton bakra, 68 ton cinka in 66 ton svinca. Od takrat so se emisije skoraj podvojile. Onesnaževala z odlagališč prinašajo tudi peščene nevihte.<ref Name="zakon"/> Leta 2000 je velika konferenca Balkhash 2000 združila okoljske znanstvenike iz različnih držav ter predstavnike podjetij in vlade. Na konferenci je bila sprejeta resolucija in poziv vladi Kazahstana in mednarodnim organizacijam, v katerih so predlagani novi načini upravljanja ekosistemov porečij Alakol in Balhaš. Na Mednarodnem okoljskem forumu leta 2005, posvečenem Balhaškemu jezeru, je Kazakhmys napovedal, da bo do leta 2006 prestrukturiral svoje procese in s tem zmanjšal emisije za 80–90 %.<ref name="zakon"/> Onesnaženje Balhaša ne izvira le lokalno, temveč ga povzroča tudi dotok onesnažene vode iz Kitajske. Kitajska porabi tudi 14,5 km³ vode na leto iz reke Ili, načrtovano je bilo 3,6-kratno povečanje. Trenutna stopnja povečanja je 0,5–4 km³/leto.<ref name="unesco">{{navedi splet|author = Institute of Hydrogeology and Hydrophysics Ministry of Education and Science|url = http://water.unesco.kz/|title = Water problems in Kazakhstan|publisher = unesco.kz|access-date = 2009-01-29|archive-date = 2011-09-02|archive-url = https://web.archive.org/web/20110902000442/http://water.unesco.kz/|url-status = dead}}</ref> Leta 2007 je kazahstanska vlada predlagala znižanje cen za prodajo kazahstanskih izdelkov Kitajski v zameno za zmanjšanje porabe vode iz reke Ili, vendar je Kitajska ponudbo zavrnila.<ref>{{navedi splet|author = Ilan Greenberg|date= 8 March 2007|url = https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9505EFD61531F93BA35750C0A9619C8B63|title = Kazakhstan and China Deadlock Over Depletion of a Major Lake|work = The New York Times|access-date = 2009-01-29}}</ref><ref>{{navedi splet|author = Jack Carino|date = April 1, 2008|url = http://www.chinadialogue.net/article/show/single/en/1860-Water-woes-in-Kazakhstan|title = Water woes in Kazakhstan|publisher = China Dialogue|access-date = 2009-01-29|archive-date = 2012-02-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20120229164824/http://www.chinadialogue.net/article/show/single/en/1860-Water-woes-in-Kazakhstan|url-status = dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Bengtsson |first1=Lars |last2=Fairbridge |first2=Rhodes W. |chapter=Asia, lakes review |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=71}} * {{navedi splet| url=http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html |title=Lake Balkhash |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110716085418/http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html |archivedate=2011-07-16 |work=World Lakes Database |publisher=International Lake Environment Committee |accessdate=2018-07-13}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lake Balkhash|Balhaško jezero}} * {{navedi splet|url=http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html|title=Information on Balkhash's geography and biology|archive-url=https://web.archive.org/web/20010305164812/http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html|archive-date= 5 March 2001}} * [https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4286916.stm Kazakh 'national treasure' under threat] * [https://web.archive.org/web/20061018023138/http://www.grid.unep.ch/activities/sustainable/balkhash/index.php United Nations Environmental Programme details on Lake Balkhash] * [http://www.rferl.org/featuresarticle/2007/3/CC0D14E0-0C50-4A02-97F6-CFB13B6BE11E.html "Central Asia: Kazakhstan, aid bodies work to save major lake" 13 March 2007] RadioFreeEurope/RadioLiberty {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezera v Kazahstanu]] [[Kategorija:Endoreična jezera]] q4i1gjsnwaxm3pnfj3gjedbhg8lekdp 0 455751 6741200 5084379 2026-08-23T11:14:53Z Ljuba24b 92351 /* Reference */ 6741200 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref>[http://www.iucnredlist.org/details/135426/0 IUCN Red list]</ref> | image = Salvelinus umbla.jpg | image_caption = [[mladica]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Salmoniformes]] | familia = [[Salmonidae]] (postrvi) | genus = ''[[Salvelinus]]'' | species = '''''S. umbla''''' | binomial = ''Salvelinus umbla'' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms =''Salmo umbla'' <small>Linnaeus, 1758</small><br> ''Salmo salvelinus'' <small>Linnaeus, 1758</small><br> ''Salvelinus salvelinus'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> }} '''Jezerska zlatovčica''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salvelinus umbla''''') je vrsta [[postrvi]], ki je naravno razširjena v [[Alpe|Alpskih]] jezerih [[Evropa|Evrope]].<ref>[http://www.fishbase.org/summary/Salvelinus-umbla.html Salvelinus umbla - FishBase]</ref> ==Opis== Jezerska zlatovčica se zadržuje v globljih delih jezer, kjer se hrani z rakci, žuželkami in drugimi vodnimi živalmi. Odrasli osebki lahko tudi plenijo druge ribe. Med [[drst]]jo se zadržujejo v bližini kamnitega in peščenega dna na globinah med 30 in 120 metri globine.<ref>[http://eol.org/pages/1156860/overview EOL - Salvelinus umbla - Lake Char]</ref> V Sloveniji je jezerska zlatovčica [[invazivna vrsta]]. Prvič je bila v Slovenijo vnešena leta 1928, ko so jo iz Italije naselili v [[Krnsko jezero]], leta 1943 pa so jo iz Avstrije naselili še v [[Bohinjsko jezero]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.dprs.si/datoteke/1425662574-IZHODISCEZAPRIPRAVOKRITERIJEVINMETODOLOGIJEVREDNOTENJA.pdf|title=Izhodišče za pripravo kriterijev in metodologije vrednotenja bioloških obremenitev za celinske vode s področja ribiškega upravljanja, ribištva, ribogojstva in tujerodnih vrst rib |publisher=Zavod Umbra|date=marec 2014|accessdate=8. januarja 2019}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1= Škrbec|first1= Tone|last2= |first2= |year= 2012|title= Jezerska zlatovčica in kako jo lovimo|journal= Ribič|volume= 11|issue= 11/2012|pages= 314|publisher= Ribiška zveza Slovenije|doi= |url= http://ribiska-zveza.si/downloads/ribiz__11_2012_3UAX.pdf|accessdate= 8. januar 2019}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{fish-stub}} {{Taxonbar|from=Q2857855}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] {{normativna kontrola}} kh6ab7skvwylzcp4o4kb8de92lee2v8 0 455805 6741201 6701593 2026-08-23T11:15:36Z Ljuba24b 92351 /* Reference */ 6741201 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | status = | status_system = | status_ref = | image = Salvelinus fontinalis Prague Vltava 5.jpg | image_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Salmoniformes]] | familia = [[Salmonidae]] (postrvi) | genus = ''[[Salvelinus]]'' | species = '''''S. fontinalis''''' | binomial = ''Salvelinus fontinalis'' | binomial_authority = ([[Samuel Latham Mitchill|Mitchill]], 1814) | subdivision_ranks = podvrste | subdivision = ''S. f. agassizii'' <small>(Garman, 1885)</small>†<br /> ''S. f. timagamiensis'' <small>Henn & Rinckenbach, 1925</small> | synonyms= {{collapsible list|title=<small>''stara znanstvena imena''</small>|hlist=true| {{nowrap|''Salmo fontinalis'' <small>Mitchill, 1814</small>}} {{nowrap|''Baione fontinalis'' <small>(Mitchill, 1814)</small>}} {{nowrap|''Salmo canadensis'' <small>Griffith & Smith, 1834</small>}} {{nowrap|''Salmo hudsonicus'' <small>Suckley, 1861</small>}} {{nowrap|''Salvelinus timagamiensis'' <small>Henn & Rinckenbach, 1925</small>}} }} |synonyms_ref = <ref>{{navedi splet |url=http://www.fishbase.org/Nomenclature/SynonymsList.php?ID=246&SynCode=22950&GenusName=Salvelinus&SpeciesName=fontinalis |title=Synonyms of Salvelinus fontinalis (Mitchill, 1814) |publisher=Fishbase |accessdate=2014-02-23}}</ref> }} '''Potočna zlatovčica''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salvelinus fontinalis''''') je vrsta [[postrvi]], ki je domorodna v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], od tam pa so jo razselili po svetu.<ref name=hr.ribe>[http://www.ribe-hrvatske.com/index.php?option=com_content&view=article&id=119%3Asalvelinus-fontinalis&catid=38%3Asalmonidae&Itemid=11&lang=hr Potočna zlatovčica na strani "Ribe Hrvatske"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140810164751/http://www.ribe-hrvatske.com/index.php?option=com_content&view=article&id=119:salvelinus-fontinalis&catid=38:salmonidae&Itemid=11&lang=hr |date=2014-08-10 }}, dostopano 29. julija 2014.</ref> ==Opis== Potočna postrv je po [[hrbet|hrbtu]] olivno do temno zelene barve, posejane z gostimi rumenimi pegami okrogle oblike. [[Bok]]i so rumeno bele barve s svetlejšimi pikami, [[trebuh]] je bel ali rdečkast. V času [[drst]]i je trebuh izrazito rdeče barve. Na hrbtu in repni plavuti ima ta vrsta postrvi temne pege, nekateri primerki pa imajo po celem telesu včasih tudi rdeče pege, ki imajo včasih lahko belo obrobo. Odrasla potočna postrv doseže običajno med 25 in 65 cm v dolžino in tehta med 0,3 in 3 kg. Najdaljša zabeležena potočna zlatovčica je merila 86 cm in je tehtala 6,6 kg. Povprečna življenjska doba znaša okoli 7 let, v Kaliforniji pa so popisali primerek, star 15 let. Hitrost rasti potočne zlatovčice je pogojena z letnim časom, starostjo, temperaturo vode in zraka ter s hitrostjo [[vodotok]]a, v katerem živi. Načeloma ribe rastejo hitreje spomladi, ko je hitrost vodotokov višja, in tudi sicer ribe v hitrejših vodotokih rastejo hitreje.<ref>{{cite journal|last=Xu|first=Calin|title=Context-specific influence of water temperature on brook trout growth rates in the field|journal=Freshwater Biology|date=Nov 2010|volume=55|issue=11|pages=2253–2264|doi=10.1111/j.1365-2427.2010.02430.x|last2=Letcher|first2=Benjamin H.|last3=Nislow|first3=Keith H.}}</ref> Hrani se s [[plankton]]om, vodnimi nevretenčarji, školjkami, ličinkami vodnih žuželk, veliki primerki pa tudi z ribami. ==Habitat== Potočna zlatovčica poseljuje manjša in večja [[jezero|jezera]], [[potok]]e, [[reka|reke]] in [[ribnik]]e. Za preživetje potrebuje čisto vodo z visoko vsebnostjo [[kisik]]a. Najbolj ji ustrezajo vode s [[pH|pH vrednostjo]] med 5,0 in 7,5, preživi pa lahko v vodah z vrednostjo med 3,5 in 9,8.<ref>{{navedi splet |url=http://www.chebucto.ns.ca/ccn/info/Science/SWCS/WATERSHEDS/FISHERIES/FISHES/TROUT/BROOK_TROUT/brook_trout.html |title=Brook Trout ('&#39;Salvelinus fontinalis'&#39;) |publisher=Chebucto.ns.ca |accessdate=2013-07-10 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214173257/http://www.chebucto.ns.ca/ccn/info/Science/SWCS/WATERSHEDS/FISHERIES/FISHES/TROUT/BROOK_TROUT/brook_trout.html |archivedate=2013-12-14 |df= }}</ref> Najbolje uspevajo v vodotokih s temperaturami med 1 in 22° [[Celzij|C]]. V poletnih mesecih, ko se voda segreje in vodni tok umiri so prizadeti redvsem veliki primerki.<ref>{{cite journal|last=Xu|first=C.L.|title=Size-dependent survival of brook trout Salvelinus fontinalis in summer: effects of water temperature and stream flow|url=https://archive.org/details/journal-fish-biology_2010-06_76_10/page/2342|journal=Journal of Fish Biology|date=June 2010|volume=76|issue=10|pages=2342–2369|doi=10.1111/j.1095-8649.2010.02619.x|pmid=20557596|last2=Letcher|first2=B. H.|last3=Nislow|first3=K. H.}}</ref> Drstijo se med septembrom in marcem, spolno pa dozorijo med drugim in tretjim letom starosti, ko dosežejo dolžino med 15 in 30 cm.<ref name=hr.ribe/> [[Ikre]] samice odlagajo v plitke kotanje na prodnatem dnu, kjer se razvijajo med 95 in 100 dni. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Wikivrste|Salvelinus fontinalis}} {{Kategorija v zbirki|Salvelinus fontinalis}} {{fish-stub}} {{Taxonbar|from=Q723654}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Severne Amerike]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1814]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] {{normativna kontrola}} dcgahq9ws3ys0zqzj4j4mf2qwxnsqgz 0 456874 6740893 6256564 2026-08-22T14:31:02Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, +simbiotska bakterija, +rodovi 6740893 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Kirurgi | fossil_range = {{Fossil range|Eocen|recentno}} | image = Acanthurussohal-ArabischerDoktor.jpg | image_caption = ''[[Acanthurus sohal]]'' | taxon = Acanthuridae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = glejte besedilo | type_species = [[Acanthurus triostegus]] | type_species_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) }} '''Kirurgi''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Acanthuridae''''') je [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[red (biologija)|reda]] [[ostrižnjaki|ostrižnjakov]], v katero je vključenih 86 vrst. Gre za ribe, ki se primarno zadržujejo na [[koralni greben|koralnih grebenih]]. Vrste iz te družine so, zaradi svoje pisane obarvanosti, priljubljene akvarijske ribe. ==Poddružine in rodovi== Družina Acanthuridae vključuje naslednje živeče poddružine in rodove:<ref name="Nelson5">{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=497–502 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2023-07-10 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |url-status=dead }}</ref><ref name="VDLEF" /> * Poddružina [[Nasinae]] <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]] & [[Barton Appler Bean|Bean]], 1929</small> ** Rod ''[[Naso (fish)|Naso]]'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1801</small> * Poddružina [[Acanthurinae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> ** Pleme [[Acanthurini]] <small>Bonaparte, 1839</small><ref name = Scudder>{{cite journal |author=[[Samuel Hubbard Scudder]] |year=1884 |title=Nomenclator Zoologicus: An Alphabetical List of All Generic Names that Have Been Employed by Naturalists for Recent and Fossil Animals from the Earliest Times to the Close of the Year 1879 |journal=Bulletin of the United States National Museum |issue=19 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/15892#page/411/mode/1up}}</ref> *** Rod ''[[Acanthurus]]'' <small>[[Peter Forsskål|Forsskål]] 1775</small> *** Rod ''[[Ctenochaetus]]'' <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1884</small> ** Pleme [[Prionurini]] <small>[[J. L. B. Smith]], 1966</small> *** Rod ''[[Prionurus]]'' <small>Lacépède, 1804</small> ** Pleme [[Zebrasomini]] <small>[[Richard Winterbottom (ichthyologist)|Winterbottom]], 1993</small> *** Rod ''[[Paracanthurus]]'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> *** Rod ''[[Zebrasoma]]'' <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> ==Simbiotske bakterije== Kirurgi so edini znani gostitelji bakterij iz rodu ''[[Epulopiscium]]''. Te bakterije vplivajo na prebavo teh rib, saj jim omogočajo prebavo alg, ki so del njihove prehrane.<ref>{{Cite journal|last1=Miyake|first1=Sou|last2=Ngugi|first2=David Kamanda|last3=Stingl|first3=Ulrich|date=2015|title=Diet strongly influences the gut microbiota of surgeonfishes|journal=Molecular Ecology|language=en|volume=24|issue=3|pages=656–672|doi=10.1111/mec.13050|pmid=25533191|s2cid=206181801 |issn=1365-294X}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Fishelson|first=L.|date=1999-03-01|title=Polymorphism in gigantobacterial symbionts in the guts of surgeonfish (Acanthuridae: Teleostei)|journal=Marine Biology|language=en|volume=133|issue=2|pages=345–351|doi=10.1007/s002270050473|s2cid=84816281 |issn=1432-1793}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Pollak|first1=Peggy E.|last2=Montgomery|first2=W. Linn|date=1994-08-01|title=Giant bacterium (Epulopiscium fishelsoni ) influences digestive enzyme activity of an herbivorous surgeonfish (Acanthurus nigrofuscus)|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Physiology|volume=108|issue=4|pages=657–662|doi=10.1016/0300-9629(94)90352-2|issn=0300-9629}}</ref> ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== * {{Commons category-inline}} * {{cite web |url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/accounts/Acanthuridae/ |title=Acanthuridae: surgeonfishes, tangs, unicornfishes |author=R. Jamil Jonna |work=Animal Diversity Web |publisher=[[University of Michigan]] Museum of Zoology}} * {{cite journal|last=Sepkoski |first=Jack |title=A compendium of fossil marine animal genera |journal=Bulletins of American Paleontology |volume=364 |page=560 |year=2002 |url=http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723131237/http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |archive-date=2011-07-23 }} {{Taxonbar|from=Q465563}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Kirurgi (ribe)]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1832]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] hkxagzz3p6qboh0elsep1knaaotaz5k 6740894 6740893 2026-08-22T14:32:16Z Pinky sl 2932 Acanthuriformes 6740894 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Kirurgi | fossil_range = {{Fossil range|Eocen|recentno}} | image = Acanthurussohal-ArabischerDoktor.jpg | image_caption = ''[[Acanthurus sohal]]'' | taxon = Acanthuridae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = glejte besedilo | type_species = [[Acanthurus triostegus]] | type_species_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) }} '''Kirurgi''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Acanthuridae''') je [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[red (biologija)|reda]] Acanthuriformes, v katero je vključenih 86 vrst. Gre za ribe, ki se primarno zadržujejo na [[koralni greben|koralnih grebenih]]. Vrste iz te družine so, zaradi svoje pisane obarvanosti, priljubljene akvarijske ribe. ==Poddružine in rodovi== Družina Acanthuridae vključuje naslednje živeče poddružine in rodove:<ref name="Nelson5">{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=497–502 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2023-07-10 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |url-status=dead }}</ref><ref name="VDLEF" /> * Poddružina [[Nasinae]] <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]] & [[Barton Appler Bean|Bean]], 1929</small> ** Rod ''[[Naso (fish)|Naso]]'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1801</small> * Poddružina [[Acanthurinae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> ** Pleme [[Acanthurini]] <small>Bonaparte, 1839</small><ref name = Scudder>{{cite journal |author=[[Samuel Hubbard Scudder]] |year=1884 |title=Nomenclator Zoologicus: An Alphabetical List of All Generic Names that Have Been Employed by Naturalists for Recent and Fossil Animals from the Earliest Times to the Close of the Year 1879 |journal=Bulletin of the United States National Museum |issue=19 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/15892#page/411/mode/1up}}</ref> *** Rod ''[[Acanthurus]]'' <small>[[Peter Forsskål|Forsskål]] 1775</small> *** Rod ''[[Ctenochaetus]]'' <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1884</small> ** Pleme [[Prionurini]] <small>[[J. L. B. Smith]], 1966</small> *** Rod ''[[Prionurus]]'' <small>Lacépède, 1804</small> ** Pleme [[Zebrasomini]] <small>[[Richard Winterbottom (ichthyologist)|Winterbottom]], 1993</small> *** Rod ''[[Paracanthurus]]'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> *** Rod ''[[Zebrasoma]]'' <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> ==Simbiotske bakterije== Kirurgi so edini znani gostitelji bakterij iz rodu ''[[Epulopiscium]]''. Te bakterije vplivajo na prebavo teh rib, saj jim omogočajo prebavo alg, ki so del njihove prehrane.<ref>{{Cite journal|last1=Miyake|first1=Sou|last2=Ngugi|first2=David Kamanda|last3=Stingl|first3=Ulrich|date=2015|title=Diet strongly influences the gut microbiota of surgeonfishes|journal=Molecular Ecology|language=en|volume=24|issue=3|pages=656–672|doi=10.1111/mec.13050|pmid=25533191|s2cid=206181801 |issn=1365-294X}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Fishelson|first=L.|date=1999-03-01|title=Polymorphism in gigantobacterial symbionts in the guts of surgeonfish (Acanthuridae: Teleostei)|journal=Marine Biology|language=en|volume=133|issue=2|pages=345–351|doi=10.1007/s002270050473|s2cid=84816281 |issn=1432-1793}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Pollak|first1=Peggy E.|last2=Montgomery|first2=W. Linn|date=1994-08-01|title=Giant bacterium (Epulopiscium fishelsoni ) influences digestive enzyme activity of an herbivorous surgeonfish (Acanthurus nigrofuscus)|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Physiology|volume=108|issue=4|pages=657–662|doi=10.1016/0300-9629(94)90352-2|issn=0300-9629}}</ref> ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== * {{Commons category-inline}} * {{cite web |url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/accounts/Acanthuridae/ |title=Acanthuridae: surgeonfishes, tangs, unicornfishes |author=R. Jamil Jonna |work=Animal Diversity Web |publisher=[[University of Michigan]] Museum of Zoology}} * {{cite journal|last=Sepkoski |first=Jack |title=A compendium of fossil marine animal genera |journal=Bulletins of American Paleontology |volume=364 |page=560 |year=2002 |url=http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723131237/http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |archive-date=2011-07-23 }} {{Taxonbar|from=Q465563}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Kirurgi (ribe)]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1832]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] tovf0hswpy1ptbduk0a78you5w46qxu 0 456875 6740896 5094094 2026-08-22T14:35:41Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740896 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Kirurgi]] {{Redirect category shell| {{R from scientific name|fish}} }} 4bd660ud3tjhyphwmfc371vdnel07ep 0 459887 6740962 6700427 2026-08-22T16:22:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog 6740962 wikitext text/x-wiki [[File:Pont du Gard BLS.jpg|thumb|right|300px|Večkratni loki [[Pont du Gard]] v rimski Galiji (današnja južna Francija). Zgornji sloj zajema akvadukt, ki je v rimskih časih nosil vodo v Nimes; njegova spodnja stopnja je bila razširjena v 1740-ih, da bi nastala cesta čez reko.]] [[File:The Roman Aquaduct at Mória (Lesvos).ogv|thumb|300px|Zračni posnetki rimskega provincialnega akvadukta pri Mórii (Lesbos)]] [[Rimljani]] so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili '''akvadukte''' (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov. [[Akvadukt (vodovod)|Akvadukti]] so zagotavljali vodo za javna kopališča, javna stranišča, fontane in zasebna gospodinjstva, pa tudi za rudarstvo, mline, kmetije in vrtove. Akvadukti so prenašali vodo samo preko gravitacije, ob rahlem splošnem nagibu navzdol znotraj kanalov iz kamna, opeke ali [[rimski beton|beton]]a. Večina kanalov je bila zakopana pod zemljo in je sledila obrisom terena; ovire (vrhove) so zaobšli ali, manj pogosto, zgradili [[predor]]e. Kjer so naleteli na doline ali nižine, je bil akvadukt nameščen na [[Akvadukt (most)|most]] ali pa se je njegova vsebina natakala v visokotlačne svinčene, keramične ali kamnite cevi in se naprej pretakala preko [[sifon]]ov. Večina sistemov sistemov je imela sedimentacijske zbiralnike, ki so pripomogli k zmanjšanju količine naplavljenih odpadkov. [[Zapornica|Zapornice]] in ''castella aquae'' (distribucijski zbiralniki) sta regulirala oskrbo posameznih lokacij. V mestih je odtočna voda iz akvaduktov prečistila kanalizacijo in odtočne kanale. Prvi akvadukt v [[Rim]]u je bil zgrajen leta 312 pred našim štetjem in je na mestni trg za govedo pripeljal vodo v [[vodnjak]]. Do 3. stoletja našega štetja je imelo mesto enajst akvaduktov, ki so oskrbovali več kot milijon prebivalcev v ekstravagantnem gospodarstvu; večina vode je oskrbovala številna javna kopališča v mestu. Mesta in kraji po vsem rimskem imperiju so posnemali ta model in financirali akvadukte kot predmete javnega interesa in državljanskega ponosa, »drago, a potrebno razkošje, za katerega bi si lahko in so si prizadevali«.<ref>Gargarin, M. and Fantham, E. (editors). ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome, Volume 1''. p. 145.</ref> Večina rimskih akvaduktov se je izkazala za zanesljive in trajne; nekateri so se ohranili do zgodnjega modernega obdobja, nekateri pa se še vedno delno uporabljajo. [[Vitruvij]] je v svojem delu ''De Architectura'' (1. st. pr. n. št.) opisal geodetske in gradbene metode. General Frontinus podrobneje opisuje v svojem uradnem poročilu o težavah, uporabi in zlorabah javnih vodovodnih omrežij. Med vidne primere arhitekture akvaduktov spadajo podporni stebri [[Akvadukt, Segovia|akvadukta]] v Segoviji in [[cisterna bazilika|cisterne]] [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. == Ozadje == {{quote box |width = 260px |align = right |bgcolor = #c6dbf7 |title = |quote= »Izjemna veličina Rimskega cesarstva se kaže predvsem v treh stvareh: akvaduktih, utrjenih cestah in gradnji kanalov.« |source = Dionysius Halicarnassus, ''Roman Antiquities''<ref>Cited by Quilici, Lorenzo (2008). "Land Transport, Part 1: Roads and Bridges" in John Peter Oleson (ed.): ''The Oxford Handbook of Engineering and Technology in the Classical World''. Oxford University Press. New York. {{ISBN|978-0-19-518731-1}}. pp.&nbsp;551–579 (552).</ref>}} {{glavni|Seznam Rimskih akvaduktov}} Pred razvojem tehnologije gradnje akvaduktov so se Rimljani, tako kot večina njihovih sodobnikov v antičnem svetu, zanašali na lokalne vodne vire, kot so izviri in potoki, dopolnjeni s podtalnico iz zasebnih ali javnih vrtin in s sezonsko deževnico, ki se je zbirala iz streh v posode za shranjevanje in zbiralnike <ref>Mays, L. (editor). ''Ancient Water Technologies''. Springer. 2010. pp. 115–116.</ref>. Zanašanje starih skupnosti na take vodne vire je omejilo njihovo potencialno rast. Rimski akvadukti niso bili strogo rimski izumi - njihovi inženirji so bili seznanjeni s tehnologijami za upravljanje z vodo pri [[Etruščani]]h in Stari Grki|Grkih]] - vendar so se izkazali za vidno uspešne. Do zgodnje imperialne dobe so mestni akvadukti oskrbovali več kot milijon prebivalcev, ekstravagantna oskrba z vodo pa je postala temeljni del rimskega življenja <ref>Gargarin, M. and Fantham, E. (editors). ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome, Volume 1''. Oxford University Press. 2010. pp. 144–145.</ref>. Odtok vode iz akvadukta je čistil mestno kanalizacijo. Voda iz akvadukta je bila uporabljena tudi za oskrbo vil, okrasnih mestnih in primestnih vrtov, trgov, kmetij in kmetijskih posestev, ki so bili jedro rimskega gospodarstva in bogastva <ref>Cynthia Bannon, ''Gardens and Neighbors: Private Water Rights in Roman Italy''. University of Michigan Press, 2009, pp. 65–73.</ref>. === Rimski akvadukti === [[File:Aquae planrome.PNG|thumb|300px|Karta rimskih akvaduktov]] [[File:Aquae planlatium 2a.png|thumb|300px|Zemljevid prikazuje vire]] Rim je imel na svojih obodnih zidovih več izvirov, toda podzemna voda je bila znana kot neprimerna; voda iz reke Tiber je bila močno prizadeta zaradi onesnaženja in bolezenskih klic. Povpraševanje mesta po vodi je do leta 312 pred našim štetjem verjetno že davno preseglo lokalne zaloge, ko je prvi mestni akvadukt [[Aqua Appia]] naročil cenzor Apij Klavdij Kek. Aqua Appia je bil en od dveh večjih javnih projektov tistega časa; drug je bila vojaška cesta med Rimom in Capuo, prva etapa tako imenovane [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]] (''Via Appia''). Oba projekta sta imela pomembno strateško vrednost, saj je tretja Samnitejska vojna v tem obdobju trajala že trideset let. Cesta je omogočala hitro gibanje vojske in po zaslugi ali srečnem naključju je večina Aqua Appie tekla znotraj zakopanega kanala, relativno varnega pred napadom. Napajal jo je izvir 16,4&nbsp;km iz Rima in imel padec 10 metrov na svoji dolžini, da bi vsak dan pripelajl približno 75.500 kubičnih metrov vode v vodnjak na rimskem trgu goveda, [[Forum Boarium]], enem najnižjih javnih trgov v mestu.<ref>Rimski general in hidravlični inženir [Frontinus] je kasneje izračunal dostavo leta 1825 ''quinariae'' (75.537 kubičnih metrov) v 24 urah; glej Samuel Ball Platner (1929, kot je dokončal in revidiral Thomas Ashby): ''[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Aqua_Appia.html A Topographical Dictionary of Ancient Rome]''. London: Oxford University. p. 29.</ref> Drugi akvadukt, [[Aqua Anio Vetus]], je bil naročen približno štirideset let kasneje, financiran s pomočjo zakladov, zaseženih v Piru v Epirju. Njegov pretok je bil več kot dvakrat večji od pretoka Aqua Appia in je vstopil v mesto na dvignjenih lokih, in je oskrboval z vodo višje predele mesta. Leta 145 pr. n. št. je mesto ponovno preraslo svoje skupne zaloge. Uradna komisija je ugotovila, da so akvaduktni kanali razpadli, njihova voda je bila izčrpana zaradi uhajanja in nezakonitega iztoka. Pretor Kvint Marcij Reks jih je obnovil in uvedel tretjo, ''bolj zdravo'' oskrbo, [[Aqua Marcia]], najdaljši rimski akvadukt in dovolj močan za oskrbo [[Kapitolski grič|Kapitolskega griča]]. Dela so stala 180.000.000 sestercev in so trajala dve leti. [8] Ker se je povpraševanje še povečalo, je bilo zgrajenih še več akvaduktov, vključno z [[Aqua Tepula]] leta 127 pr. n. št. in [[Aqua Julia]] v letu 33 pr. n. št. Programi gradnje akvaduktov so dosegli vrhunec v cesarskem obdobju. Avgustova vladavina je izvedla gradnjo akvadukta [[Aqua Virgo]] in kratkega [[Aqua Alsietina]], ki je polnil umetno jezero Trastevere z vodo za uprizoritev morskih bojev za zabavo prebivalstva. Drugi kratek Avgustov akvadukt Aqua Marcia je polnil z vodo ''odlične kakovosti''. Cesar [[Kaligula]] je dodal ali začel dva akvadukta, ki ju je dokončal njegov naslednik Klavdij; 69&nbsp;km dolg [[Aqua Claudia]], ki je dajal vodo dobre kakovosti, vendar je bil večkrat neuspešen in [[Anio Novus]], najvišji od vseh rimskih akvaduktov in eden od najbolj zanesljivih, vendar nagnjenih k blatnim, obarvanim vodam, zlasti po dežju, kljub uporabi usedalnih rezervoarjev.<ref>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Frontinus/De_Aquis/text*.html Sextus Julius Frontinus, ''The Aqueducts of Rome'', 6–20]</ref> Večina rimskih akvaduktov je črpala iz različnih izvirov v dolini in visokogorju reke Anio, danes reke Aniene, vzhodno od [[Tibera|Tibere]]. Kompleksni sistem akvaduktnih vozlišč, pritokov in distribucijskih rezervoarjev je oskrboval vse dele mesta<ref>{{navedi splet|url=https://www.maquettes-historiques.net/P9.html|title=THE AQUEDUCTS|first=André|last=CARON|website=www.maquettes-historiques.net|accessdate=17 September 2017}}</ref>. [[Trastevere]], mestno območje zahodno od Tibere, je bilo v glavnem podprto z razširitvijo več mestnih vzhodnih akvaduktov, ki so čez reko prehajali v svinčenih ceveh, ki so bile zakopane v cesto na mostovih in tako tvorili inverten sifon<ref>Taylor, Rabun (2002), ''[http://www3.iath.virginia.edu/waters/Journal2TaylorNew.pdf#page=16 Tiber River bridges and the development of the ancient city of Rome]'', pp. 16–17, accessed 22 June 2013</ref>. Kadar je bilo treba to rečno oskrbo zaustaviti za redna popravila in vzdrževalna dela, so bile uporabljene vode Aqua Alsietine za oskrbo javnih fontan v Trastevereju. Stanje je bilo dokončno izboljšano, ko je cesar [[Trajan]] leta 109 n. št. zgradil akvadukt [[Aqua Trajana]], ki je prinesel čisto vodo neposredno v Trastavere iz vodonosnikov okoli jezera Bracciano.<ref>Hodge, A. Trevor, ''Roman Aqueducts and Water Supply'', Duckworth Archaeology, 2002, pp. 255 – 6, and note 43.</ref> [[File:Esquilino - acquedotto Anio Vetus 1000968.JPG|thumb|Ruševine Aqua Anio Vetus, rimski akvadukt zgrajen leta 272 pr. n. št.]] Do konca 3. stoletja našega štetja je mesto oskrbovalo 11 državno vodenih akvaduktov. Njihova skupna dolžina je ocenjena med 780 in nekaj več kot 800 kilometri, od tega je bilo približno 47&nbsp;km izvedenih nad tlemi, na zidanih objektih. Dobavili so približno 1 milijon kubičnih metrov vode na dan. ==== Časovnica ==== * 312 pr. n. št. Aqua Appia, prvi rimski akvadukt je zgradil Appius Claudius Caecus, akvadukt pa je skoraj v celoti pod zemljo. * 272 pr. n. št. Aqua Anio Vetus * 144 pr. n. št. se začne gradnja Aqua Marcia, dolžina 90&nbsp;km. * 33 p. n. št. Aqua Julia je zgradil Oktavijan (cesar Avgust) * Aqua Virgo je zgrajen za oskrbo termalnih kopališč na Marsovem polju (''Campus Martius''). * 38-52 n. št. zgrajena Aqua Claudia * 109 n. št. Aqua Traiana prinaša vodo iz jezera Bracciano, ki oskrbuje predmestje Rima, ki se zdaj imenuje Trastevere. === Akvadukti v Rimskem cesarstvu === [[File:Albarracín, Teruel, España, 2014-01-10, DD 002.JPG|thumb|"Galería de los Espejos" (galerija ogledal), predorski del 25 km rimskega akvadukta, zgrajen v 1. stoletju n. št. pri Albaracinu (Španija)]] Na stotine podobnih akvaduktov je bilo zgrajenih po vsem Rimskem imperiju. Mnogi od njih so od takrat propadli ali pa so bili uničeni, vendar ostajajo številni nedotaknjeni deli. Akvadukt Zaghouan je dolg 92,5&nbsp;km. Zgrajen je bil v 2. stoletju za oskrbo Kartagine (danes v Tuniziji). Preživeli mostovi akvaduktov so [[Pont du Gard]] v Franciji in [[akvadukt, Segovia]] v Španiji. Najdaljši enocevni akvadukt, več kot 240&nbsp;km, je bil povezan z akvaduktom Valens v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. »Znani sistem je vsaj dva in pol krat daljši od najdaljših zabeleženih rimskih akvaduktov v Kartagini in Kölnu, vendar je morda še bolj pomemben, saj je to eden od najvidnejših geodetskih dosežkov katere koli predindustrijske družbe«. V smislu dolžine in verjetnosti izenačitve ali preseganja stroškov in kompleksnosti je primerljiv Aqua Augusta, ki je oskrboval celotno regijo vsaj osem mest, vključno z glavnimi pristanišči Neapelj in Misenum; pomorska potovanja trgovcev in rimske mornarice so zahtevala obilne zaloge sveže vode.<ref>Da Feo, G., and Napoli, R. M. A., ''Zgodovinski razvoj avgustovega akvadukta v južni Italiji: dvajset stoletij del od Serina do Neaplja'', ''Water Science & Technology Water Supply'', March 2007</ref> == Načrtovanje, nadzor in gradnja == === Načrtovanje === Ne glede na to ali ga je financirala država ali je bil zgrajen v zasebni lasti, so bili akvadukti zaščiteni in urejeni z zakonom. Vsak predlagani akvadukt je moral biti podvržen nadzoru civilnih organov. Dovoljenje (od senata ali lokalnih oblasti) je bilo odobreno le, če je predlog spoštoval vodne pravice drugih državljanov; na splošno so rimske skupnosti poskrbele, da so si delili vodne vire po potrebi<ref>Cynthia Bannon, ''Gardens and Neighbors: Private Water Rights in Roman Italy''. University of Michigan Press, 2009, pp. 5-10</ref>. Zemljišče, na katerem je bil zgrajen državni akvadukt, je bilo lahko državno zemljišče (''ager publicus'') ali v zasebni lasti, v obeh primerih pa so veljale omejitve glede uporabe in posegov, ki bi lahko poškodovale strukturi akvadukta. V ta namen so tisti, ki jih je financirala država, rezervirali širok koridor zemljišča, do 15 čevljev na vsaki strani zunanjega roba akvadukta. Oranje, sajenje in gradnja so bili na tej meji prepovedani. Takšna ureditev je bila nujna za dolgoročno celovitost in vzdrževanje akvadukta, vendar ni bila vedno zlahka sprejeta ali se je zlahka uveljavila na lokalni ravni, zlasti če je bila ''ager publicus'' razumljena kot skupna lastnina. Nekateri zasebni ali manjši občinski akvadukti so morda zahtevali manj stroge in formalne dogovore.<ref name="Taylor, R. 2000, pp. 56-60">Taylor, R., ''Public Needs and Private Pleasures: Water Distribution, the Tiber River and the Urban Development of Ancient Rome'', (Studia Archaeologica), L'ERMA di BRETSCHNEIDER, 2000, pp. 56-60</ref> === Viri in nadzor === Izviri so bili daleč najpogostejši vir vode za akvadukt; večina rimske dobave je bila na primer iz različnih izvirov v dolini reke Anio in njenih višavjih. Izvirska voda je bila zajeta v kamnito ali betonsko pomožno stavbo, nato pa je vstopila v akvaduktno cev/kanal. Razpršeni izviri so zahtevali, da se v glavni kanal spelje več vej kanalov. Nekateri sistemi so črpali vodo iz odprtih, namensko zgrajenih zajezenih zbiralnikov, kot sta dva (še vedno v uporabi), ki sta oskrbovala akvadukt v podeželskem mestu Emerita Augusta.<ref>Mays, L., (Editor), ''Ancient Water Technologies'', Springer, 2010. p. 116.</ref> Ozemlje, po katerem je tekel akvadukt, je bilo treba skrbno pregledati, da bi zagotovili, da voda teče po sprejemljivem naklonu na celotni razdalji<ref name="Taylor, R. 2012">Taylor, R. (2012). Rome's Lost Aqueduct. (Cover story). Archaeology, 65(2), 34–40.</ref>. Rimski inženirji so uporabili različna geodetska orodja za načrtovanje poteka akvaduktov po pokrajini. Preverjali so horizontalne nivoje z izbranimi ''chorobates'', ploščat lesen okvir, opremljen z vodno gladino. Načrtovali so potek in kote, ki jih je bilo mogoče narisati in preveriti z ''[[groma|gromo]]'', sorazmerno preprosto napravo, ki jo je verjetno izpodrinila bolj sofisticirana [[dioptra]], predhodnica sodobnega [[teodolit]]a. V knjigi 8 Vitruvijeve ''De Architectura'' ta opisuje potrebo po zagotavljanju stalne oskrbe, metode raziskovanja in testiranja pitne vode. === Zdravstveni problemi === Grški in rimski zdravniki so poznali povezavo med stoječimi ali okuženimi vodami in boleznimi, ki so se prenašale z vodo. Vedeli so tudi za škodljive učinke svinca na zdravje tistih, ki so ga kopali in predelovali, zato so keramične cevi imele prednost pred svinčenimi. Kjer so bile uporabljene svinčene cevi, je stalen pretok vode in neizogibno odlaganje vodnih mineralov v ceveh nekoliko zmanjšalo onesnaženje vode s stopljenim svincem. Kljub temu je bila vsebnost svinca v tej vodi 100-krat višja kot v lokalnih izvirskih vodah.<ref>{{cite journal|url=http://www.pnas.org/content/111/18/6594|title=Lead in ancient Rome's city waters|first1=Hugo|last1=Delile|first2=Janne|last2=Blichert-Toft|first3=Jean-Philippe|last3=Goiran|first4=Simon|last4=Keay|first5=Francis|last5=Albarède|date=6 May 2014|publisher=|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=111|issue=18|pages=6594–6599|via=www.pnas.org|doi=10.1073/pnas.1400097111|pmid=24753588|pmc=4020092|bibcode=2014PNAS..111.6594D}}</ref> === Kanali in naklon === [[File:Aqüeducte de les Ferreres Tarragona 3.jpg|thumb|right|Vodni kanal ''Aqüeducte de les Ferreres'' tudi ''Pont del Diable'', Španija.]] Večina rimskih akvaduktov je imela ravno dno, prerez od 0,5 do 1 m pod površino tal, s kontrolnimi in dostopnimi pokrovi v rednih presledkih. [23] Kanal nad tlemi je bila po navadi pokrit s ploščo. Zgodnja kanali so bili zgrajeni iz [[klesanec|klesanca]], od pozne republikanske dobe se je namesto tega pogosto uporabljal z opeko obložen beton. Beton za obloge cevi je bil običajno vodotesen. Pretok vode je bil odvisen samo od gravitacije. Količina vode, ki se je pretakala v kanalu, je bila odvisna od hidrologije povodja - padavin, absorpcije in odtoka - preseka vodov in njegovega naklona; večina kanalov je potekala približno do dveh tretjin napolnjena. Prečni prerez je bil določen tudi z vzdrževalnimi zahtevami; delavci morajo biti sposobni vstopiti in dostopati do celote, z minimalnimi motnjami do njegovih delov.<ref>Hodge, A. Trevor, ''Roman Aqueducts and Water Supply,'' Duckworth Archaeology, 2002. p. 2.</ref> Vitruvij priporoča nizek padec ne manj kot 1:4800 za kanal, verjetno zato, da se prepreči poškodba konstrukcije zaradi erozije in vodnega tlaka. Ta vrednost se dobro ujema z izmerjenimi gradienti ohranjenih zidanih akvaduktov. Naklon Pont du Garda je le 34&nbsp;cm na kilometer, spusti se le 17 m navpično po celotni dolžini 50&nbsp;km: lahko prenaša do 20.000 kubičnih metrov na dan. Gradienti začasnih akvaduktov, ki so se uporabljali za hidravlično rudarjenje, so lahko bistveno večji, kot v Dolaucothiju v Walesu (z največjim naklonom okoli 1:700) in Las Medulas v severni Španiji. Kjer so bili v trajnih kanalih neizogibni ostri nakloni, bi lahko kanal stopničili, razširili ali izpustili v sprejemni rezervoar, da bi razpršili tok vode in zmanjšali njeno abrazivno silo <ref>Mays, L., (Editor), ''Ancient Water Technologies'', Springer, 2010. p. 119.</ref>. Uporaba kaskad in kapljic je pripomogla tudi k ponovnemu oksidiranju in tako 'osvežila' vodo.<ref>H. Chanson, "Hydraulics of Roman Aqueducts: Steep Chutes, Cascades, and Drop Shafts," ''American Journal of Archaeology'', Vol. 104 No. 1 (2000). 47-51.</ref> === Mostovi in sifoni === [[File:Aqueduct of Segovia 08.jpg|thumb|left|277px|Loki visokega dela rimskega akvadukta v Segoviji, v moderni Španiji.]] Nekateri akvaduktni kanali so bili speljani preko dolin na zidanih lokih iz kamna, opeke ali betona; Pont du Gard, eden najbolj impresivnih ohranjenih primerov masivnega zidanega kanala, se je raztezal po dolini reke Gardon 48,8 m nad tlemi. Kjer je bilo treba prečkati posebej globoke ali dolge doline, bi se lahko uporabili sifoni namesto obokanih opornikov; kanal je napajal vodo v rezervoar, ta pa preko sifona cevi. Cevi so prečkale dolino na nižji ravni, podprti z nižjim mostom, nato pa so se dvignile v sprejemni rezervoar na nekoliko nižji višini. Ta je bil izpuščen v drug kanal; celoten naklon se je ohranil. Sifonske cevi so bile običajno narejene iz spajkanega svinca, včasih ojačane z betonskimi oblogami ali kamnitimi obojkami. Manj pogosto so bile same cevi kamnite ali keramične, spojene kot moški-ženski in zaprte s svincem.<ref>Hodge, A. Trevor, ''Roman Aqueducts and Water Supply,'' Duckworth Archaeology, 2002. pp. 110 – 11.</ref> Vitruvij opisuje konstrukcijo sifonov in probleme blokade, izpihov in odzračevanja na najnižjih ravneh, kjer so bili pritiski največji. Kljub temu so bili sifoni vsestranski in učinkoviti, če so bili dobro zgrajeni in dobro vzdrževani. Horizontalni odsek visokotlačnih sifonskih cevi v akvaduktu Gier je bil nagnjen po mostovih za čiščenje plovne reke, z devetimi vodilnimi cevi vzporedno, betoniranimi.<ref>Mays, L., (Editor), ''Ancient Water Technologies'', Springer, 2010. p.120.[https://books.google.com/books?id=AEzOzSZEAToC&pg=PA120&lpg=PA120&dq=%22venter+bridge%22+Roman&source=bl&ots=CvtOLiuEYa&sig=w1rR4BBxcire7L_wa3bubBP3TLs&hl=en&ei=MH-ZTqeSNo2WhQf29_G0BA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=8&ved=0CFIQ6AEwBw#v=onepage&q=%22venter%20bridge%22%20Roman&f=false]</ref> Sodobni hidravlični inženirji uporabljajo podobne tehnike, da omogočijo prečkanje dolin v kanalizaciji. V Arlesu je manjša veja glavnega akvadukta oskrbovala lokalno predmestje s svinčevim sifonom, katerega "trebuh" je bil položen čez strugo, zato ni bilo potrebe po podpori mostu.<ref>Taylor, R., ''Public Needs and Private Pleasures: Water Distribution, the Tiber River and the Urban Development of Ancient Rome'', (Studia Archaeologica), L'ERMA di BRETSCHNEIDER, 2000, p. 31</ref> === Kontrola in vzdrževanje === [[File:F 57 Aqueduc Jouy aux Arches Bassin collecteur.JPG|right|thumb|210px|Porečje akvadukta Metz, Francija. Enojni obokani pokrov ščiti dva kanala; enega ali drugega je mogoče zapreti, omogočiti popravilo, drugi pa še naprej zagotavlja vsaj delno oskrbo.]] Rimski akvadukti so zahtevali celovit sistem rednega vzdrževanja. "Jasni koridorji", ustvarjeni za zaščito podzemnih in nadzemnih vodov, so bili redno pregledovani zaradi nezakonitega oranja, sajenja, cest in zgradb. Frontinus opisuje prodiranje drevesnih korenin v kanale kot posebno škodljive. Akvaduktne cevi so redno pregledovali in vzdrževali z delovnimi patruljami, da bi zmanjšali onesnaženje z algami, popravljali nenamerne poškodbe, čistili kanale peska in drugih odpadkov ter odstranjevali akrecijske dele kalcijevega karbonata v sistemih, ki jih napajala trda izvirska voda. Redno so zagotavljali preglede zakopanih vodov na standardnih in dostopnih točkah. Akrecije znotraj sifonov lahko drastično zmanjšajo pretok zaradi že tako majhnega premera cevi. Nekatere so imeli zapečatene odprtine, ki bi jih lahko uporabili za potrebe čiščenja cevi. V Rimu, kjer je bila oskrba s trdo vodo norma, so bili cevovodni sistemi plitvo zakopani pod cestnimi robniki, zaradi lažjega dostopa; kopičenje kalcijevega karbonata v teh ceveh je zahtevalo njihovo pogosto zamenjavo.<ref>Taylor, R., ''Javne potrebe in zasebni užitki: distribucija vode, reka Tibera in urbani razvoj starega Rima'' (Studia Archaeologica), L'ERMA di BRETSCHNEIDER, 2000, pp. 30-33, za kalcinirane prirastke in zamenjavo cevovoda. Predpisi o vodah predpisujejo razdaljo med zgradbami in omrežnimi cevmi na razdalji 5 metrov; urbana različica zaščitnih "koridorjev", ki se zagotavljajo akvaduktom.</ref> Akvadukt je bil pod splošno skrbjo in upravljanjem vodnega komisarja (''curator aquarum''). To je bilo visoko statusno imenovanje. Leta 97 je Frontin služil kot konzul in ''curator aquarum'' pod cesarjem Nervom<ref>Hodge, A. Trevor, ''Roman Aqueducts and Water Supply'', Duckworth Archaeology, 2002, pp. 16-17: Frontinus had already had a distinguished career as consul, general and provincial governor; and he served again as consul in 100</ref>. O vsakodnevnem poslovanju skupin za vzdrževanje akvaduktov (''aquarii'') je malo znanega. Pod cesarjem Klavdijem je rimski kontingent cesarskih ''aquarijev'' sestavljala ''familia aquarum'' s 700 osebami, sužnji in svobodnjaki, ki so se financirale s kombinacijo cesarskih in vodnih davkov. Nadziral jih je cesarski svobodnjak, ki je opravljal funkcijo ''procurator aquarium''. Njihova je bila verjetno nikoli končana rutina patrulje, inšpekcije in čiščenja, ki je bila prekinjena z občasnimi nujnimi primeri. Popolno zaprtje vsakega akvadukta za servisiranje je bilo redko, kar se da kar se da kratek čas, pri čemer bi bila popravila po možnosti izvedena, ko je bilo povpraševanje po vodi najnižje, kar je verjetno ponoči. Oskrba z vodo se je lahko izklopila na izhodu iz akvadukta, ko so bila potrebna majhna ali lokalna popravila, vendar so zaradi velikega vzdrževanja in popravil kanala samega morali popolno preusmeriti vodo na neki točki gorvodno ali na samem izviru. [[File:Castellum_PS01.JPG|right|thumb|Urbani distribucijski rezervoar v Nîmesu, Francija. Krog cevi teče iz osrednjega rezervoarja, napajanega s kvadratnim akvaduktom.]] === Distribucija === Omrežje akvadukta je bilo mogoče neposredno izkoristiti, vendar so bolj pogosto napajali javne distribucijske terminale, znane kot ''castella aquae'', ki so oskrbovali različne veje in krake, po navadi preko velikih cevi iz svinca ali keramike. Nato bi se mreža nadalje razdelila. Prijavili bi se licencirani zasebni uporabniki, ki so plačevali pristojbino, skupaj s cevjo, ki je vodila od javnega akvadukta do njihove zasebne lastnine - širša je cev, večji je bil pretok in višja je bila pristojbina. Uničevanje in goljufije, da bi se izognili ali zmanjšali plačilo, so bili običajni; metode so bile vgradnja nelicenciranih uporabnikov, dodatni priključki in nezakonito širjenje svinčenih cevi; bilo je tudi podkupovanje ali popustljivost brezvestnih uradnikov ali delavcev pri akvaduktih. Uradne cevi so imele napise z informacijami o proizvajalcu, monterju in verjetno o naročniku in njihovi upravičenosti.<ref>Hodge, A. Trevor, ''Roman Aqueducts and Water Supply'', Duckworth Archaeology, 2002, pp. 291−298, 305−311, and footnotes.</ref> Med cesarsko dobo je proizvodnja svinca postala imperialni monopol in dodelitev pravic za črpanje vode za zasebno uporabo iz državnih akvaduktov je postala imperialni privilegij.<ref>Taylor, R., ''Public Needs and Private Pleasures: Water Distribution, the Tiber River and the Urban Development of Ancient Rome'', (Studia Archaeologica), L'ERMA di BRETSCHNEIDER, 2000, pp. 85-86</ref><ref>H B Evans, ''Water Distribution in Ancient Rome: The Evidence of Frontinus'', University of Michigan Press, 1997, pp. 41−43, 72.</ref> == Uporaba == === Javna in domača uporaba === [[File:Tivoli Acquedotto Arci 0511-03.JPG|thumb|Ostanki Aqua Marcia blizu Tivolija, zgrajen med 144–140 pr. n. št. v času Rimske republike]] Prvi rimski akvedukt (312 pr. n. št.) je bil narejen z zelo nizkim tlakom in bolj ali manj konstanten v glavnem mestnem trgovskem središču in na trgu goveda, verjetno z nizom korit ali vodnjakov; zgornji del za gospodinjsko uporabo, nižji za napajanje živine, s katero se je trgovalo. Večina Rimljanov je napolnila vedra in posode za shranjevanje v vodnjakih in vodo odnesla v svoja stanovanja; boljši so po vodo poslali sužnje. Višina odtoka je bila prenizka, da bi lahko omogočila mestnemu gospodinjstvu ali zgradbi neposredno oskrbo; preliv se je spustil v glavno rimsko kanalizacijo in od tam v Tibero. V tem času Rim ni imel javnih kopališč. Prva so bila verjetno zgrajena v naslednjem stoletju na podlagi predhodnic v sosednji [[Kampanija|Kampaniji]]; omejeno število zasebnih kopališč in majhnih, javnih uličnih kopališč je imelo zasebno oskrbo z vodo, a ko so vodo iz akvaduktov pripeljali na višja mestna območja, so po vsem mestu zgradili velika in dobro opremljena javna kopališča, pitna voda pa je bila pod visokim pritiskom speljana v javne vodnjake. Javne kopeli in vodnjaki so postali posebnosti rimske civilizacije, zlasti kopališča so postala pomemben socialni center. Večina rimskih meščanov je živela v večstanovanjskih blokih (''insulae''). Nekateri bloki so imeli vodo, vendar le za najemnike na dražjih, nižjih nadstropjih; ostali so se oskrbovali zastonj z vodo iz javnih vodnjakov.<ref>Gill N.S. (2007). Aqueducts, Water Supply and Sewers in Ancient Rome. Web. 22 Apr. 2013. http://ancienthistory.about.com/od/aqueducts/p/RomanWater.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130514053716/http://ancienthistory.about.com/od/aqueducts/p/RomanWater.htm |date=2013-05-14 }}</ref> === Kmetijstvo === Med 65 in 90 % prebivalcev rimskega cesarstva je bilo vključenih v neko obliko [[kmetijstvo|kmetijskega]] dela. Kmetje, katerih vile ali posesti so bile blizu javnega akvadukta, so lahko z licenco določili določeno količino vode za poletno namakanje v vnaprej določenem času; to je bilo potrebno zaradi omejevanja izčrpavanja oskrbe z vodo za uporabnike v nadaljevanju akvadukta in pomagalo zagotoviti pravično porazdelitev med konkurenti v času, ko je bila voda najbolj potrebna in redka. Voda je bila morda najpomembnejša spremenljivka v kmetijskem gospodarstvu sredozemskega sveta. Naravni vodni viri rimske Italije - izviri, potoki, reke in jezera - so bili neenakomerno porazdeljeni po pokrajini, voda pa je bila v najbolj toplem, suhem poletnem rastnem obdobju najbolj potrebna. Columella, kmetijski strokovnjak v rimskem času, je priporočal, naj ima vsaka kmetija izvir, potok ali reko, vendar je priznaval, da to ni vedno mogoče. Kmetijska zemljišča brez zanesljivega poletnega vira vode so bila praktično brez vrednosti. Med rastno dobo je lahko povpraševanje po 'skromnem lokalnem' namakalnem sistemu porabilo toliko vode kot mesto Rim. Tudi živino, katere gnoj je pomembno hranil njive, je bilo treba hraniti in napajati vse leto. Vsaj nekateri rimski lastniki zemljišč in kmetje so se delno ali v celoti oprli na vodo iz akvaduktov za pridelavo pridelkov kot njihov primarni ali edini vir dohodka, o deležu te vode iz akvadukta je mogoče le ugibati. Zagotovo je ustvarjanje mestnih akvaduktov prineslo rast v intenzivnem in učinkovitem primestnem trženju kmetovanja krhkih, pokvarljivih surovin, kot so cvetje (za parfume in za festivalske girlande), grozdje, zelenjavo in sadovnjake in malih rejnih živali, kot so prašiči in piščanci, blizu mestnega tržišča. Licencirana pravica do akvadukta na kmetijskih zemljiščih je lahko povzročila povečanje produktivnosti, denarni dohodek s prodajo presežnih živil in povečanje vrednosti samega zemljišča. Na podeželju je bilo zlasti težko dobiti dovoljenje za črpanje vode iz akvadukta za namakanje; izvajanje in zloraba teh pravic sta bila predmet različnih znanih pravnih sporov in sodb ter vsaj ene politične kampanje; v začetku 2. stoletja pr. n. št. je [[Marko Porcij Katon starejši|Kato]] poskušal zapreti vsa nezakonita podeželska mesta, zlasti tista, ki so bila v lasti podeželske elite – »Poglejte, za koliko je kupil zemljišče, kamor usmerja vodo!« - med [[cenzor|cenzuro]]. Njegov poskus reforme se je v najboljšem primeru izkazal za nestalen. Čeprav se je lahko nezakonito prisvajanje vode kaznovalo z zasegom premoženja, vključno z nezakonitim zalivanjem zemlje in pridelkov se zdi, da ta zakon nikoli ni bil uporabljen in je bil verjetno neizvedljiv; prehranski presežki so zniževali tudi cene. Zlasti pomanjkanje zrnja bi lahko privedlo do lakote in socialnih nemirov. Vsaka praktična rešitev je morala vzpostaviti ravnovesje med vodnimi potrebami mestnega prebivalstva in proizvajalci žit, obdavčiti dobičke in zagotoviti zadostno količino žit po razumni ceni za rimsko revno prebivalstvo (tako imenovano 'koruzno hrano') in vojsko. Namesto da bi si prizadevali za uvedbo neproduktivnih in verjetno neizvedljivih prepovedi, so oblasti izdale posamezne vodne dotacije (čeprav redko na podeželju) in licence ter regulirane odtoke vode različno uspešno. V 1. stoletju našega štetja je [[Plinij starejši]], tako kot Kato, lahko rohnel proti proizvajalcem žita, ki so še naprej delali z dobičkom iz javne vode in javnega zemljišča.<ref>Cynthia Bannon, ''Gardens and Neighbors: Private Water Rights in Roman Italy''. University of Michigan Press, 2009, pp. 5−10; citira Hodge, ''Roman Aqueducts'', pp. 246−247 za oceno porabe vode z namakanjem; str. 219 za Katonovo zakonodajo o zlorabi vode: citat izhaja iz Catoovega govora proti L. Furiusu Purpureusu, ki je bil konzul leta 196 pr. n. št.</ref> Nekateri lastniki zemljišč so se izognili takšnim omejitvam in zapletom tako, da so kupili pravice za dostop do vode v oddaljenih izvirih, ne nujno na lastni zemlji. Tisti, ki so imeli veliko bogastvo in status, so zgradili lastne akvadukte za prenos takšne vode od izvira do polja ali vile; Mumius Niger Valerius Vegetus je kupil pravice do izvira in njegove vode od svojega soseda in pravice do dostopa do koridorja vmešanega zemljišča, nato pa zgradil akvadukt manj kot 10 kilometrov dolg, ki je povezal izvir z njegovo vilo. Senatorsko dovoljenje za to ''Aqua Vegetiano'' je bilo podeljeno šele, ko se je zdelo, da projekt ne posega v vodne pravice drugih državljanov.<ref>Cynthia Bannon, ''Gardens and Neighbors: Private Water Rights in Roman Italy''. University of Michigan Press, 2009, p. 73.</ref> 0 === Industrija === [[File:Canal romano de Llamas.jpg|right|thumb|240px|V skalo vrezan akvadukt dovaja vodo v rudnik Las Médulas.]] Nekateri akvadukti so oskrbovali z vodo industrijske obrate, po navadi prek odprtega kanala, zarezanega v zemljo, z glinasto ali leseno oblogo, da bi zmanjšali izgube vode. Večina takih kanalov je bila zasnovana za obratovanje na strmih naklonih, ki bi lahko zagotovili veliko količino vode, ki je bila potrebna pri rudarskih dejavnostih. Voda je bila uporabljena pri [[hidravlično rudarjenje|hidravličnem rudarjenju]], da so odstranili razkritje in izpostavili rudo s poplavljanjem, lomljenjem in spiranjem kamnin, ki so se že segrele in oslabile zaradi ognja, ter moči vodnih koles in potopnih kladiv za obdelavo. Dokazi o takih kanalih in strojih so bili najdeni na Dolaucothiju v jugozahodnem Walesu.<ref>[[Andrew Wilson (classical archaeologist)|Wilson, Andrew]] (2002): "Machines, Power and the Ancient Economy", ''The Journal of Roman Studies'', Vol. 92, pp.&nbsp;1–32 (21f.), p. 21f.</ref><ref>Lewis, M.J.T., "Millstone and Hammer: the Origins of Water Power", Hull Academic Press, 1998, Section 2.</ref> Rudarske lokacije, kot sta Dolaucothi in [[Las Médulas]] v severozahodni Španiji, prikazujejo več akvaduktov, ki so dovajali vodo iz lokalnih rek v rudnik. Kanali so postali odveč, ko so bližnjo rudo izčrpali. Las Medulas prikazuje vsaj sedem takih kanalov, Dolaucothi pa vsaj pet. Na Dolaucothiju so rudarji uporabljali rezervoarje za zadrževanje vode in posode za odtekanje vode ter zapornice za nadzor pretoka ter padajoče žlebove za preusmerjanje vodnih zalog. Preostale sledi takih kanalov omogočajo sklepanje o zaporedju [[rudarjenje|rudarjenja]]. [[File:Dolaucothimap2.jpg|thumb|300px|left|Karta rudnika zlata Dolaucothi, prikazuje akvadukt]] Številna druga mesta, ki so jih napajali z več akvadukti, še niso bila temeljito raziskana ali izkopana, kot je na primer v Longoviciumu pri Lanchestru južno od Hadrijanovega zidu, kjer so bile zaloge vode uporabljene za gonjenje kladiv za kovanje [[železo|železa]]. V Barbegalu v rimski [[Galija|Galiji]] se je rezervoar napajal z akvaduktom, ki je vodil čez serijo kaskad na 15 ali 16 vodnih mlinov, ki so mleli moko za regijo Arles. Podobne ureditve, čeprav v manjšem obsegu, so bile najdene v [[Cezareja|Cezareji]], Venafrumu in v rimskih Atenah. Rimski akvadukt Aqua Traiana je vodil na mlin za moko pri [[Janiculum]]u, zahodno od Tibere. Mlin v kleti Karakalovih term je deloval prek prelitja akvadukta; to je bil samo eden od mnogih mestnih mlinov, ki jih je gnala akvaduktna voda, z uradnim dovoljenjem ali brez njega. Zakon iz 5. stoletja je prepovedal nedovoljeno uporabo vode iz akvadukta za mletje.<ref>Hodge, A. Trevor, ''Roman Aqueducts and Water Supply'', Duckworth Archaeology, 2002. pp. 255−258. [Paperback] [https://www.amazon.com/Roman-Aqueducts-Supply-Duckworth-Archaeology/dp/0715631713]</ref> == Opuščanje uporabe == [[File:Eifelwasserleitung05.jpg|right|thumb|210px|Del akvadukta Eifel, Nemčija, zgrajen leta 80. Njegov kanal je zožen zaradi nalaganja kalcijevega karbonata, ki se je akumuliral zaradi pomanjkanja vzdrževanja.]] V času padca Rimskega imperija so sovražniki namerno uničili nekatere akvadukte, a so jih tudi zaradi propadajoče rimske infrastrukture in pomanjkanja vzdrževanja, kot je akvadukt Eifel, prenehali uporabljati. Opažanja Španca Pedra Tafurja, ki je leta 1436 obiskal Rim, razkrivajo nesporazume o naravi rimskih akvaduktov: {{citatni blok|Sredi mesta teče reka, ki so jo Rimljani prinesli z velikim delom in jo postavili medse, in to je Tibera. In naredili so novo rečno korito, pravijo, iz svinca, in kanale na enem in drugem koncu mesta za vtok in iztok, tako za napajanje konjev kot za druge storitve, priročne ljudem, in vsak, ki bi vstopil na katerem drugem kraju, bi se utopil.<ref>Pedro Tafur, ''Travels and Adventures (1435–1439)'', trans. Malcolm Letts, Harper & brothers, 1926. [http://depts.washington.edu/silkroad/texts/tafur.html#ch3 link to washington.edu]</ref>}} V času [[renesansa|renesanse]] so bili ostanki mestnih masivnih zidanih akvaduktov navdih [[arhitekt]]ov, [[inženir]]jev in njihovih [[pokrovitelj]]ev; [[papež Nikolaj V.]] je leta 1453 obnovil glavni rimski kanal ''Aqua Virgo''. [49] Veliko akvaduktov v nekdanjem rimskem imperiju je bilo v dobrem stanju. Obnova akvadukta v Segoviji v Španiji v 15. stoletju kaže napredek na Pont du Gard z uporabo manjših lokov večje višine in tako večjo ekonomičnost pri uporabi surovin. Spretnost gradnje akvaduktov ni bila izgubljena, zlasti manjših, skromnejših kanalov za oskrbo vodnih koles. Večina tovrstnih mlinov v Veliki Britaniji je bila razvita v srednjeveškem obdobju za proizvodnjo moke in so uporabili podobne metode, kot so jih razvili Rimljani s kanali iz lokalne reke in potoka. ==Sklici== {{sklici|2}} == Literatura == *Blackman, Deane R., Hodge, A. Trevor (2001). "Frontinus' Legacy". University of Michigan Press. *Bossy, G.; G. Fabre, Y. Glard, C. Joseph (2000). "Sur le Fonctionnement d'un Ouvrage de Grande Hydraulique Antique, l'Aqueduc de Nîmes et le Pont du Gard (Languedoc, France)" in ''Comptes Rendus de l'Académie des Sciences de Paris''. Sciences de la Terre et des Planètes. Vol. 330, pp.&nbsp;769–775. *Chanson, H. (2002). "[http://espace.library.uq.edu.au/eserv.php?pid=UQ:11123&dsID=hb2002.pdf Certains Aspects de la Conception hydraulique des Aqueducs Romains]". ''Journal La Houille Blanche''. No. 6/7, pp.&nbsp;43–57. *Chanson, H. (2008). [http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:138266 "The Hydraulics of Roman Aqueducts: What do we know? Why should we learn ?"] in ''Proceedings of World Environmental and Water Resources Congress 2008 Ahupua'a''. ASCE-EWRI Education, Research and History Symposium, Hawaii, USA. Invited Keynote lecture, 13–16 May, R.W. Badcock Jr and R. Walton Eds., 16 pages ({{ISBN|978-0-7844-0976-3}}) *Coarelli, Filippo (1989). ''Guida Archeologica di Roma''. Milano: Arnoldo Mondadori Editore. *Claridge, Amanda (1998). ''Rome: An Oxford Archaeological Guide''. New York: Oxford University Press. *Fabre, G.; J. L. Fiches, J. L. Paillet (2000). ''L'Aqueduc de Nîmes et le Pont du Gard. Archéologie, Géosystème, Histoire''. CRA Monographies Hors Série. Paris: CNRS Editions. *Gebara, C.; J. M. Michel, J. L. Guendon (2002). "L'Aqueduc Romain de Fréjus. Sa Description, son Histoire et son Environnement", ''Revue Achéologique de Narbonnaise'', Supplément 33. Montpellier, France. *Hodge, A.T. (2001). ''Roman Aqueducts & Water Supply'', 2nd ed. London: Duckworth. *Leveau, P. (1991). "Research on Roman Aqueducts in the Past Ten Years" in T. Hodge (ed.): ''Future Currents in Aqueduct Studies''. Leeds, UK, pp.&nbsp;149–162. *Lewis, P. R.; G. D. B. Jones (1970). "Roman gold-mining in north-west Spain". ''Journal of Roman Studies'' 60 : 169-85. *Lewis, P. R.; G. D. B. Jones (1969). "The Dolaucothi gold mines, I: the surface evidence". ''The Antiquaries Journal'', '''49''', no. 2: 244–72. *Taylor, R., ''Public Needs and Private Pleasures: Water Distribution, the Tiber River and the Urban Development of Ancient Rome'', (Studia Archaeologica) L'ERMA di BRETSCHNEIDER, 2000. *Tucci, Pier Luigi (2006). "Ideology and technology in Rome’s water supply: castella, the toponym AQVEDVCTIVM, and supply to the Palatine and Caelian hill". ''Journal of Roman Archaeology'' 19 : 94-120. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Ancient Roman aqueducts}} *Sextus Julius Frontinus. ''[http://www.uvm.edu/~rrodgers/Frontinus.html De Aquaeductu Urbis Romae]'' (''On the water management of the city of Rome''). Translated by R. H. Rodgers. University of Vermont. 2003. *[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Periods/Roman/Topics/Engineering/waterworks/home.html Lacus Curtius] – entry on Roman waterworks, uchicago.edu *[http://www.romaq.org/index.php?pid=map Aqueduct survey on-line project] *[http://www.romanaqueducts.info/ 600 Roman aqueducts] – with 25 descriptions in detail, romanaqueducts.info *[http://www.archeoroma.com/gli_acquedotti.htm Map of Roman aqueducts], archeoroma.com *[http://acquedottidiroma.weebly.com/acquedotti-di-roma-planimetria.html Planimetry of Ancient aqueducts in Roman countryside] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150804231034/http://acquedottidiroma.weebly.com/acquedotti-di-roma-planimetria.html |date=2015-08-04 }}, acquedottidiroma.it *[http://espace.library.uq.edu.au/eserv/UQ:138266/ewri08_k.pdf Recent advances in study of Roman aqueducts by Chanson] *[http://espace.library.uq.edu.au/list.php?browse=author&author_id=193 Hubert Chanson] – A dozen freely available published research articles on Roman aqueduct hydraulics and culvert design, and related topics by Professor Hubert Chanson, Department of Civil Engineering, University of Queensland. *[https://www.theguardian.com/world/2010/jan/24/roman-aqua-traiana-film-makers John Hooper, ''Secrets of Roman aqueduct lie in chapel'']. ''The Guardian''. 24 January 2010. *[http://www.eurekalert.org/pub_releases/2015-06/crwi-tra061015.php Travertine reveals ancient Roman aqueduct supply] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimska arhitektura]] [[Kategorija:Ravnanje z vodo]] [[Kategorija:Infrastruktura]] [[Kategorija:Zgodovina tehnike]] amy094jfgqdyxvl0c14z5ypqnh4xg2w 0 460877 6740825 5965358 2026-08-22T12:33:36Z Ljuba24b 92351 dp 6740825 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Gustavo Adolfo Claudio Domínguez Bastida''', bolj poznan kot '''Gustavo Adolfo Bécquer''', [[Španci|španski]] [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[17. februar]] [[1836]], [[Sevilla]], † [[22. december]] [[1870]], [[Madrid]]. Pripadal je obdobju pozne romantike. Čeprav se je že v času svojega življenja uveljavil kot umetnik, je šele po smrti pridobil ugled pomembnega ustvarjalca v španski književnosti. Njegovi najbolj znani deli sta ''Rimas'' in ''Leyendas''. ==Življenje in delo== Rodil se je 17. februarja 1836 v [[Sevilla|Sevilli]] kot sin slikarja Joséja Domíngueza Insaustija (bolj poznanega pod imenom José Domínguez Bécquer) ter Joaquine Bastide Vargas. Očetovi predniki so bili bogati trgovci [[Flamci|flamskega]] rodu, imenovani Becker oziroma Bécquer, ki so se v 16. stoletju ustalili v andaluzijski prestolnici. Tako Gustavo kot njegov brat Valeriano sta prevzela priimek Bécquer za podpisovanje svojih del. Krščen je bil v župniji San Lorenzo Mártir. Predniki po očetovi strani so bili slikarji [[Andaluzija|andaluzijskih]] šeg; tudi Gustavo in brat Valeriano sta bila nadarjena za risanje. Po smrti svojega očeta, je Gustavo leta 1846 začel obiskovati šolo Real Colegio de Humanidades de San Telmo v Sevilli, kjer ga je učil Francisco Rodríguez Zapata, učenec pomembnega pesnika Alberta Lista. V šoli se je spoprijateljil z Narcisom Campillom, s katerim je začel sodelovati pri pisanju. Že zelo mlada sta napisala drami ''Los conjurados'' ter ''El bujarrón en el desierto''. Leta 1847 je Gustavu umrla tudi mati, zato sta skrbništvo nad njim in nad njegovim bratom prevzela teta María Bastida ter stric Juan de Vargas. Ko je leta 1847 Isabel II ukinila šolo, ki jo je obiskoval, se je Gustavo preselil k svoji botri Manueli Monnehay Moreni, premožni trgovki francoskega rodu. Botra ga je spodbujala k branju knjig iz svoje domače knjižnice, kjer se je Gustavo resnično navdušil za književnost. Malo pozneje se je začel šolati v ateljeju Antonia Cabrala Bejarana, vendar ga je literatura zanimala bolj kot slikanje, zato mu je stric Joaquín Domínguez Bécquer plačal ure [[Latinščina|latinščine]], da bi lahko mladi Gustavo bral latinske klasike v izvirniku. Po nekaj objavljenih delih v revijah, se je Bécquer leta 1854 preselil v [[Madrid]], da bi postal slaven pisatelj. Kmalu je doživel veliko razočaranje, saj je bilo uspeti težje, kot si je sprva predstavljal. Da bi vseeno nekaj zaslužil za preživetje, je s svojimi prijatelji (Julio Nombela, Luis García Luna, Ramón Rodríguez Correa) pod psevdonimom Gustavo García pisal komedije in ''zarzuele'', kot na primer ''La novia y el pantalón'', v kateri s satiro opisuje meščansko okolje, ter ''La venta encantada'', katere temelj je [[Don Kihot|Don Kihot iz Manče]]. Preživljal se je z raznovrstnimi deli – prevajal je iz francoščine, bil je pomočnik urednika ter pisar in risar. Nekaj let kasneje se je z bratom preselil v [[Toledo]] z namenom, da bi dobil navdih za nastajajočo knjigo ''Historia de los templos de España''. V tistem času sta ga zanimala [[George Noel Gordon Byron|Byronovo]] delo ''Hebrew Melodies'' ter [[Heinrich Heine|Heinovo]] delo ''Intermezzo'', saj se je navdušil nad prevodom Eulogia Florentina Sanza, objavljenega leta 1857 v reviji ''El Museo Universal''. Še istega leta je dobil delo na Dirección de Bienes Nacionales, vendar ga je kmalu tudi izgubil, saj naj bi delovni čas posvečal pisanju ter risanju. Bécquer je zbolel zaradi [[tuberkuloza|tuberkuloze]] ter postajal bolj in bolj nesrečen; le s pomočjo brata Valeriana ter prijateljev je uspel premagati krizo. Že kmalu pa se je lotil naslednjega projekta, ki ga je navdihnilo [[François-René de Chateaubriand|Chateaubriandovo]] delo Génie du christianisme. Začel je preučevati špansko krščansko umetnost ter jo združil s krščanskim mišljenjem, arhitekturo ter zgodovino. Nedolgo zatem je izdal prvi zvezek ''Historie de los templos de España'', opremljenega z ilustracijami, ki jih je narisal brat Valeriano. Okoli leta 1858 je spoznal Josefino Espín ter ji začel dvoriti, vendar se je kmalu zagledal v njeno sestro Julio Espín, operno pevko, ki jo je spoznal v literarnem krožku. Bécquer, zaljubljen v svojo muzo, je začel pisati prve pesmi, ki so bila pozneje zbrana v delu ''Rimas''. Zveza med njima se ni obnesla, saj je Julia ciljala višje in se ni zadovoljila z umetnikom, ki še ni bil uveljavljen. V tem času se je Bécquer navdušil nad skladateljem [[Frédéric Chopin|Chopinom]]. Leta 1860 je objavil ''Cartas literarias a una mujer'', kjer v dialogu z namišljeno žensko pojasni svoje poglede na poezijo ter ljubezen. V hiši zdravnika, ki ga je zdravil zaradi spolno prenosljive bolezni, je spoznal svojo bodočo ženo Casto Esteban y Navarra. Poročila sta se 19. maja 1861 v cerkvi San Sebastián v Madridu. Imela sta tri otroke: Gregorio Gustavo Adolfo, Jorge ter Emilio Eusebio. Bécquer v zakonu ni bil srečen – ves navdih za pisanje je črpal iz ljubezni do Elise Guillén, s katero je imel razmerje tik pred poroko s Casto. Da bi preživel svojo družino, se je Bécquer zaposlil pri novonastalem časopisu ''El Contemporáneo'', kjer se je proslavil kot pisatelj. Leta 1863 se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zato se je z bratom preselil v [[Zaragoza|Zaragozo]] v samostan Veruela. Tukaj sta oba brata dobila navdih za ustvarjanje – Bécquer je napisal zbirko pisem ''Desde mi celda''. Čeprav tukaj nista ostala dolgo časa, je to obdobje izjemno pomemben del njune ustvarjalne poti. Po okrevanju se je Bécquer z družino preselil v Sevillo, kjer je še naprej ustvarjal v sodelovanju z bratom Valerianom. Ko je časopis ''El Contemporáneo'' prenehal izhajati, je začel pisati za ''El Museo Universal'' ter ''Los Tiempos'', hkrati pa v [[Madrid|Madridu]] opravljal dobro plačano službo kot nadzornik-cenzor del drugih pisateljev. Preko te službe je bratu Valerianu priskrbel državno pokojnino za delo slikarja španskih šeg in običajev. V tem času je Bécquer dokončeval svojo zbirko ''Libro de los gorriones''. Septembra leta 1870 je Valeriano umrl, kar je Bécquerja močno užalostilo. Le dva meseca kasneje, 22. decembra 1870, je umrl tudi sam. Vzrok smrti bi lahko bila tuberkuloza, [[sifilis]] ali pa obolenje jeter. Na smrtni postelji je prosil prijatelja in pesnika Augusta Ferrána, naj objavi njegova dela. Pokopan je bil naslednji dan v Madridu, vendar so njegove ter bratove posmrtne ostanke leta 1913 preselili v Sevillo. Takoj po njegovi smrti so prijatelji Rodríguez Correa, Campillo, Nombela ter Ferrán zbrali Bécquerjeve rokopise ter jih pripravili za objavo, da bi finančno pomagali pokojnikovi ženi ter otrokom. Prva izdaja je izšla že leta 1871. == Analiza dela == Ko je Bécquer začel pisati, je bil v [[Španija|Španiji]] [[realizem]] že v polnem razmahu. Zgledoval se je predvsem po nemškem pesniku [[Heinrich Heine|Heineju]], pa tudi po angleškem pesniku [[George Noel Gordon Byron|Byronu]]. Njegova poezija se razlikuje od tiste, ki so jo pisali drugi [[Romantika|romantični]] pesniki, saj je bolj preprosta, intimna in melanholična. Njegova poezija je močno vplivala na poznejše pesnike kot so [[Rubén Darío]], [[Antonio Machado]], [[Juan Ramón Jiménez]] ter pesnike [[Generacija 27|generacije 27]]. Mnogi kritiki ga smatrajo za začetnika španske sodobne poezije. === ''Rimas'' === Bécquerjeva poezijo so zbrali in izdali njegovi prijatelji šele po njegovi smrti v zbirki ''Rimas''. Pred tem je obstajal samo pesnikov rokopis, imenovan ''Libro de los gorriones'', ki ga danes hranijo v Nacionalni knjižnici v [[Madrid|Madridu]]. Vsebino iz omenjene pesniške zbirke lahko razdelimo v štiri skupine: prva je razmišljanje o poeziji ter umetniškem ustvarjanju; druga govori o ljubezni ter o njenem vplivu na pesnika; tema tretje je nenaklonjenost ter razočaranje; četrta pa govori o pesniku, ki se sooča s smrtjo, razočaran nad ljubeznijo in življenjem. Zbirka ''Rimas'' se začne s predgovorom ''Introducción sinfónica'', ki ga je pesnik verjetno napisal kot predgovor za vsa svoja dela. ''Rima XXI'' je njegova najbolj znana pesem: {{Verse translation|lang=es| ''¿Qué es poesía?, dices mientras clavas'' ''en mi pupila tu pupila azul.'' ''¡Qué es poesía! ¿Y tú me lo preguntas?'' ''Poesía... eres tú.'' | ''Kaj je poezija?, me vprašaš, medtem ko se zagleda'' ''v mojo zenico tvoja modra zenica.'' ''Kaj je poezija! In ti me to vprašaš?'' ''Poezija … si ti.''}} Ptice so motiv, ki se zelo pogosto pojavlja v njegovi poeziji, kot na primer v ''Rima LII'': {{Verse translation|lang=es| ''Volverán las oscuras golondrinas'' ''En tu balcón sus nidos a colgar'' ''Y otra vez con el ala a sus cristales,'' ''Jugando llamarán.'' ''Pero aquellas que el vuelo refrenaban'' ''Tu hermosura y mi dicha a contemplar,'' ''Aquellas que aprendieron nuestros nombres,'' ''¡Esas... no volverán!'' | ''Vrnile se bodo temne lastovke'' ''na tvoj balkon svoja gnezda obešat.'' ''In ponovno bodo s svojimi krili ob oknih'' ''igrajoče klicale.'' ''Vendar tiste, ki so upočasnile svoj let,'' ''da bi opazovale tvojo lepoto in mojo srečo,'' ''tiste, ki so se naučile najinih imen,'' ''te … se ne bodo vrnile!''}} === Leyendas === To je zbirka 28 pripovedi, ki pripadajo žanru legenda. Nekatere opisujejo nadnaravne in pol verske (krščanske) dogodke, druge pa romantične dogodke. Mnoge imajo značilnosti gotskega terorja. Najpogostejše teme so orient in eksotika, smrt ter življenje po smrti, čarovništvo, religija ter animizem. ==Vsa dela== ;Poezija * ''Rimas'', zbirka, ki so njegovi prijatelji objavili po njegovi smrti leta 1871, pred tem je obstajal samo njegov rokopis ''Libro de gorriones'' ;Proza * ''Historia de los templos de España'', Madrid, 1857, objavljen samo prvi zvezek * ''Cartas literarias a una mujer'', 1860-1861, objavljene v reviji El Contemporáneo * ''Cartas desde mi celda'', Madrid, 1864 * ''Leyendas'': ** ''El caudillo de las manos rojas'' ** ''La vuelta del combate'' ** ''La cruz del diablo'' ** ''La ajorca de oro'' ** ''El monte de las ánimas'' ** ''Los ojos verdes'' ** ''Maese Pérez, el organista'' ** ''Creed en Dios'' ** ''El rayo de luna'' ** ''El Miserere'' ** ''Tres fechas'' ** ''El Cristo de la calavera'' ** ''El gnomo'' ** ''La cueva de la mora'' ** ''La promesa'' ** ''La corza blanca'' ** ''El beso'' ** ''La Rosa de Pasión'' ** ''La creación'' ** ''¡Es raro!'' ** ''El aderezo de las esmeraldas'' ** ''La venta de los gatos'' ** ''Apólogo'' ** ''Un boceto del natural'' ** ''Un lance pesado'' ** ''Memorias de un pavo'' ** ''Las hojas secas'' ** ''Historia de una mariposa y una araña'' ** ''La mujer de piedra'', nedokončana ** ''Amores prohibidos'' ** ''El rey Alberto'' ;Dramatika * ''La novia y el pantalón'' * ''La venta encantada'' * ''Las distracciones'' * ''La cruz del valle'' * ''Tal para cual'' ;Članki * ''El maestro Herold'' * ''La soledad'' * ''El Carnaval'' * ''La Nena'' * ''Las perlas'' * ''La mujer a la moda'' * ''La pereza'' * ''La ridiculez'' * ''Caso de ablativo'' * ''El grillito cantor'' == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Pedraza Jiménez, F. B., Rodríguez Cáceres, M. (2008): Historia esencial de la literatura española e hispanoamericana. Madrid: Edaf == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} * [http://www.cervantesvirtual.com/FichaAutor.html?Ref=13 Complete Works of Bécquer, in Spanish] * [http://cvc.cervantes.es/obref/rimas/ An annotated edition of ''Rhymes '', in Spanish] * {{gutenberg author | id=3696| name=Gustavo Adolfo Becquer}} * {{Internet Archive author |sname=Gustavo Adolfo Bécquer |sopt=w}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Becquer, Gustavo Adolfo}} [[Kategorija:Španski pesniki]] mdzoqkzpqqhsmgd8x1tctdt4m3qwksr 0 461397 6741012 6740377 2026-08-22T19:20:17Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6741012 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(19 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''91 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 127 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (127) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=19 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.346 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] sf3u84i36tscp624t0mcfcamz80y1nl 6741016 6741012 2026-08-22T19:27:27Z Sportomanokin 14776 /* Etapne dirke */ 6741016 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(19 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(1 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''92 dni''' | '''4 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 127 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (127) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=19 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.346 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] qfpdpfclgixuru6fpnqkhw8ys0kz3kb 6741018 6741016 2026-08-22T19:30:56Z Sportomanokin 14776 /* Rezultati */ 6741018 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1. etapi)'' ::''1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Po točkah (po 1. etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT)) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(1 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''92 dni''' | '''4 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 127 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (127) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=19 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.346 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] ibvsznf752jxxe72dumkpmjnfjr0wrr 6741019 6741018 2026-08-22T19:31:25Z Sportomanokin 14776 /* Ostalo */ 6741019 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1. etapi)'' ::''1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Po točkah (po 1. etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT)) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(1 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''92 dni''' | '''4 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 128 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (127) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=19 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.346 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] p4u2v6dt1cfis3s842lep67ingox7na 6741020 6741019 2026-08-22T19:33:15Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (127) */ 6741020 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1. etapi)'' ::''1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Po točkah (po 1. etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT)) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(1 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''92 dni''' | '''4 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 128 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (128) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.346 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] abpalxuaxvx4a5dkajrypts0lo21g99 6741021 6741020 2026-08-22T19:34:19Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (128) */ 6741021 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1. etapi)'' ::''1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Po točkah (po 1. etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT)) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(1 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''92 dni''' | '''4 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 128 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (128) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.346 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] kfa5q3q9nmv037leysl6vh0bd5aarpp 6741022 6741021 2026-08-22T19:34:48Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (128) */ 6741022 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1. etapi)'' ::''1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Po točkah (po 1. etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT)) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(1 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''92 dni''' | '''4 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 128 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (128) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 zmagami]] (je 16. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.346 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 5pgi6kwr0o9m74zhjm0nqkjxburhja4 6741053 6741022 2026-08-22T20:29:12Z Sportomanokin 14776 6741053 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::4 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 profesionalnih zmag]] (16. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1. etapi)'' ::''1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Po točkah (po 1. etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT)) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(1 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''92 dni''' | '''4 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 128 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (128) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 zmagami]] (je 16. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.346 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] gw1kjmo6ku6f66ayw941ygcqntid7vl 6741054 6741053 2026-08-22T20:32:10Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6741054 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::4 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 profesionalnih zmag]] (16. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1. etapi)'' ::''1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Po točkah (po 1. etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT)) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(1 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''92 dni''' | '''4 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 128 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (128) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 zmagami]] (je 16. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2139 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.346 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] n0nesq6ted7oktwpguogk5vpz27bchk 0 461756 6741080 6558422 2026-08-22T22:33:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741080 wikitext text/x-wiki '''Burakumin''' (民, "zaselki" / "vaški ljudje", "tisti, ki živijo v zaselkih / vasi") je skupina, ki je na dnu tradicionalnega japonskega družbenega reda, ki je bila v preteklosti žrtev hude diskriminacije in ostrakizma. Prvotno so bili člani izopačenih skupnosti v japonski fevdalni dobi, ki so jih sestavljali tisti s poklici, ki so se šteli za nečiste ali ki so jih prizadeli smrtni primeri (kot so krvniki, pogrebniki, delavci v klavnicah, mesarjih ali strojarji), ki imajo resne socialne stigme kegare ali "nečistost"). Tradicionalno je Burakumin živel v svojih skupnostih, zaselkih ali getih. == Terminologija == ''Burakuminizhaja iz ''buraku'' (部落), japonskega izraza, ki se dobesedno nanaša na majhno, na splošno podeželsko občino ali zaselek. Ljudje iz regij na Japonskem, kjer »diskriminirane skupnosti« ne obstajajo več (npr. kjer koli severno od Tokia), lahko kateri koli zaselek imenujejo ''buraku'', kar pomeni, da uporaba besede ni nujno slabšalna. Zgodovinsko gledano je bil izraz ''buraku'' uporabljen za izobčeno skupnost, ki je bila uradno in formalno diskriminirana. {| class="wikitable" |+Izrazi ![[Romandži]] ![[Kandži]] !Pomen !Opomba |- |{{transl|ja|Hisabecu-buraku}} |(被差別部落) |»Diskriminirana skupnost/zaselek« |{{transl|ja|'Hisabecu-buraku'}} je pogosto uporabljen vljuden izraz, ljudje iz njih se imenujejo 'hisabetsu-burakumin' (被差別部落民, »ljudje iz diskriminirane skupnosti (zaselka)«) ali ''hisabetsu buraku šusšin-ša'' (被差別部落出身者, »oseba iz diskriminirane skupnosti/zaselka«). |- |{{transl|ja|Burakumin}} |(部落民) |»Ljudje zaselka« |{{transl|ja|'Burakumin'}} se nanaša bodisi na ljudi iz zaselkov kot take ali pa se uporablja kot okrajšava za ljudi iz diskriminirane skupnosti/zaselka. Zelo stari ljudje pogosto uporabljajo besedo v prejšnjem pomenu. Njegova uporaba je včasih nezadovoljna, čeprav je daleč najpogosteje uporabljen izraz tudi v angleščini. |- |{{transl|ja|Mikaihō-buraku}} |(未解放部落) |»Neosvobojene skupnosti« |{{transl|ja|'Mikaihō-buraku'}} je izraz, ki ga včasih uporabljajo skupine za človekove pravice in ima določen politični pomen. |- |{{transl|ja|Tokušu buraku}} |(特殊部落) |»Posebni zaselki« |{{transl|ja|'Tokušu buraku'}} je bil izraz, ki se je uporabljal v začetku 20. stoletja, zdaj pa velja za slabšalno. |} Izraz, ki se pogosto uporablja za naselja ''buraku'', je ''dōva čiku'' (同和地区, »asimilacijska okrožja«), uradni izraz za okrožja, določena za asimilacijske projekte vlade in lokalnih oblasti. Družbeno vprašanje v zvezi z »diskriminiranimi skupnostmi« se običajno imenuje ''dōva mondai'' (同和問題, »problemi asimilacije«) ali redkeje, ''buraku mondai'' (部落問題, »problemi zaselka«). V fevdalni dobi so izobčence imenovali ''eta'' (穢多, dobesedno »obilica umazanije«), izraz, ki se zdaj šteje za slabšalni. ''Eta'' mesta so poimenovali ''etamura'' (穢多村). Nekateri ''burakumini'' svoje lastne skupnosti imenujejo ''mura'' (村, »vasi«), sebe pa ''mura-no-mono'' (村の者, »vaščani«). Druge izobčene skupine, iz katerih morda izhaja ''buraku'', so vključevale ''hinin'' (非人, dobesedno »nečlovek«). Opredelitev ''hininov'', pa tudi njihov družbeni status in tipični poklici so se sčasoma spreminjali, vendar so običajno vključevali nekdanje kaznjence in potepuhe, ki so delali kot mestni stražarji, čistilci ulic ali zabavljači. V 19. stoletju je bil izumljen izraz ''burakumin'' za poimenovanje ''eta'' in ''hinin'', ker sta bila oba razreda prisiljena živeti v ločenih vaških soseskah.<ref>{{navedi knjigo |last=Frédéric |first=Louis |date=2002 |title=Japan Encyclopedia |series=Harvard University Press Reference Library |publisher=Belknap Press |page=93 |isbn=9780674017535 |url=https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA93}}</ref> == Zgodovinski izvor == Predhodniki ''burakumina'', imenovani ''kavata'' (かわた) ali ''eta'' (穢多), so se oblikovali kot posebna skupina v [[obdobje Heian|obdobju Heian]], 794-1185. Sprva so se ukvarjali z onesnaženjem, vendar niso veljali za osebno oskrunjene. Od obdobja Heian do srednjega veka je veljalo, da ima ''eta'' sposobnost čiščenja obredne onesnaženosti, v nekaterih upodobitvah pa je veljalo, da ima celo magično moč.<ref>{{navedi knjigo |last=McCormack |first=Noah Y. |date=2012 |title=Japan's Outcaste Abolition: the Struggle for National Inclusion and the Making of the Modern State |publisher=Routledge |pages=34–5 |isbn=9781136283673 }}</ref> ''Kavata'' so bili povezani s strojarsko industrijo in so imeli ekskluzivne pravice za strojenje kož.<ref>{{cite journal |last1=Toriyama |first1=Hiroshi |title=Problems with References to Historical Documents in J. M. Ramseyer, "On the Invention of Identity Politics: The Buraku Outcastes in Japan" |journal=The Asia-Pacific Journal: Japan Focus |date=2021 |url=https://apjjf.org/2021/9/Toriyama-Hirano-Komori.html}}</ref> ''Hinin'', kar pomeni »nečlovek«, je bil še en status pred ''burakuminom'', ki je veljal za berače in privržence samurajev v taborišču. Njihov položaj je bil bolj mobilen in veljalo je, da so manj onesnaženi.<ref name="Harada 1993">{{navedi knjigo |script-title=ja:歴史のなかの米と肉 食物と天皇・差別 |title=Rekishi no naka no Amerika to niku shokumotsu to ten'nō sabetsu |trans-title=Rice and Meat in History Food and the Emperor Discrimination |language=ja |date=1993 |publisher=平凡社 |last=Harada |first=Nobuo |place=Tokyo |isbn=4-582-84147-3}}</ref> [[Šogunat Tokugava]] je imel berače za ''hinine'' in jim je dovolil beračenje na določenih območjih. Delati so morali kot straniščni pomočniki, zaporniški uradniki ali krvniki. Eden slavnih ''hininov'' ali ''eta'' je bil Danzaemon (弾左衛門), ki je bil vodja ''eta'', ''kavata'' in uličnih izvajalcev v regiji [[Kanto]] in je dobil ekskluzivno licenco za strojenje, stenje za sveče in drugo ter si zaslužil bogastvo.<ref>{{cite journal |last1=OBA |first1=Yoshirō |date=December 25, 2012 |title=On Business History of Hokkaido Coal Mining and Shipping Corporation(2) |journal=北海学園大学学園論集 |volume=154 |issn=0385-7271 |access-date=October 6, 2020 |url=http://hokuga.hgu.jp/dspace/handle/123456789/2175 |archive-date=2022-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171019/http://hokuga.hgu.jp/dspace/handle/123456789/2175 |url-status=dead }}</ref> == Konec fevdalnega obdobja == [[File:Jiichiro Matsumoto.JPG|thumb|right|200px|Najslavnejši uradnik Osvobodilne lige Buraku, Jiiččirō Macumoto (1887–1966), ki se je rodil kot ''burakumin'' v prefekturi Fukuoka. Bil je državnik in imenovan »oče buraku osvoboditve«.<ref>[http://www.law.harvard.edu/students/orgs/hrj/iss12/reber_old.shtml Buraku Mondai in Japan: Historical and Modern Perspectives and Directions for the Future] - Emily A. Su-lan Reber</ref>]] Fevdalni kastni sistem na Japonskem se je uradno končal leta 1869 z [[obnova Meidži|obnovo Meidži]]. Leta 1871 je novoustanovljena vlada Meidži izdala odlok ''Senmin Haiširei'' (賤民廃止令, »Edikt, ki odpravlja neplemenite razrede«), ki izobčencem daje enak pravni status. Trenutno je bolj znan kot ''Kaihōrei'' (解放令, »Emancipacijski edikt«). Vendar so bile ''burakuminom'' odvzete izključne pravice do razpolaganja z mrtvimi konji in govedom<ref>{{navedi splet |date=November 20, 2004 |script-title=ja:明治初年における斃牛馬処理制とと畜業 -兵庫の事例から |title=Meijishonen ni okeru heigyūba shori-sei to to Chiku-Gyō - Hyōgo no jirei kara |trans-title=The Slaughtering System and the Slaughtering Industry in the First Year of the Meiji Era: A Case of Hyogo |language=ja |website=Buraku Liberation and Human Rights Research Institute |access-date=October 6, 2020 |url=https://blhrri.org/old/kenkyu/project/ishin/ishin_00016.html}}</ref> in odprava njihovih monopolov nad nekaterimi poklici je dejansko povzročila znižanje njihovega splošnega življenjskega standarda, medtem ko se je družbena diskriminacija preprosto nadaljevala. V zgodnji dobi Meidži se je po vsej državi zgodilo veliko nemirov proti ''Kaihōrei'' (''Kaihōrei-hantai-ikki'' (解放令反対一揆)). Na primer, v vasi v Okajami, ko je nekdanji ''eta'' poskušal kupiti alkohol, so bili štirje moški ubiti, štirje moški so bili ranjeni in navadni prebivalci so uničili 25 hiš, v drugi vasi pa je bilo uničenih 263 hiš ''eta'' in 18 ljudi iz nekdanje ''ete'' je bilo ubitih, kar je bil del protivladnih nemirov.<ref>{{navedi splet |last=畑中 |first=敏之 |script-title=ja:「穢多狩」について |title=`Eta kari' ni tsuite |trans-title=A new aspect of the word "etagari": rethinking it in a context of history |language=ja |website=立命館大学経済学会 |id={{NAID|40016155268}} |url=http://ritsumeikeizai.koj.jp/koj_pdfs/57103.pdf |access-date=October 8, 2020}}</ref> Praksa prehranjevanja z mesom je obstajala celo v obdobju Edo,<ref>{{navedi splet |date=November 8, 2017 |script-title=ja:日本人は江戸時代にも｢肉｣を愛食していた 肉食を忌避していたとの通説があるが… |title=Nihonjin wa Edo jidai ni mo `niku' o ai shoku shite ita nikushoku o kihi shite ita to no tsūsetsu ga aru ga… |trans-title=There is a common theory that the Japanese ate "meat" in the Edo period and avoided eating meat... |language=ja |website=Toyo keizai Inc. |access-date=October 8, 2020 |url=https://toyokeizai.net/articles/-/196315}}</ref> vendar je bila uradna prepoved uživanja mesa živine odpravljena leta 1871, da bi državo »zahodnjačili«, mnogi nekdanji ''eta'' pa so začeli delati v klavnicah in kot mesarji, saj so mislili, da imajo izkušnje z ravnanjem s trupli. Družbeni odnosi, ki so se počasi spreminjali, zlasti na podeželju, so povzročili, da so lokalni prebivalci klavnice in njihove delavce pogosto naleteli na sovražnost. Nadaljnji ostracizem in padec življenjskega standarda sta povzročila, da so nekdanje ''eta'' skupnosti postale [[slum]]i. Predsodki proti uživanju mesa so se nadaljevali skozi celotno obdobje Meidži; leta 1872 je skupina Jamabušijev, ki so nasprotovali cesarjevemu uživanju mesa, poskušala vstopiti v tokijsko cesarsko palačo in štirje od njih so bili ubiti. Trdili so, da bodo bogovi zapustili Japonsko, ker so Japonci jedli meso. Takrat je bilo veliko izrazov, ki so označevali nekdanje izobčence, njihove skupnosti ali naselja. Uradni dokumenti tistega časa so jih omenjali kot ''kju-eta'' (旧穢多, »nekdanji eta«), medtem ko so se na novo osvobojeni izobčenci med drugim imenovali ''šin-heimin'' (新平民, »novi državljani«). Nakae Čōmin je delal za osvoboditev ''burakumina''. Svojo prijavo prebivališča je prenesel na ''buraku'' in obsodil njihovo diskriminacijo, ko je vodil kampanjo med volitvami leta 1890 v Osaki in zmagal. Izraz ''tokušu buraku'' (特殊部落, »posebni zaselki«), ki zdaj velja za neustreznega, so uradniki začeli uporabljati v 1900-ih, zaradi česar je pomen besede ''buraku'' (zaselek) začel označevati nekdanje ''eta'' vasi v nekaterih delih Japonske. Poskusi rešitve problema v zgodnjem 20. stoletju so bili dveh vrst: filozofija asimilacije (同和, ''dōva''), ki je spodbujala izboljšanje življenjskega standarda ''buraku'' skupnosti in vključevanje v večinsko japonsko družbo, in »izravnalci« (水平社, ''suiheiša'') filozofija, ki se je osredotočala na soočenje in kritiziranje domnevnih povzročiteljev diskriminacije. == Povojne razmere == Čeprav so bili leta 1871 zakonito osvobojeni z odpravo fevdalnega kastnega sistema, to ni končalo družbene diskriminacije ''burakuminov'' niti izboljšalo njihovega življenjskega standarda; do nedavnega je bila registracija japonske družine vezana na domači naslov prednikov, kar je ljudem omogočalo sklepanje o njihovem izvoru ''burakumin''. Od leta 1980 se je vse več mladih ''burakujev'' začelo organizirati in protestirati proti diskriminaciji in kastizmu, skupaj z drugimi političnimi aktivističnimi skupinami. V preteklih letih so poskušali odpraviti to težavo z gibanji s cilji, ki segajo od osvoboditve do spodbujanja integracije. == Sklici == {{sklici|2}} == Bibliography == {{Refbegin}} '''Main text''' originally from [http://memory.loc.gov/frd/cs/cshome.html Library of Congress, Country Studies]. 'Religious Discrimination' and 'Jodo shinshu Honganji' sections adapted from [https://web.archive.org/web/20050503084212/http://www.shindharmanet.com/writings/burakumin.htm Shindharmanet] and [https://web.archive.org/web/20050625015602/http://blhrri.org/blhrri_e/blhrri/q%26a.htm BLHRRI.Org]. {{Refend}} {{Refbegin|30em}} * Alldritt, Leslie D. ''The Burakumin: The Complicity of Japanese Buddhism in Oppression and an Opportunity for Liberation'' * Amos, Timothy P. "Portrait of a Tokugawa Outcaste Community", ''East Asian History'' (2006) Issue 32/33, pp 83–108 * Amos, Timothy P. ''Embodying Difference: The Making of Burakumin in Modern Japan'' (2011) * Amos, Timothy. "Fighting the Taboo Cycle: Google Map Protests and Buraku Human Rights Activism in Historical Perspective." ''Japanese Studies'' 35.3 (2015): 331–353. * Amos, Timothy. "Binding Burakumin: Marxist historiography and the narration of difference in Japan." ''Japanese Studies'' 27.2 (2007): 155–171. * Fowler, Edward. "The Buraku in Modern Japanese Literature: Texts and Contexts", ''Journal of Japanese Studies'' (2000) 26#1 pp 1–39 * Groemer, Gerald. "The Creation of the Edo Outcaste Order." ''Journal of Japanese Studies'' 2001 27#2 pp 263–293 [https://www.jstor.org/pss/3591967 in JSTOR] * Kasahara, Toshinori. ''Shin Buddhism and the Buraku-min'' (1996 Honolulu Higashi Honganji) * Neary, Ian. "Burakumin in contemporary Japan", in ''Japan's Minorities: The Illusion of Homogeneity'', Michael Weiner, ed. * Neary. Ian. "Burakumin at the End of History", ''Social Research'' (2003) 70#1 pp 269–294, online. * Shimazaki Toson. ''The Broken Commandment'' * David Suzuki, Oiwa, K. ''The Japan We Never Knew: A Journey of Discovery'' (Stoddart Publishing, Toronto: 1996) * {{navedi knjigo |editor=The Buraku Liberation and Human Rights Research Institute |script-title=ja:部落問題事典 |trans-title=Burakumin Problems Dictionary |publisher=解放出版社(Kaihou) |year=1986}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.bll.gr.jp/ The Headquarters of Buraku Liberation League] * [https://web.archive.org/web/20070626183059/http://www.blhrri.org/index_e.htm The Buraku Liberation and Human Rights Research Institute] * [https://web.archive.org/web/20051125094650/http://jbe.gold.ac.uk/7/alldritt001.html The ''Burakumin'': The Complicity of Japanese Buddhism in Oppression and an Opportunity for Liberation] * [http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/2005/Ito2.html Cooperativeness and Buraku Discrimination], discussion paper by Takuya Ito in the [http://www.japanesestudies.org.uk/ ''electronic journal of contemporary Japanese studies''], October 31, 2005. * [http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/McLauchlan.html Solving Anti-''Burakujūmin'' Prejudice in the 21st Century: Suggestions from 21 ''Buraku'' Residents], discussion paper by Alastair McLauchlan in the [http://www.japanesestudies.org.uk/ ''electronic journal of contemporary Japanese studies''], January 31, 2003. * [https://web.archive.org/web/20070928075012/http://junana.com/CDP/corpus/GLOSSARY3.html#1014084 Buraku: in Community, Democracy, and Performance by Bruce Caron] [[Kategorija:Družba na Japonskem]] [[Kategorija:Nepravičnost]] {{normativna kontrola}} 4jje8aiv3l4ltwbo0fjjib13qbl594f 0 463732 6740822 6256899 2026-08-22T12:23:44Z Ljuba24b 92351 6740822 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Álvaro Brachi | image = | fullname = Álvaro Rodríguez Brachi | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | height = 179 cm | position = [[branilec (nogomet)|Desni bočni]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[Real Betis|Betis]] | years1 = 2005–2006 | clubs1 = [[Real Betis C|Betis C]] | caps1 = 14 | goals1 = 0 | years2 = 2006–2007 | clubs2 = [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] | caps2 = 29 | goals2 = 1 | years3 = 2007–2011 | clubs3 = [[RCD Espanyol B|Espanyol B]] | caps3 = 35 | goals3 = 0 | years4 = 2010–2011 | clubs4 = → [[Anorthosis Famagusta F.C.|Anorthosis]] (pos.) | caps4 = 21 | goals4 = 1 | years5 = 2011–2015 | clubs5 = [[Fehérvár FC|Videoton]] | caps5 = 55 | goals5 = 2 | years6 = 2016–2017 | clubs6 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps6 = 17 | goals6 = 0 | years7 = 2018 | clubs7 = [[CD Utrera|Utrera]] | caps7 = 10 | goals7 = 0 | totalcaps = 181 | totalgoals = 4 }} '''Álvaro Rodríguez Brachi''', [[Španci|španski]] [[nogometaš]], * [[6. januar]] [[1986]], [[Sevilla]]. Brachi je igral na položaju desnega bočnega igralca. Igral je tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] [[Prva slovenska nogometna liga|Prvi slovenski nogometni ligi]]. == Kariera == === Španija === Brachi je bil rojen v Sevilli, [[Andaluzija]] in je v [[Španija|Španiji]] igral samo v nižjih ligah. Bil je član rezervnih moštev [[Real Betis|Real Betisa]] iz Seville in [[RCD Espanyol|Espanyola]] iz [[Barcelona|Barcelone]].<ref>{{navedi novice|url=http://futbol.as.com/futbol/2015/10/14/primera/1444845767_282084.html|title="La pasión de sus aficiones es el nexo entre Espanyol y Betis"|trans-title="The passion of their fans is the link between Espanyol and Betis"|newspaper=[[Diario AS]]|first=Iván|last=Molero|language=es|date=15 October 2015|accessdate=5 February 2016}}</ref> Za Espanyol je odigral dve sezoni v Drugi španski nogometni ligi (''Segunda Division B'') v letih 2007/08 in 2009/10.<ref>{{navedi novice|url=http://www.sport.es/es/noticias/espanyol/20100523/espanyol-tercera-division/841059.shtml|title=El Espanyol B, a Tercera División|trans-title=Espanyol B, to ''Tercera División''|newspaper=[[Sport (Spanish newspaper)|Sport]]|language=es|date=23 May 2010|accessdate=5 February 2016}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Ciper === Poleti leta [[2010]] se je Brachi pridružil kot sposojeni igralec Espanyola [[Ciper|ciperskemu]] nogometnemu moštvu Anorthosis Famagusta iz [[Famagusta|Famaguste]], ki zaradi političnih razlogov domuje v [[Larnaca|Larnaki]]. 29. avgusta je imel debi kot poklicni nogometaš, ko je vstopil v igro kot zamenjava pri zmagi 3:2 v gosteh pri Alki Larnaca v ''Prvi ciperski nogometni ligi''. === Madžarska === Pozneje je Brachi igral štiri leta v [[Madžarska|madžarski]] prvi nogometni ligi (''Nemzeti Bajnoksag I'') za moštvo Videoton FC. V tem času je za madžarsko moštvo igral tudi njegov rojak Hector Sanchez. Prvi dve sezoni je pod vodstvom [[Portugalci|portugalskega]] [[Trener|trenerja]] [[Paulo Sousa|Paula Souse]] odigral 39 tekem<ref>{{navedi novice|url=http://www.nemzetisport.hu/labdarugo_nb_i/videoton-ferencvaros-2180423|title=Az FTC viharos meccsen győzte le a Videotont|trans-title=FTC's stormy win over Videoton|newspaper=[[Nemzeti Sport]]|language=hu|date=7 October 2012|accessdate=5 February 2016}}</ref>, po zamenjavi trenerja s portugalskim trenerjem [[Jose Gomes|Jose Gomesom]] odigral samo še 16 tekem. Brachi je zapustil Videoton 30. junija 2015.<ref>{{navedi novice|url=http://www.nemzetisport.hu/labdarugo_nb_i/videoton-mar-a-hivatalos-keretbol-is-kikerult-a-ket-legios-2422735|title=Videoton: már a hivatalos keretből is kikerült a két légiós|trans-title=|newspaper=Nemzeti Sport|language=hu|date=29 June 2015|accessdate=5 February 2016}}</ref> === Slovenija === Brachi je podpisal za [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] januarja 2016, po predstavitvi na omrežju [[LinkedIn]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/sport/football/35473129|title=LinkedIn: Slovenian club sign right-back after posting advert|publisher=[[BBC Sport]]|first=Matt|last=Davis|date=2 February 2016|accessdate=2 February 2016}}</ref> V [[Domžale|Domžalah]] je igral pod vodstvom trenerjev [[Luka Elsner|Luke Elsnerja]] in [[Simon Rožman|Simona Rožmana]]. Leta 2017 je Brachi zapustil Domžale. == Zanimivost == Brachijev oče Gabino Rodriguez je bil prav tako bil nogometaš, ki je igral za Betis iz Seville.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vavel.com/es/futbol/betis/324545-yo-jugue-en-el-real-betis-gabino-rodriguez.html|title=Yo jugué en el Real Betis: Gabino Rodríguez|trans-title=I played for Real Betis: Gabino Rodríguez|publisher=[[Vavel]]|first=J. Julián|last=Fernández S.|language=es|date=31 January 2014|accessdate=4 February 2016|archive-date=2015-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150718035344/http://www.vavel.com/es/futbol/betis/324545-yo-jugue-en-el-real-betis-gabino-rodriguez.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Brachi, Álvaro}} [[Kategorija:Španski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši RCD Espanyola B]] [[Kategorija:Nogometaši Anorthosis Famaguste]] [[Kategorija:Nogometaši Fehérvárja FC]] [[Kategorija:Nogometaši Betisa Deportivo Balompié]] [[Kategorija:Nogometaši CD Utrere]] mzceyzd0fuivoxwus1l0tdho5lmq72u 0 466043 6741037 6666793 2026-08-22T20:12:12Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci */ 6741037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|220px]] | date = august, september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI World Tour]] | type = [[etapna dirka]] ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]]<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|260px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}), je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Po prestižu se uvršča ob bok dirk [[Tour de France]] in [[Giro d'Italia]], s katerima predstavljajo [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta [[Roberto Heras]] in [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. ==Zmagovalci== ===Dobitniki majic po letih=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:5%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:5%;"|Leto ! style="width:4%;"| ! style="width:19%;"|Skupaj ! style="width:4%;"| ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:4%;"| ! style="width:19%;"|Gore ! style="width:4%;"| ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=center|{{sort|Danska|{{ikonazastave|DEN}}}} |{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=center|{{sort|Danska|{{ikonazastave|DEN}}}} |{{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Jay|Vine}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Joel|Nicolau}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Kaden|Groves}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Jay|Vine}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=center|{{sort|ZDA|{{ikonazastave|ZDA}}}} |{{sortname|Sepp|Kuss}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Kaden|Groves}} |align=center|{{sort|Belgia|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=center|{{sort|Belgia|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=center|{{sort|Belgia|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=center|{{sort|Denmark|{{ikonazastave|DEN}}}} |{{sortname|Mads|Pedersen}} |align=center|{{sort|Ecudoar|{{ikonazastave|ECU}}}} |{{sortname|Richard|Carapaz}} |align=center|{{sort|Belgia|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} |{{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Michael|Storer}} |align=center|{{sort|Denmark|{{ikonazastave|DEN}}}} |{{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|Guillaume|Martin}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|Geoffrey|Bouchard }} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Davide|Villella}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Nairo|Quintana}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Fabio|Felline}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Omar|Fraile}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Fabio|Aru}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Omar|Fraile}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|John|Degenkolb}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=center|{{sort|USA|{{ikonazastave|USA}}}} |{{sortname|Chris|Horner}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} |align=center|{{sort|USA|{{ikonazastave|USA}}}} |{{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} |{{sortname|Bauke|Mollema}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|David|Moncoutié}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Mark|Cavendish}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|David|Moncoutié}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|André|Greipel}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|David|Moncoutié}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|David|Moncoutié}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=center|{{sort|Russia|{{ikonazastave|RUS}}}} |{{sortname|Denis|Menčov}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Daniele|Bennati }} |align=center|{{sort|Russia|{{ikonazastave|RUS}}}} |{{sortname|Denis|Menčov}} |align=center|{{sort|Russia|{{ikonazastave|RUS}}}} |{{sortname|Denis|Menčov}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=center|{{sort|Kazakhstan|{{ikonazastave|KAZ}}}} |{{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=center|{{sort|Norway|{{ikonazastave|NOR}}}} |{{sortname|Thor|Hushovd }} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Egoi|Martínez}} |align=center|{{sort|Kazakhstan|{{ikonazastave|KAZ}}}} |{{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Alessandro|Petacchi }} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|Erik|Zabel }} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Félix|Cárdenas }} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|Erik|Zabel}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Félix|Cárdenas}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Aitor|González}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|Erik|Zabel}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Aitor|Osa}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Ángel|Casero}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Carlos|Sastre}} | | |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|Jan|Ullrich}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Abraham|Olano}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Alex|Zülle}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Alex|Zülle}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} | | |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} | | |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Luc|Leblanc}} | | |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|Uzbekistan|{{ikonazastave|UZB}}}} | {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Uwe|Raab}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GDR}}}} | {{sortname|Uwe|Raab}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|José Martín|Farfán}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} | {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRE}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Felipe|Yáñez}} | | |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Juan|Fernández|Juan Fernández (kolesar)}} | | |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Felipe|Yáñez}} | | |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Pedro|Torres}} | | |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Luis|Abilleira}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Luis|Abilleira}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Luis|Ocaña}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Luis|Ocaña}} | | |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Jan|Janssen}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Francisco|Gabica}} | | |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Jan|Janssen}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Jan|Janssen}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Mariano|Díaz}} | | |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Gregorio|San Miguel}} | | |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Rudi|Altig}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Rudi|Altig}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Angelino|Soler}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname| Antonio|Suárez}} | | |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Salvador|Botella}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Jesús|Loroño}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Nino|Defilippis}} | | |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Jean|Dotto}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Giuseppe|Buratti}} | | |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Bernardo|Ruiz}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Bernardo|Ruiz}} | | |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Dalmacio|Langarica}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Fermín|Trueba}} | | |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1931}}}} | {{sortname|Salvador|Molina}} | | |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | | |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|Italy|1861}}}} | {{sortname|Edoardo|Molinar}} | | |} === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" |- !scope=col|Kolesar !scope=col|Zmage !scope=col class="unsortable"|Leta |- !scope=row|{{flagathlete|{{sortname|Roberto|Heras}}|ESP}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Primož|Roglič}}|SLO}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagathlete|{{sortname|Tony|Rominger}}|SUI}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Alberto|Contador}}|ESP}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagathlete|{{sortname|Gustaaf|Deloor}}|BEL}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Julián|Berrendero}}|ESP}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|José Manuel|Fuente}}|ESP}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Bernard|Hinault}}|FRA}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Pedro|Delgado}}|ESP}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Alex|Zülle}}|SUI}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Chris|Froome}}|GBR}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | [[John Degenkolb]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center rowspan=2| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|4 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] 0aa9xiitn4ghon9levieuaizujo9zbn 6741038 6741037 2026-08-22T20:13:59Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci */ 6741038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|220px]] | date = august, september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI World Tour]] | type = [[etapna dirka]] ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]]<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|260px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}), je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Po prestižu se uvršča ob bok dirk [[Tour de France]] in [[Giro d'Italia]], s katerima predstavljajo [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta [[Roberto Heras]] in [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. ==Zmagovalci== ===Dobitniki majic po letih=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:5%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:5%;"|Leto ! style="width:4%;"| ! style="width:19%;"|Skupaj ! style="width:4%;"| ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:4%;"| ! style="width:19%;"|Gore ! style="width:4%;"| ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=center|{{sort|Danska|{{ikonazastave|DEN}}}} |{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=center|{{sort|Danska|{{ikonazastave|DEN}}}} |{{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Jay|Vine}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Joel|Nicolau}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Kaden|Groves}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Jay|Vine}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=center|{{sort|ZDA|{{ikonazastave|ZDA}}}} |{{sortname|Sepp|Kuss}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Kaden|Groves}} |align=center|{{sort|Belgia|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=center|{{sort|Belgia|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=center|{{sort|Belgia|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=center|{{sort|Denmark|{{ikonazastave|DEN}}}} |{{sortname|Mads|Pedersen}} |align=center|{{sort|Ecudoar|{{ikonazastave|ECU}}}} |{{sortname|Richard|Carapaz}} |align=center|{{sort|Belgia|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} |{{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Michael|Storer}} |align=center|{{sort|Denmark|{{ikonazastave|DEN}}}} |{{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|Guillaume|Martin}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|Slovenia|{{ikonazastave|SLO}}}} |{{sortname|Primož|Roglič}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|Geoffrey|Bouchard }} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Davide|Villella}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Nairo|Quintana}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Fabio|Felline}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Omar|Fraile}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Fabio|Aru}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Omar|Fraile}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|John|Degenkolb}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=center|{{sort|USA|{{ikonazastave|USA}}}} |{{sortname|Chris|Horner}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} |align=center|{{sort|USA|{{ikonazastave|USA}}}} |{{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|Australia|{{ikonazastave|AUS}}}} |{{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} |{{sortname|Bauke|Mollema}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|David|Moncoutié}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} |{{sortname|Mark|Cavendish}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|David|Moncoutié}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|André|Greipel}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|David|Moncoutié}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} |{{sortname|David|Moncoutié}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=center|{{sort|Russia|{{ikonazastave|RUS}}}} |{{sortname|Denis|Menčov}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Daniele|Bennati }} |align=center|{{sort|Russia|{{ikonazastave|RUS}}}} |{{sortname|Denis|Menčov}} |align=center|{{sort|Russia|{{ikonazastave|RUS}}}} |{{sortname|Denis|Menčov}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=center|{{sort|Kazakhstan|{{ikonazastave|KAZ}}}} |{{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=center|{{sort|Norway|{{ikonazastave|NOR}}}} |{{sortname|Thor|Hushovd }} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Egoi|Martínez}} |align=center|{{sort|Kazakhstan|{{ikonazastave|KAZ}}}} |{{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} |{{sortname|Alessandro|Petacchi }} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|Erik|Zabel }} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Félix|Cárdenas }} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|Erik|Zabel}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} |{{sortname|Félix|Cárdenas}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Aitor|González}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|Erik|Zabel}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Aitor|Osa}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Ángel|Casero}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Roberto|Heras}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Carlos|Sastre}} | | |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} |{{sortname|Jan|Ullrich}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} |{{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Abraham|Olano}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Alex|Zülle}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Alex|Zülle}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} | | |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} | | |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Luc|Leblanc}} | | |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} |{{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |align=center|{{sort|Uzbekistan|{{ikonazastave|UZB}}}} | {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Uwe|Raab}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GDR}}}} | {{sortname|Uwe|Raab}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|José Martín|Farfán}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=center|{{sort|Great Britain|{{ikonazastave|GBR}}}} | {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=center|{{sort|Colombia|{{ikonazastave|COL}}}} | {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRE}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Felipe|Yáñez}} | | |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=center|{{sort|Switzerland|{{ikonazastave|SUI}}}} | {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=center|{{sort|Ireland|{{ikonazastave|IRL}}}} | {{sortname|Sean|Kelly}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Juan|Fernández|Juan Fernández (kolesar)}} | | |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Felipe|Yáñez}} | | |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1977}}}} | {{sortname|Pedro|Torres}} | | |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Luis|Abilleira}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Luis|Abilleira}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Luis|Ocaña}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Luis|Ocaña}} | | |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Jan|Janssen}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Francisco|Gabica}} | | |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Jan|Janssen}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Jan|Janssen}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Mariano|Díaz}} | | |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Gregorio|San Miguel}} | | |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=center|{{sort|Netherlands|{{ikonazastave|NED}}}} | {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Rudi|Altig}} |align=center|{{sort|Germany|{{ikonazastave|GER}}}} | {{sortname|Rudi|Altig}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Angelino|Soler}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname| Antonio|Suárez}} | | |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Salvador|Botella}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP}}}} | {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Jesús|Loroño}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Nino|Defilippis}} | | |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=center|{{sort|France|{{ikonazastave|FRA}}}} | {{sortname|Jean|Dotto}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|ITA}}}} | {{sortname|Giuseppe|Buratti}} | | |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Bernardo|Ruiz}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Bernardo|Ruiz}} | | |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Dalmacio|Langarica}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|ESP|1945}}}} | {{sortname|Fermín|Trueba}} | | |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | | |align=center|{{sort|Spain|{{ikonazastave|Spain|1931}}}} | {{sortname|Salvador|Molina}} | | |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=center|{{sort|Belgium|{{ikonazastave|BEL}}}} | {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | | |align=center|{{sort|Italy|{{ikonazastave|Italy|1861}}}} | {{sortname|Edoardo|Molinar}} | | |} === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" |- !scope=col|Kolesar !scope=col|Zmage !scope=col class="unsortable"|Leta |- !scope=row|{{flagathlete|{{sortname|Roberto|Heras}}|ESP}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Primož|Roglič}}|SLO}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagathlete|{{sortname|Tony|Rominger}}|SUI}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Alberto|Contador}}|ESP}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagathlete|{{sortname|Gustaaf|Deloor}}|BEL}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Julián|Berrendero}}|ESP}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|José Manuel|Fuente}}|ESP}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Bernard|Hinault}}|FRA}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Pedro|Delgado}}|ESP}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Alex|Zülle}}|SUI}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagathlete|{{sortname|Chris|Froome}}|GBR}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center rowspan=2| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|4 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] 9dt2evrtnx53abyi9u7pffyrlbrjidl 0 469313 6741199 6257225 2026-08-23T11:13:53Z Ljuba24b 92351 /* Reference */ 6741199 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Evropska ščuka | image = Esox lucius1.jpg | image_width = 250px | image_caption = ''E. lucius'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Esociformes]] (ščuke) | familia = '''Esocidae''' (ščuke) | genus = ''[[Esox]]'' | species = '''''E. lucius''''' | binomial = ''Esox lucius'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | range_map = Distribution map of Esox lucius.png | range_map_caption = Razširjenost) }} '''Evropska''' ali '''navadna ščuka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Esox lucius''''') je vrsta roparskih [[ribe|rib]] iz družine ščuk, ki je razširjena po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Rekordna ščuka, po pravilih [[International Game Fish Association|IGFA]], je bila ujeta 16. oktobra 1986 v jezeru Greffern v Nemčiji. Tehtala je 25 kg. Rekord za najdaljšo ščuko pa ista organizacija, priznava primerku, ki so ga ujeli 1. oktobra 2013 v Nimweganu, na Nizozemskem. V dolžino je meril 120 cm <ref>{{navedi splet|url=http://wrec.igfa.org/WRecordsList.aspx?lc=AllTackle&cn=Pike,%20northern|title=pike, northern (Esox lucius)|work=IGFA World Record|publisher=IGFA Online|accessdate=2. februarja 2017}}</ref> ==Opis== Evropska ščuka običajno doseže dolžino med 40 in 55 cm. Pogosto se v naravi pojavljajo tudi večji primerki. Najdaljši zabeležen primerek je meril okoli 150 cm, najtežji pa 28,4 kg.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fishbase.org/summary/Esox-lucius.html|title=Esox lucius Linnaeus, 1758 Northern pike|work=Fish Base|publisher=fishbase.org|accessdate=2. februarja 2017}}</ref> [[Telo]] je podolgovato in valjasto, bočno nekoliko sploščeno. [[Glava]] je dolga, značilno ploščata in nekoliko podobna račjemu kljunu. Gobec je velik in razklan do oči, spodnja [[čeljust]] pa je daljša od zgornje. V ustih ima ščuka močne in ostre [[zob]]e, ki so zakrivljeni nazaj in so v spodnji čeljusti večji kot v zgornji. Hrbet je običajno olivno zelen, z rjavim ali sivim odsevom. Boki so svetlejši, umazano rumeno do sivo marogasti, trebuh pa je umazano bele barve. Tudi plavuti so marogaste, vendar so rdečkasto rumeno do rjavo rdeče barve. Hrbtna plavut je pomaknjena močno nazaj in se nahaja nad predrepno plavutjo.<ref name = "RDC" /> ==Razširjenost in habitat== Evropska ščuka je razširjena skoraj po vsej Evropi, razen južne Španije in južne Italije.<ref name = "RDC">{{navedi splet|url=https://rdcerknica.si/vrste-rib-v-nasih-vodah-avtohtone/scuka-pike-hecht-luccio-exos-lucius-linnaeus-1758/|title=Ščuka, Pike, Hecht, Luccio, (Exos lucius) Linnaeus, 1758|first=Tine|last=Šubic|publisher=RD Cerknica|date=28. september 2017|accessdate=27. novembra 2019}}</ref> V Sloveniji je ta vrsta najbolj pogosta v [[Donavsko porečje|Donavskem porečju]], kjer poseljuje pretežno stoječe in počasi tekoče vode, vendar pa se lahko zadržuje tudi v postrvjem pasu, saj dobro prenaša mrzlo vodo. Običajno se zadržuje med vodnim rastlinjem, kjer preži na plen, ki ga napade iz zasede. Njen osnovni plen so manjše ribe, hrani pa se tudi z manjšimi vodnimi sesalci, dvoživkami in vodnimi pticami pogosto pa pleni tudi manjše sovrstnice. Ščuka je namreč izrazit kanibal.<ref name = "RDC" /> Kanibalizem se pojavi pri starosti okoli 5 tednov, kadar je v naravnem okolju pomanjkanje rib v razmerju 2 ščuki na 1 plen.<ref name="onlinelibrary.wiley.com">{{cite journal | last1 = Giles | first1 = N. | last2 = Wright | first2 = R. M. | last3 = Nord | first3 = M. E. | year = 1986 | title = Cannibalism in pike fry, Esox lucius L.: some experiments with fry densities | url = | journal = Journal of Fish Biology | volume = 29 | issue = | pages = 107–113 | doi = 10.1111/j.1095-8649.1986.tb04930.x }}</ref> V Sloveniji ščuka poseljuje vse vodotoke, ni pa razširjena v soškem porečju, Rižani, Reki in Bohinjskem jezeru. V Sloveniji je ščuka zavarovana z varstveno dobo, ki traja od 1.2. do 30. 4. in najmanjšo lovno mero, ki znaša 55 cm. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Esox lucius}} {{Wikivrste|Esox lucius}} * [http://www.state.nj.us/dep/fgw/pdf/fishfact/tigermsk.pdf New Jersey fact sheet on tiger musky] * [https://nas.er.usgs.gov/queries/FactSheet.asp?speciesID=677 NAS – USGS fact sheet on tiger musky] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090511055705/https://nas.er.usgs.gov/queries/FactSheet.asp?speciesID=677 |date=2009-05-11 }} * {{FishBase species|genus=Esox|species=lucius|month=7|year=2009}} {{Taxonbar|from=Q165278}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ščuke]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Severne Amerike]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] {{normativna kontrola}} kxdcuga6azkmw7eql215df8koirklst 0 483582 6740805 6258259 2026-08-22T12:01:52Z Erardo Galbi 166658 6740805 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name=Palomas |population_note=Vir: 2010 |area_magnitude=1 E7 |unit_pref=Metric |area_footnotes= |area_total_sq_mi=3.97 |area_land_sq_mi=3.96 |area_water_sq_mi=0.01 |population_as_of=2010 |population_footnotes= |population_total=4719 |established_title= |population_density_sq_mi=1191.7 |latd=|longd=|elevation_footnotes=<ref>{{GNIS|2415753|Palomas barrio}}</ref> |elevation_ft=1742 |postal_code_type= |postal_code=|area_code=|website=|established_date=|leader_name=|settlement_type=Barrio |image_map=Palomas, Comerío, Puerto Rico locator map.png |image_skyline=|image_caption=|image_flag=|flag_size=|image_seal=|seal_size=|image_blank_emblem=|blank_emblem_type=|blank_emblem_size= |map_caption=Lokacija Palomasa v občini Comerío v rdečem|leader_title= |pushpin_map=Karibi |pushpin_map_caption=Lokacija Portorika |coordinates_footnotes=<ref name="gaze">{{navedi splet |title=US Gazetteer 2019|url=https://www2.census.gov/geo/docs/maps-data/data/gazetteer/2019_Gazetteer/2019_gaz_cousubs_72.txt |website=US Census |publisher=US Government}}</ref> |subdivision_type1=[[Commonwealth (Otoško območje Združenih držav Amerike) |Commonwealth]] |subdivision_name1={{flag|Portoriko}} |subdivision_type2=[[Seznam občin Portorika|Občina]] |subdivision_name2={{flagicon image|Flag of Comerio.svg}} [[Comerío, Portoriko|Comerío]] |government_footnotes= |government_type= |footnotes= }} '''Palomas''' je [[Barrio (Portoriko)|''barrio'']] (mestna četrt) v občini [[Comerío, Portoriko|Comerío v Portoriku]]. Leta 2010 je v ''barriu'' živelo 4719 prebivalcev.<ref name="Pico_1969">{{Navedi knjigo|last=Picó|first=Rafael|last2=Buitrago de Santiago|first2=Zayda|last3=Berrios|first3=Hector H.|title=Nueva geografía de Puerto Rico: física, económica, y social, por Rafael Picó. Con la colaboración de Zayda Buitrago de Santiago y Héctor H. Berrios.|url=https://archive.org/details/nuevageografad00pic/page/247|publisher=San Juan Editorial Universitaria, Universidad de Puerto Rico,1969}}</ref> <ref name="Law2015">{{Navedi knjigo|last=Gwillim Law|title=Administrative Subdivisions of Countries: A Comprehensive World Reference, 1900 through 1998|url=https://books.google.com/books?id=nXCeCQAAQBAJ|accessdate=25 December 2018|date=20 May 2015|publisher=McFarland|isbn=978-1-4766-0447-3|page=300}}</ref> <ref name="2010 Census">{{Navedi knjigo|title=Puerto Rico:2010:population and housing unit counts.pdf|url=https://permanent.access.gpo.gov/gpo35934/cph-2-53.pdf|year=2010|publisher=U.S. Dept. of Commerce, Economics and Statistics Administration, U.S. Census Bureau}}</ref> == Zgodovina == [[Združene države Amerike|Združene države]] so prevzele nadzor nad Portorikom od [[Španija|Španije]] po [[Špansko-ameriška vojna|špansko-ameriški vojni]] v skladu s [[Pariška pogodba (1898)|Pariško pogodbo leta 1898]]. Leta 1899 so ZDA izvedle svoj prvi popis Portorika in ugotovile, da je bilo število prebivalcev v barriu Palomas 1091.<ref name="OfficeSanger1900">{{Navedi knjigo|last=Joseph Prentiss Sanger|last2=Henry Gannett|last3=Walter Francis Willcox|title=Informe sobre el censo de Puerto Rico, 1899, United States. War Dept. Porto Rico Census Office|url=https://archive.org/details/informesobreelc00joangoog|year=1900|publisher=Imprenta del gobierno|page=[https://archive.org/details/informesobreelc00joangoog/page/n254 163]|language=es}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{GNIS|2415753|Palomas barrio}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Geografija Portorika]] {{pr-geo-stub}} tmtwe7yvrqbcfcy1uz61xl4h0ne9iad 0 484340 6741179 6557419 2026-08-23T10:26:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741179 wikitext text/x-wiki {{infopolje Organizacija | name = European fizikalno društvo | image = EPS members.png | caption = | map = | abbreviation = EPS | motto = | formation = 1968 | extinction = | type = | status = | purpose = Razširiti fiziko po evropi | headquarters = | location = [[Mulhouse]], [[France]] | region = | membership = | language = | leader_title = Predsednik | leader_name = Petra Rudolf | main_organ = | parent_organization = | affiliations = | budget = | website = {{URL|www.eps.org}} | remarks = }}'''Evropsko fizikalno društvo''' ({{jezik-en|European Physical Society}}, okrajšava '''EPS''') je neprofitna organizacija, katere namen je spodbujati fiziko in fizike v Evropi z raznimi metodami. Uradno je bila ustanovljena leta 1968.<ref>{{Citat|last=Lewis|first=John L.|title=125 Years: The Physical Society and the Institute of Physics|place=|publisher=Taylor & Francis|year=1999|url=https://books.google.com/books?id=NtMiBPgdF6cC&pg=RA1-PA126&dq=%22european+physical+society%22++history+-wikipedia|isbn=0-7503-0609-2|pages=126}}</ref> V društvo so včlanjena nacionalna fizikalna društva 42 držav in ima približno 3200 posameznih članov. Najpomembnejša, najstarejša in največja organizacija fizikov na svetu je [[Nemško fizikalno društvo]], ki je tudi članica EPS.<ref>{{Citat|title=DPG|publisher=Deutsche Physikalische Gesellschaft|url=http://www.dpg-physik.de/info/epn.html|quote=European Physical Society (EPS), in der auch die DPG als nationale Gesellschaft Mitglied ist.|language=de|access-date=2008-12-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090312095838/http://www.dpg-physik.de/info/epn.html|archivedate=2009-03-12}}</ref> Tudi [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] (DMFA) je trenutno članica EPS. == Konference == Ena njihovih glavnih dejavnosti je organizacija mednarodnih konferenc. EPS sponzorira konference na primer Mednarodna konferenca študentov fizike leta 2011. <ref> {{Navedi splet|title=EPS Sponsored Conferences|publisher=European Physical Society|url=http://www.eps.org/events/event_list.asp?show=&group=&start=12%2F9%2F2011&end=&view=&cid=4897|accessdate=2012-07-21}}</ref> == Oddelki in skupine == EPS organizira oddelke in skupine, ki organizirajo aktualne konference, seminarje in delavnice. Oddelke in skupine vodijo odbori, ki jih izvolijo člani. Trenutni oddelki EPS so: * Oddelek za atomsko, molekularno in optično fiziko * Oddelek za zgoščene snovi * Oddelek za fiziko okolja * Oddelek za gravitacijsko fiziko * Oddelek za fiziko delcev visoke energije * Oddelek za jedrsko fiziko * Oddelek za fiziko v znanostih o življenju * Oddelek za fizično vzgojo * Oddelek za fiziko plazme * Oddelek za kvantno elektroniko in optiko * Evropski oddelek za fiziko sonca * Oddelek za statistiko in nelinearno fiziko Trenutne skupine EPS so: * Skupina pospeševalnikov * Skupina za računalniško fiziko * Energetska skupina * [http://www.ehphysg.eu Skupina za zgodovino fizike] * Skupina Fizike za razvoj * Skupina za tehnologijo in inovacije == Nagrade == EPS podeljuje številne nagrade, med drugim Edison Volta nagrado nagrado EPS za evrofiziko, za nagrado za statistiko in nelinearno fiziko, nagrado za visoko energijo delcev <ref> {{Navedi splet|title=EPS Europhysics Prize|publisher=European Physical Society|url=http://www.eps.org/?page=prizes|accessdate=2012-07-21}}</ref> ter nagrado Rolf Wideroe . Priznava tudi mesta, ki so zgodovinsko pomembna za napredek na področju fizike, kot sta Laboratorij Blackett (Združeno kraljestvo) leta 2014 <ref name="Imperial">{{Navedi splet|url=http://www3.imperial.ac.uk/newsandeventspggrp/imperialcollege/newssummary/news_1-5-2014-14-26-39|title=Imperial's Blackett Lab recognised as an historic site in physics research|publisher=Imperial College|date=2014–2016|accessdate=1 October 2016|last=Narcross, Jon|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006151416/http://www3.imperial.ac.uk/newsandeventspggrp/imperialcollege/newssummary/news_1-5-2014-14-26-39|url-status=dead}}</ref> in Residencia de Estudiantes (Španija). <ref name="estudiantes">{{Navedi splet|url=http://www.eps.org/?page=distinction_sitesRE&hhSearchTerms=%22residencia+and+de+and+estudiantes%22|title=EPS Historic Sites - The Residencia de Estudiantes, Madrid, Spain|accessdate=1 October 2016}}</ref> == Objave == Njegov časopis je ''EPL'' ; <ref>Burr, Frédéric (Editor) [http://iopscience.iop.org/0295-5075 EPL - A Letters Journal Exploring the Frontiers of Science] {{ISSN|0295-5075}} (Print) {{ISSN|1286-4854}} (Online), Accessed 21 July 2012</ref> med drugimi publikacijami sta tudi ''Europhysics News'' <ref>Sébenne, Claude (Editor) [http://www.europhysicsnews.org/ Europhysics News] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200918163932/https://www.europhysicsnews.org/ |date=2020-09-18 }} {{ISSN|0531-7479}} (Print Edition), {{ISSN|1432-1092}} (Electronic Edition), Accessed 21 July 2012</ref> in ''European Journal of Physics'' . <ref>{{Citat|title=European Journal of Physics|url=http://iopscience.iop.org/0143-0807|issn=0143-0807|access-date=2012-07-21}}</ref> == Predsedniki == * 2019 – danes: Petra Rudolf (Nemčija) * 2017–19: Rüdiger Voss (Nemčija) * 2015–17: C. Rossel (Švica) * 2013–15: John M. Dudley (Francija) * 2011–13: Luisa Cifarelli (Italija) * 2009–11: M. Kolwas (Poljska) * 2007–9: Friedrich Wagner (Nemčija) * 2005–7: O. Poulsen (Danska) * 2003–5: MCE Huber (Švica) * 2001–3: M. Ducloy (Francija) * 1999–2001: [[Arnold Wolfendale]] (Združeno kraljestvo) * 1997–99: Denis Weaire (Irska) * 1995–97: Herwig Schopper (Nemčija) * 1993–95: N. Kroo (Madžarska) * 1991–93: M. Jacob (Švica) * 1988–91: RA Ricci (Italija) * 1986–88: W. Buckel (Nemčija) * 1984–86: GH Stafford (Združeno kraljestvo) * 1982–84: Jacques Friedel (Francija) * 1980–82: AR Mackintosh (Danska) * 1978–80: Antonino Zichichi (Italija) * 1976–78: I. Ursu (Romunija) * 1972–76: HBG Casimir (Nizozemska) * 1970–72: Erik Gustav Rydberg (Švedska) * 1968–70: G. Bernardini (Italija) == Sklici == {{sklici|^}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|www.eps.org}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fizikalna društva]] [[Kategorija:Znanstvene organizacije]] bjoa4kptk3wnfvpzlg2ihp8r9xqzb6v 0 488564 6741140 6370519 2026-08-23T08:09:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741140 wikitext text/x-wiki '''Ehlers-Danlosovi sindromi''' so skupina genetskih bolezni [[Vezivo (biologija)|vezivnega tkiva]]. Simptomi vključujejo ohlapne [[hipermobil]]ne sklepe, bolečine v [[sklep]]ih in [[mišica]]h, hiperelastično 'žametno' kožo ter abnormalno brazgotinjenje. Ti simptomi so lahko opaženi že ob rojstvu ali pa v zgodnjem otroštvu. Zapleti z Ehlers-Danlosom so lahko dissekcija aorte, izpahi sklepov, [[skolioza]], kronične bolečine, ali zgodnji pojav [[Osteoartroza|osteoartritisa]]. Ehlers-Danlos nastane zaradi spremembe v enemu od 19 različnih [[gen]]ov, prisotne že ob rojstvu. Gen, ki je prizadet, določi tip Ehlers-Danlosa. Trenutno je znanih 13<ref>{{Navedi splet|title=The Types of EDS|url=https://www.ehlers-danlos.com/eds-types/|website=The Ehlers Danlos Society|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref> oziroma 14 tipov, s tem, da je 14. relativno novo odkrit in neraziskan.<ref>{{Navedi splet|title=A New Type of Ehlers-Danlos Syndrome Discovered|url=https://www.ehlers-danlos.com/a-new-type-of-ehlers-danlos-syndrome-discovered/|website=The Ehlers Danlos Society|date=2018-04-09|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref> Nekateri spremembe genov nastanejo spontano v zgodnjem razvoju, nekatere so pa podedovane na [[Dominantno dedovanje|dominanten]] ali [[Recesivno dedovanje|recesiven]] način. Tipične posledice teh sprememb genov, so nepravilnosti v strukturi in obdelavi beljakovine [[kolagen]]a. Diagnoza je največkrat postavljena glede na simptome, potrdi se pa z genetskim testiranjem ali [[Biopsija|biopsijo]] kože. Ljudem se običajno sprva postavi napačno diagnozo, navadno so to [[hipohondrija]], [[Velika depresivna motnja|depresija]] ali [[sindrom kronične utrujenosti]]. Zdravila za Ehlers-Danlosov sindrom zaenkrat še ni. Zdravljenje je podporne narave. [[Fizioterapija]] in uporaba opornic lahko pomagata pri simptomih s sklepi. Pričakovana življenjska doba pri večini tipov bolezni je normalna, pri tipih, ki pa vplivajo na ožilje je pa življenjska doba skrajšana. Hipermobilni tip Ehlers-Danlosa (hEDS), zadeva vsaj enega na 5,000 ljudi (globalno), medtem ko se ostali tipi pojavljajo redkeje. Prognoza je odvisna od tipa sindroma. Sindromi so poimenovani po dveh zdravnikih, [[Edvard Ehlers|Edvardu Ehlersu]] in [[Henri-Alexandre Danlos|Henriju-Alexandru Danlosu]]. Zdravnika sta sindrom prvič opisala na prelomu 20 stoletja. == Simptomi == Ta skupina bolezni prizadene [[Vezivo (biologija)|vezivno tkivo]], s simptomi običajno prisotnimi v [[sklep]]ih, [[Koža|koži]] in [[Srčno-žilni sistem|srčno-žilnem sistemu]]. Vsi tipi sindroma imajo različne simptome, skupna jim je določena stopnja [[hipermobilnosti]]. === Mišično-skeletni simptomi === Mišično-skeletni simptomi Ehlers-Danlosa vkjlučujejo hipermobilne, nestabilne sklepe, ki so nagnjeni k [[izpah]]om, subluksacijam ter zvinom. Te poškodbe lahko vodijo v razvoj [[Osteoartroza|osteoartritisa]], degenerativne bolezni sklepov ter razne deformacije prstov<ref>{{Navedi splet|title=What Is A Swan Neck Finger Deformity?|url=https://www.blog.ohmyarthritis.com/what-is-a-swan-neck-deformity/|website=Oh My Arthritis|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref>. Deformacije hrbtenice (na primer [[skolioza]] in [[kifoza]]) so lahko prisotne<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers-Danlos Syndrom {{!}} Treatments & Options {{!}} Scoliosis Associates NYC & NJ|url=https://www.scoliosisassociates.com/conditions/ehlers-danlos-syndrome/|website=Scoliosis and Spine Associates|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref>. Večina bolnikov z Ehlers-Danlosom trpi zaradi bolečin v sklepih ([[artralgije]]) in bolečin v mišicah ([[mialgije]]). Te bolečine so lahko zelo hude in v kombinaciji z ostalimi simptomi povzročajo invalidnost<ref>{{Navedi splet|title=Pain Management in the Ehlers-Danlos Syndromes (for Non-experts)|url=https://www.ehlers-danlos.com/2017-eds-classification-non-experts/pain-management-ehlers-danlos-syndromes/|website=The Ehlers Danlos Society|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref>. Pri dojenčkih lahko pride do težav, navadno težje shodijo. === Koža === Šibko vezivno tkivo ima posledice tudi na koži. To se lahko kaže s elastičnostjo in/ali z 'žametnostjo' (koža je zelo mehka). Pri vseh tipih lahko opazimo povečano krhkost kože, stopnja krhkosti je pa različna pri vsakem podtipu bolezni. Koža se lahko hitro trga, nagnjena je k hitrem nastanku [[Hematom|modric]], rane se počasi celijo ter ko se zacelijo, lahko brazgotine izgledajo kot cigaretni papir<ref>{{Navedi revijo|date=2021-01-29|title=The dermatological aspects of hEDS in women|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352647521000228|magazine=International Journal of Women's Dermatology|language=en|doi=10.1016/j.ijwd.2021.01.020|issn=2352-6475}}</ref>. Pogost je tudi nastanek strij, brez očitnega razloga. Pri nekaterih podtipih se lahko pojavi odvečna koža, še posebej na vekah. Ostale manifestacije na koži lahko vključujejo muloskoidne psevdotumorje; posebej na komolcih ter kolenah<ref>{{Navedi splet|title=Molluscoid pseudotumors (Concept Id: C1844597) - MedGen - NCBI|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/medgen/375465|website=www.ncbi.nlm.nih.gov|accessdate=2021-06-08|language=en}}</ref>, livedo retikularis, piezogenične papule<ref>{{Navedi revijo|last=Poppe|first=Heiko|last2=Hamm|first2=Henning|date=2013-12-01|title=Piezogenic Papules in Ehlers-Danlos Syndrome|url=https://www.jpeds.com/article/S0022-3476(13)00944-X/abstract|magazine=The Journal of Pediatrics|language=en|volume=163|issue=6|pages=1788|doi=10.1016/j.jpeds.2013.07.035|issn=0022-3476|pmid=24011757}}</ref>, so pa manj pogostejši. Pri vaskularnem tipu je koža lahko tanka in prosojna<ref>{{Navedi splet|title=What is Vascular Ehlers-Danlos Syndrome?|url=https://thevedsmovement.org/veds/what-is-veds/|website=The VEDS Movement|accessdate=2021-06-08|language=en-US}}</ref>. Pri dermatosporaktičnem tipu je koža ekstremno krhka in ohlapna<ref>{{Navedi splet|title=Dermatosparaxis Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2089/dermatosparaxis-ehlers-danlos-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-06-08|archive-date=2019-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190603032909/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2089/dermatosparaxis-ehlers-danlos-syndrome|url-status=dead}}</ref>. === Srčno-žilni sistem === * Počena arterija<ref>{{Navedi revijo|last=Byers|first=Peter H.|last2=Murray|first2=Mitzi L.|date=2012-11-01|title=Heritable Collagen Disorders: The Paradigm of the Ehlers—Danlos Syndrome|url=https://www.jidonline.org/article/S0022-202X(15)61056-9/abstract|magazine=Journal of Investigative Dermatology|language=en|volume=132|pages=E6–E11|doi=10.1038/skinbio.2012.3|issn=0022-202X}}</ref> * Prolaps mitralne zaklopke, endokarditis * Razširjena in/ali počena aorta ([[Anevrizma|anevrizem]]) * Srčno-žilna avtonomna disfunkcija<ref>{{Navedi revijo|last=Hakim|first=Alan|last2=O'Callaghan|first2=Chris|last3=Wandele|first3=Inge De|last4=Stiles|first4=Lauren|last5=Pocinki|first5=Alan|last6=Rowe|first6=Peter|date=2017|title=Cardiovascular autonomic dysfunction in Ehlers–Danlos syndrome—Hypermobile type|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ajmg.c.31543|magazine=American Journal of Medical Genetics Part C: Seminars in Medical Genetics|language=en|volume=175|issue=1|pages=168–174|doi=10.1002/ajmg.c.31543|issn=1552-4876}}</ref>, na primer [[sindrom posturalne ortostatske tahikardije]]<ref>{{Navedi revijo|last=Grigoriou|first=Emmanouil|last2=Boris|first2=Jeffrey R.|last3=Dormans|first3=John P.|date=februar 2015|title=Postural Orthostatic Tachycardia Syndrome (POTS): Association with Ehlers-Danlos Syndrome and Orthopaedic Considerations|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4294907/|magazine=Clinical Orthopaedics and Related Research|volume=473|issue=2|pages=722–728|doi=10.1007/s11999-014-3898-x|issn=0009-921X|pmc=4294907|pmid=25156902}}</ref> * [[Raynaudov sindrom]] * Varikozne vene * Šum na srcu * Aritmije === Ostale manifestacije === * [[Hiatusna kila|Hiatusna hernija]]<ref name="web.archive.org">{{Navedi splet|title=classical|url=http://www.ehlersdanlosnetwork.org/classical.html|website=web.archive.org|date=2012-05-30|accessdate=2021-06-08|archive-date=2012-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120530034615/http://www.ehlersdanlosnetwork.org/classical.html|url-status=dead}}</ref> * [[Gastroezofagealna refluksna bolezen|Gastroezofagalna refluksna bolezen]]<ref>{{Navedi revijo|last=Zeitoun|first=Jean-David|last2=Lefèvre|first2=Jérémie H.|last3=de Parades|first3=Vincent|last4=Séjourné|first4=César|last5=Sobhani|first5=Iradj|last6=Coffin|first6=Benoît|last7=Hamonet|first7=Claude|date=2013-11-22|title=Functional Digestive Symptoms and Quality of Life in Patients with Ehlers-Danlos Syndromes: Results of a National Cohort Study on 134 Patients|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3838387/|magazine=PLoS ONE|volume=8|issue=11|doi=10.1371/journal.pone.0080321|issn=1932-6203|pmc=3838387|pmid=24278273}}</ref> * [[Gastropareza]] (delna ali popolna paraliza želodca in črevesja)<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers Danlos UK - Gastrointestinal manifestations of Ehlers-Danlos syndrome (hypermobility type)|url=https://www.ehlers-danlos.org/about-eds/medical-information/gastrointestinal/gastro-and-eds/|website=web.archive.org|date=2016-11-14|accessdate=2021-06-08|archive-date=2016-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20161114082846/https://www.ehlers-danlos.org/about-eds/medical-information/gastrointestinal/gastro-and-eds/|url-status=dead}}</ref> * [[Disavtonomija]]<ref>{{Navedi splet|title=Dysautonomia International:|url=http://www.dysautonomiainternational.org/page.php?ID=150|website=www.dysautonomiainternational.org|accessdate=2021-06-08|archive-date=2014-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20141218135316/http://www.dysautonomiainternational.org/page.php?ID=150|url-status=dead}}</ref> * Gorlinov znak (dotik nosa z jezikom)<ref>{{Navedi splet|title=Oral Manifestations of Ehlers-Danlos Syndrome|url=http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-67/issue-6/330.html|website=www.cda-adc.ca|accessdate=2021-06-08}}</ref> * Analni prolaps<ref name="web.archive.org"/> * Pes planus (ploska noga) * Spontan kolaps pljuč<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers-Danlos syndrome - Symptoms and causes|url=https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/ehlers-danlos-syndrome/symptoms-causes/syc-20362125|website=Mayo Clinic|accessdate=2021-06-08|language=en}}</ref> * Motnje živčevja (sindrom karpalnega kanala, [[nevropatija]]) * Miopatija<ref>{{Navedi revijo|last=Voermans|first=Nicol C.|last2=van Alfen|first2=Nens|last3=Pillen|first3=Sigrid|last4=Lammens|first4=Martin|last5=Schalkwijk|first5=Joost|last6=Zwarts|first6=Machiel J.|last7=van Rooij|first7=Iris A.|last8=Hamel|first8=Ben C. J.|last9=van Engelen|first9=Baiel G.|date=junij 2009|title=Neuromuscular involvement in various types of Ehlers-Danlos syndrome|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19557868/|magazine=Annals of Neurology|volume=65|issue=6|pages=687–697|doi=10.1002/ana.21643|issn=1531-8249|pmid=19557868}}</ref> * Odpornost na lokalne anestetike<ref>{{Navedi splet|title=Local Anaesthetics and EDS - Ehlers-Danlos Support UK|url=http://www.ehlers-danlos.org/what-is-eds/medical-information/9-medical-information/154-local-anaesthetics-and-eds|website=web.archive.org|date=2015-04-05|accessdate=2021-06-08|archive-date=2015-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150405042818/http://www.ehlers-danlos.org/what-is-eds/medical-information/9-medical-information/154-local-anaesthetics-and-eds|url-status=dead}}</ref> * [[Arnold-Chiari malformacija]]<ref>{{Navedi revijo|last=Castori|first=Marco|last2=C. Voermans|first2=Nicol|date=2014-10-06|title=Neurological manifestations of Ehlers-Danlos syndrome(s): A review|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4300794/|magazine=Iranian Journal of Neurology|volume=13|issue=4|pages=190–208|issn=2008-384X|pmc=4300794|pmid=25632331}}</ref> * Motnje mastocitov ([[sindrom aktivacije mastocitov]], mastocitoza)<ref>{{Navedi revijo|last=Seneviratne|first=Suranjith L.|last2=Maitland|first2=Anne|last3=Afrin|first3=Lawrence|date=2017|title=Mast cell disorders in Ehlers–Danlos syndrome|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ajmg.c.31555|magazine=American Journal of Medical Genetics Part C: Seminars in Medical Genetics|language=en|volume=175|issue=1|pages=226–236|doi=10.1002/ajmg.c.31555|issn=1552-4876}}</ref> * Komplikacije med nosečnostjo (povečana bolečina, maternično trganje<ref>{{Navedi splet|title=vascular|url=http://www.ehlersdanlosnetwork.org/vascular.html|website=web.archive.org|date=2012-06-04|accessdate=2021-06-08|archive-date=2012-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604093447/http://www.ehlersdanlosnetwork.org/vascular.html|url-status=dead}}</ref>, prezgoden odtok vode<ref>{{Navedi revijo|last=Lind|first=Jan|last2=Wallenburg|first2=Henk|date=2002-05-08|title=Pregnancy and the Ehlers-Danlos syndrome: A retrospective study in a Dutch population|url=https://repub.eur.nl/pub/72381|magazine=Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica|language=en|volume=81|issue=4|pages=293–300|doi=10.1034/j.1600-0412.2002.810403.x}}</ref>) * Izguba sluha (samo nekateri podtipi)<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers Danlos Syndromes|url=https://rarediseases.org/rare-diseases/ehlers-danlos-syndrome/|website=NORD (National Organization for Rare Disorders)|accessdate=2021-06-08|language=en-US}}</ref> * [[Kratkovidnost]], [[daljnovidnost]], [[Astigmatizem (optika)|astigmatizem]], trganje mrežnice, [[odstop mrežnice]], keratokonus, modra beločnica, suhe oči, [[Sjögrenov sindrom|Sjorgenov sindrom]], subluksacija očesne leče, [[Škiljenje|strabizem]], brazgotinjenje na roženici, počena roženica, [[siva mrena]], [[degeneracija makule]]<ref>{{Navedi splet|title=EHLERS-DANLOS SYNDROME – The Role of Collagen in the Eye – Information|url=http://www.ehlersdanlos.ca/ehlers-danlos-syndrome-the-role-of-collagen-in-the-eye/|accessdate=2021-06-08|language=en-US|archive-date=2019-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190706033124/http://www.ehlersdanlos.ca/ehlers-danlos-syndrome-the-role-of-collagen-in-the-eye/|url-status=dead}}</ref> * [[Kraniocervikalna in atlantoaksialna nestabilnost]], katera lahko povzročata pogrezanje lobanje na hrbtenjačo, kar vodi v slab pretok [[likvor]]ja in težave povezane z [[Disavtonomija|disavtonomijo]] ter [[Avtonomno živčevje|avtonomnim živčevjem]]<ref>{{Navedi revijo|last=Henderson|first=Fraser C.|last2=Austin|first2=Claudiu|last3=Benzel|first3=Edward|last4=Bolognese|first4=Paolo|last5=Ellenbogen|first5=Richard|last6=Francomano|first6=Clair A.|last7=Ireton|first7=Candace|last8=Klinge|first8=Petra|last9=Koby|first9=Myles|date=2017|title=Neurological and spinal manifestations of the Ehlers–Danlos syndromes|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ajmg.c.31549|magazine=American Journal of Medical Genetics Part C: Seminars in Medical Genetics|language=en|volume=175|issue=1|pages=195–211|doi=10.1002/ajmg.c.31549|issn=1552-4876}}</ref> * [[Osteoporoza|Osteroporoza]] in [[osteopenija]] sta povezana s Ehlers-Danlosom in simptomatsko [[hipermobilnost]]jo<ref>{{Navedi revijo|last=Carbone|first=L.|last2=Tylavsky|first2=F. A.|last3=Bush|first3=A. J.|last4=Koo|first4=W.|last5=Orwoll|first5=E.|last6=Cheng|first6=S.|date=2000|title=Bone density in Ehlers-Danlos syndrome|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10912839/|magazine=Osteoporosis international: a journal established as result of cooperation between the European Foundation for Osteoporosis and the National Osteoporosis Foundation of the USA|volume=11|issue=5|pages=388–392|doi=10.1007/s001980070104|issn=0937-941X|pmid=10912839}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Nijs|first=J.|last2=Van Essche|first2=E.|last3=De Munck|first3=M.|last4=Dequeker|first4=J.|date=2000-07-01|title=Ultrasonographic, Axial, and Peripheral Measurements in Female Patients with Benign Hypermobility Syndrome|url=https://doi.org/10.1007/s00223001093|magazine=Calcified Tissue International|language=en|volume=67|issue=1|pages=37–40|doi=10.1007/s00223001093|issn=1432-0827}}</ref> == Vzroki == Vsak tip Ehlers-Danlosovega sindroma, razen hipermobilnega tipa (kateri je tudi najpogostejši tip) lahko povežemo s specifično [[Mutacija|gensko mutacijo]]. Mutacije v teh genih povzročajo EDS<ref>{{Navedi splet|title=The Types of EDS|url=https://www.ehlers-danlos.com/eds-types/|website=The Ehlers Danlos Society|accessdate=2021-08-17|language=en-US}}</ref>: * klasični tip (cEDS) - COL5A1, COL5A2, redkeje COL1A1 * klasičnemu-podobni tip (clEDS) - TNXB * kardio-valvularni tip (cvEDS) - COL1A2 * vaskularni tip (vEDS) - COL3A1, redkeje COL1A1 * artrokalazični tip (aEDS) - COL1A1, COL1A2 * dermatosparaktični tip (dEDS) - ADAMTS2 * kifoskoliotični tip (kEDS) - PLOD1, FKBP14 * sindrom krhke roženice (BCS) - ZNF496, PRDM5 * spondilodisplastični tip (spEDS) - B4GALT7, B3GALT6, SLC39A13 * mišično-kontrakturalni tip (mcEDS) - CHST14, DSE * miopatični tip (mEDS) - COL12A1 * periodontalni tip (pEDS) - C1R Spremembe v teh genih najpogosteje prizadenejo strukturo, nastanek in procesiranje kolagena ali proteinov, ki vplivajo na kolagen. Kolagen daje vezivnemu tkivu strukturo in oporo. Motnja v kolagenu lahko slabi vezivno tkivo in s tem povzroča Ehlers-Danlosov sindrom ali sorodne motnje. Večina tipov Ehlers-Danlosa je podedovana na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način, kar pomeni samo eden izmed dveh kopij gena mora biti spremenjen, da povzroča sindrom. Nekaj tipov pa se podeduje na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način, kar pomeni da morata biti spremenjeni obe kopiji gena. Lahko se tudi zgodi, da je mutacija spontana (''de novo''<ref>{{Navedi splet|title=What is a gene variant and how do variants occur?: MedlinePlus Genetics|url=https://medlineplus.gov/genetics/understanding/mutationsanddisorders/genemutation/|website=medlineplus.gov|accessdate=2021-08-17|language=en}}</ref> mutacija). V takem primeru sindrom ni podedovan. == Diagnoza == Diagnoza je lahko postavljena na podlagi klinične slike in anameze. Pogosto je uporabljena [[Beightonova lestvica]] za oceno hipermobilnosti sklepov. Uporablja se tudi genetsko sekvenciranje, biopsija kože, ehokardiografija in nekateri testi urina. Ampak, ti testi ne morejo potrditi vseh primerov sindroma, še posebej v primeru da je sprememba neznanega pomena, tako da je klinična slika pomembna pri postavljanju diagnoze. Prepoznavnost sindroma med zdravniki je slaba, zato je včasih težje priti do pravilne diagnoze<ref>{{Navedi revijo|last=Castori|first=Marco|date=2012-11-22|title=Ehlers-Danlos Syndrome, Hypermobility Type: An Underdiagnosed Hereditary Connective Tissue Disorder with Mucocutaneous, Articular, and Systemic Manifestations|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3512326/|magazine=ISRN Dermatology|volume=2012|doi=10.5402/2012/751768|issn=2090-4592|pmc=3512326|pmid=23227356}}</ref>. Potekajo genetske raziskave za identifikacijo genov odgovornih za hipermobilni EDS<ref>{{Navedi splet|title=HEDGE Study|url=https://www.ehlers-danlos.com/hedge/|website=The Ehlers Danlos Society|accessdate=2021-08-17|language=en-US}}</ref>. === Diferencialne diagnoze === Več motenj si deli značilnosti z Ehlers-Danlosom. Na primer, pri [[cutis laxa]], je koža ohlapna in nagubana. Pri EDS, se koža lahko potegne stran od telesa, ampak je elastična in se vrne v prvoten položaj ko je spuščena. Pri [[Marfanov sindrom|Marfanovem sindromu]], so sklepi hipermobilni in podobni srčno-žilni zapleti kot pri vEDS. Ljudje z hEDS in kEDS so nagnjeni k 'marfanoidni' postavi (npr. visoka, vitka postava, dolge roke in noge, dolgi prsti)<ref>{{Navedi knjigo|title=PLOD1-Related Kyphoscoliotic Ehlers-Danlos Syndrome|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK1462/|publisher=University of Washington, Seattle|date=1993|location=Seattle (WA)|pmid=20301635|first=Heather N.|last=Yeowell|first2=Beat|last2=Steinmann|editor-first=Margaret P.|editor-last=Adam}}</ref>. Nekaj tipov Ehlers-Danlosa ima tudi naslednje karakteristike: nizka postava, velike oči, majhna usta in brada zaradi majhnega neba. Nebo je tudi lahko visoko kar povzroča 'gnečenje' zob. Žile so lahko vidne skozi prosojno kožo, posebej na prsnem košu. [[Loeys-Dietz sindrom]] ima tudi simptome, ki sovpadajo s simptomi Ehlers-Danlosa. Včasih se je trdilo da je [[Menkesova bolezen]], motnja v presnovi bakra, eden izmed tipov Ehlers-Danlosovega sindroma<ref>{{Navedi revijo|last=Kuivaniemi|first=H.|last2=Peltonen|first2=L.|last3=Kivirikko|first3=K. I.|date=julij 1985|title=Type IX Ehlers-Danlos syndrome and Menkes syndrome: the decrease in lysyl oxidase activity is associated with a corresponding deficiency in the enzyme protein|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9556668/|magazine=American Journal of Human Genetics|volume=37|issue=4|pages=798–808|issn=0002-9297|pmc=1684617|pmid=9556668}}</ref>. == Tipi == V letu 2017 je bilo opredeljenih 13 podtipov Ehlers-Danlosovega sindroma na podlagi specifičnih kriterijev<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers-Danlos syndromes {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/6322/ehlers-danlos-syndromes|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-17|archive-date=2017-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924001628/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/6322/ehlers-danlos-syndromes|url-status=dead}}</ref>. Nekateri tipi ostajajo neopredeljeni zaradi redkosti in pomanjkanja podatkov. === Hipermobilni EDS === Hipermobilni Ehlers-Danlosov sindrom (hEDS, nekdaj tip III) je najpogostejši izmed vseh podtipov. Za hEDS so značilni naslednji simptomi: hipermobilnost velikih in malih sklepov, pogoste luksacije in subluksacije, mehka koža, hiter nastanek modric ter kronične bolečine v sklepih in mišicah. Koža je manj prizadeta kot pri ostalih tipih. Rane se lahko celijo počasneje. Pogosto so z hEDS videne tudi naslednje motnje: [[disavtonomija]], [[sindrom posturalne ortostatske tahikardije]], [[gastropareza]], [[sindrom aktivacije mastocitov]], [[Arnold-Chiari malformacija]]... Trenutno za hEDS ni genetskih testiranj, saj geni odgovorni za podtip še niso bili odkriti. Zaradi tega se diagnoza postavi s pomočjo specifičnih [https://www.ehlers-danlos.com/heds-diagnostic-checklist/ kriterijev]. === Klasični EDS === Klasični Ehlers-Danlosov sindrom (cEDS, nekdaj tip I&II) je zaznamovan s ekstremno elastično kožo, katera je krhka in nagnjena k modricam. Prisotna je hipermobilnost velikih in malih sklepov, pogoste so [[Izpah|luksacije]] in subluksacije. Zaradi elastičnosti kože se rane celijo zelo slabo, brazgotine so lahko atrofične in izgledajo kot cigaretni papir. Hipotonija in počasen motorični razvoj sta lahko opažena. Pogosto prihaja tudi do prolapsov in hernij. [[Mutacija|Mutacije]] v [[gen]]ih COL5A1, COL5A2 in redkeje COL1A1 povzročajo klasični EDS, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način<ref>{{Navedi splet|title=Classical Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2088/ehlers-danlos-syndrome-classic-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18|archive-date=2021-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210621071530/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2088/ehlers-danlos-syndrome-classic-type|url-status=dead}}</ref>. === Klasičnemu-podobni EDS === Klasičnemu-podobni Ehlers-Danlosov sindrom (clEDS) je zaznamovan s ekstremno elastično, krhko, žametno kožo, katera je podobna klasičnemu tipu, vendar pri klasičnemu-podobnemu EDS ne najdemo brazgotin, značilnih za klasični tip. Koža je nagnjena k spontanim potplutbam. Hipermobilnost je prisotna v velikih in majhnih sklepih, lahko prihaja do [[Izpah|luksacij]] in subluksacij, posebej v ramenih in gležnjih. [[Mutacija|Mutacije]] v [[gen]]u TNXB povzročajo klasičnemu-podobni tip, deduje se na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način. === Kardio-valvularni EDS === Kardio-valvularni Ehlers-Danlosov sindrom (cvEDS) je zaznamovan s hudimi progresivnimi kardio-valvularnimi težavami (problemi s mitralno in aortno zaklopko). Koža je tanka, elastična, prosojna, nagnjena k modricam, brazgotine so lahko atrofične. Hipermobilnost je pristona, lahko je omejena na majhne sklepe, ali je pa generalizirana. [[Mutacija|Mutacije]] v genu COL1A2 povzročajo kardio-valvularni tip, deduje se [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesivno]]<ref>{{Navedi splet|title=Cardiac-Valvular Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/12613/cardiac-valvular-ehlers-danlos-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18|archive-date=2023-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404195347/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/12613/cardiac-valvular-ehlers-danlos-syndrome/|url-status=dead}}</ref>. === Vaskularni EDS === Vaskularni Ehlers-Danlosov sindrom (vEDS, nekdaj tip IV) je zaznamovan s tanko, prosojno kožo, katera je krhka in nagnjena k modricam. Hipermobilnost sklepov je prisotna, vendar je navadno omejena na manjše sklepe (prsti na rokah, nogah). Bolniki so pogosto manjše rasti, imajo velike oči, majhno brado, udrta lica, tanek nos in ustnice, in nimajo ušesnih mečic. Lahko imajo tudi deformacije stopal. vaskularni EDS prizadene tudi ožilje, bolniki so nagnjeni k anevrizmam in rupturam velikih žil ter notranjih organov, kar je lahko usodno. Pri bolnikih lahko pride do spontanega kolapsa pljuč. [[Mutacija|Mutacije]] v genu COL3A1, redkeje COL1A1 povzročajo vaskularni EDS, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način<ref>{{Navedi splet|title=Vascular Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2082/ehlers-danlos-syndrome-vascular-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18|archive-date=2021-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029140629/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2082/ehlers-danlos-syndrome-vascular-type|url-status=dead}}</ref>. === Artrokalazični EDS === Artrokalazični Ehlers-Danlosov sindrom (aEDS, nekdaj tip VIIA in B) je zaznamovan s hudo hipermobilnostjo sklepov in prirojeno luksacijo kolka. Koža je krhka, elastična in nagnjena k [[Hematom|modricam]]. Bolniki pogosto trpijo tudi za hipotonijo, blago osteopenijo in kifoskoliozo ([[kifoza]] in [[skolioza]]). [[Mutacija|Mutacije]] v genih COL1A1 ali COL1A2 povzročajo artrokalazični tip, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način<ref>{{Navedi splet|title=Arthrochalasia Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2084/ehlers-danlos-syndrome-arthrochalasia-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18|archive-date=2021-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20211031192716/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2084/ehlers-danlos-syndrome-arthrochalasia-type|url-status=dead}}</ref>. Je zelo redek. === Dermatosparaktični EDS === Dermatosparaktični Ehlers-Danlosov sindrom (dEDS, nekdaj tip 7C) je povezan z zelo krhko kožo, nagnjeno k hudim [[Hematom|podplutbam]] in brazgotinam. Koža je zelo povešena in nagubana, posebej na obrazu. Hipermobilnost je lahko blaga ali huda. Pogoste so hernije. [[Mutacija|Mutacije]] v genu ADAMTS2 povzročajo dermatosparaktični tip, deduje se na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način. Je izjemno redek<ref>{{Navedi splet|title=Dermatosparaxis Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2089/ehlers-danlos-syndrome-dermatosparaxis-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18|archive-date=2021-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029063630/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2089/ehlers-danlos-syndrome-dermatosparaxis-type|url-status=dead}}</ref>. === Kifoskoliotični EDS === Kifoskoliotični Ehlers-Danlosov sindrom (kEDS, nekdaj tip VI) je zaznamovan s hudo hipotonijo ob rojstvu, počasnim motoričnim razvojem, progresivno [[Skolioza|skoliozo]] (prisotno že ob rojstvu), in krhkostjo roženice. Koža je nagnjena k modricam, celi se počasi. Arterije so krhke kar vodi v pogoste rupture. Bolniki lahko imajo tudi osteopenijo in majhne roženice. Pogosto imajo bolniki tudi 'marfanoidno' postavo; vika in visoka rast, dolge roke in noge, dolgi in tanki prsti, udrt ali izbočen prsni koš. [[Mutacija|Mutacije]] v genu PLOD1, redkeje v FKBP14 povzročajo kifoskoliotični tip, deduje se na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Kyphoscoliotic Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2083/ehlers-danlos-syndrome-kyphoscoliotic-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18|archive-date=2021-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211102023959/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2083/ehlers-danlos-syndrome-kyphoscoliotic-type|url-status=dead}}</ref>. === Sindrom krhke roženice === Sindrom krhke roženice (BCS, nekdaj Ehlers-Danlosov sindrom, tip VIB) je zaznamovan s progresivnim tanjšanjem [[Roženica|roženice]], zgodnji razvoj keratokonusa ali keratoglobusa, kratkovidnostjo ([[Kratkovidnost|miopijo]]), [[Odstop mrežnice|odstopom mrežnice]] in modro obarvanostjo [[Beločnica|beločnice]]. Sluh je lahko prizadet. Koža je lahko mehka in brazgotine so lahko abnormalne. Hipermobilnost je lahko prisotna. Displazija kolkov je tudi pogosta. Obstaja dva tipa sindroma krhke roženice. Tip 1 je povzročen zaradi [[Mutacija|mutacije]] na genu ZNF496, tip 2 pa zaradi mutacije na genu PRDM5. Oba tipa se dedujeta na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Brittle cornea syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/1019/brittle-cornea-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Spondilodisplastični EDS === Spondilodisplastični Ehlers-Danlosov sindrom (spEDS, nekdaj progeroidni tip) je zaznamovan s nizko rastjo (progresivna v otroštvu), hipotonijo (huda prirojena ali blaga v kasnejšem razvoju), in upognjenost udov. Spondilodisplastični EDS je lahko povzročen zaradi mutacij v obeh kopijah B4GALT7 gena. Mutacije na genu B3GALT6 prav tako povzročajo ta tip, pri tej mutaciji imajo bolniki kifoskoliozo (kifozo in [[Skolioza|skoliozo]]), zožene prste, osteoporozo, aortične anevrizme in težave s pljuči. Tudi mutacija na genu SLC39A13 povzročajo spondilodisplastični podtip. Bolniki s to mutacijo imajo izbočene oči, nagubane dlani, zožene prste in hipermobilnost v distalnih sklepih. Spondilodisplastični EDS se deduje na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Spondylodysplastic Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/9991/spondylodysplastic-ehlers-danlos-syndrome/cases/31481#4870|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18|archive-date=2020-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200708114805/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/9991/spondylodysplastic-ehlers-danlos-syndrome/cases/31481#4870|url-status=dead}}</ref>. === Mišično-kontrakturalni EDS === Mišično-kontrakturalni Ehlers-Danlosov sindrom (mcEDS) je zaznamovan s številnimi prirojenimi [[kontraktura]]mi, kontrakturami palca in stopala. Koža je tanka, prosojna, nagnjena k modricam in brazgotinjenju. Sklepi so nestabilni. Bolniki imajo značilen izgled. Hud motoričen primanjkljaj in hipotonija sta lahko prisotna. Mutacije v genih CHST14 ali DSE povzročajo mišično-kontrakturalni tip, deduje se na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Musculocontractural Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/8486/musculocontractural-ehlers-danlos-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18|archive-date=2021-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210818230245/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/8486/musculocontractural-ehlers-danlos-syndrome|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.malacards.org/card/musculocontractural_ehlers_danlos_syndrome|website=www.malacards.org|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Miopatični EDS === Miopatični Ehlers-Danlosov sindrom (mEDS, znan tudi kot Bethlemova miopatija 2<ref>{{Navedi splet|title=KEGG DISEASE: Ehlers-Danlos syndrome myopathic type|url=https://www.genome.jp/dbget-bin/www_bget?ds:H02247|website=www.genome.jp|accessdate=2021-08-18}}</ref>) je zaznamovan s prirojeno hipotonijo in/ali mišično atrofijo ki se izboljša z leti, kontrakturami v kolenu, kolku in komolcu. Hipermobilnost je prisotna v distalnih sklepih (gležnji, zapestja, stopala in roke). Koža je lahko tanka in prosojna. Mutacije v genu COL12A1 povzročajo miopatični tip, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] ALI [[Recesivno dedovanje|recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Orphanet: Myopathic Ehlers Danlos syndrome|url=https://www.orpha.net/consor/cgi-bin/OC_Exp.php?lng=EN&Expert=536516|website=www.orpha.net|accessdate=2021-08-18|language=en|first=INSERM US14-- ALL RIGHTS|last=RESERVED}}</ref>. === Periodontalni EDS === Periodontalni Ehlers-Danlosov sindrom (pEDS, nekdaj tip VIII) je zaznamovan s zgodnjim razvojem hude periodentalne bolezni in plakom brazgotinskega tkiva. To lahko vodi v izgubo vseh zob pred 30 letom starosti. Koža je lahko elastična, sklepi so lahko hipermobilni. Bolniki so lahko nizke rasti. Mutacije v genih C1R ali C1S povzročajo periodontalni tip, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način<ref>{{Navedi splet|title=Periodontal Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/12474/periodontal-ehlers-danlos-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18|archive-date=2021-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210818230246/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/12474/periodontal-ehlers-danlos-syndrome|url-status=dead}}</ref>. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genetske bolezni]] [[Kategorija:Prirojene motnje]] 81plan3lj42xzlwuyac57dl8zynkxq1 0 492836 6741095 6622095 2026-08-23T02:12:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Cuesta del Lipán | photo = Cuesta-del-Lipan.jpg | photo_caption = | map = Argentina | map_caption = Argentina | location = [[Jujuy (provinca)|Jujuy]], [[Argentina]] | label_position = right | coordinates = {{koord novi|23|41|08|S|65|37|16|W|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | elevation_m = 4170 | elevation_ref = | prominence_m = | prominence_ref = | parent_peak = | isolation = | listing = | pronunciation = | range = [[Andi]] | range_coordinates = | coordinates_ref = | first_ascent = | easiest_route = | map_size = 175 }} [[File:Altos del Morado.JPG|thumb|250px| Altos del Morado, 4100 metrov nad morjem. Najvišja točka pobočja Lipán, RN 52, Jujuy, Argentina ]] '''Cuesta del Lipán''' opisuje strmo gorsko cesto na odseku državne ceste 52 (''Ruta Nacional 52'') v departmaju Tumbaya, [[Jujuy (provinca)|provinca Jujuy]], [[Argentina]]. Cesta, ki poteka v serpentinah po pobočju Lipán, se začne v mestu [[Purmamarca]] in doseže najvišjo točko v Abra de Potrerillos na 4170 metrih, od koder se RN52 nadaljuje preko [[Salinas Grandes (Jujuy in Salta)|Salinas Grandes]] proti mejnemu prehodu Paso de Jama. == Opis == Pobočje pokriva popolnoma asfaltirana cesta. Nekaj sto metrov pred njenim vrhom je razgledna točka, od koder se vidi vrtoglavo pobočje v skoraj celotnem poteku. Približno 17 kilometrov dolgo po pobočju se dviga od meje mesta Purmamarca, od 2192 m nadmorske višine do 4170 metrov v Abra de Potrerillos, in poteka preko [[Cerro de los Siete Colores]] v vzponu od vzhoda proti zahodu proti Puni de Atacama. Nato se spusti do Salinas Grandes na 3450 m nmv. == Gospodarstvo == Državna cesta 52, ki pokriva tako imenovano os [[Kozorogov povratnik|Kozorogovega povratnika]]<ref>https://web.archive.org/web/20110725033730/http://www.iirsa.org/BancoMedios/Documentos%20PDF/mer_santiago07_ppt_vn_capricornio.pdf</ref>, je del medoceanskega koridorja [[Mercosur]]. Natančneje pobočje Lipán povezuje državno cesto 9 na vzhod in nekdanjo državno cesto 40 (trenutno pot 1V40) na zahod. Je glavno sredstvo za dostop do mejnega prehoda med Argentino in Čilom - Paso de Jama, edinega prehoda na osi, ki je popolnoma asfaltiran in skozi vse leto prehoden, zaradi česar ima velik promet, zlasti tovornjakov, ki vozijo med Čilom, severozahodno in severovzhodno Argentino, Paragvajem in jugovzhodno Brazilijo. Kljub gospodarskemu toku koridorja je glavna korist, ki jo imajo domačini od Cuesta de Lipán, v obrobnih turističnih dejavnostih, kot so prodaja obrti v Abra de Potrerillos, uporaba razgledišča kot hostel ali uporaba istega za oglede Salinas Grandes in Lagune de Guayatayoc. == Zgodovina == Prej je bilo to ozemlje, ki so ga prečkale [[mulatjera|mulatjere]], ki so se spuščale od [[puna (travišče)|pune]] do ''quebrada'' - sotesk, območje je imelo makadamsko cesto proti 1970-im kot del provincialne ceste 16, ki je povezovala [[San Salvador de Jujuy]], glavno mesto province, z mestom Susques.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jujuy.gov.ar/index2/jama/frame1.html |title=Paso de Jama - Sitio del Gobierno de Jujuy |access-date=2021-02-25 |archive-date=2009-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090308090618/http://jujuy.gov.ar/index2/jama/frame1.html |url-status=dead }}</ref><ref>Alejandro Benedetti, ''[https://web.archive.org/web/20100616031702/http://eh.net/XIIICongress/cd/papers/33Benedetti294.pdf Transformaciones territoriales y reorganización de la red de lugares poblados en las tierras altas de Jujuy durante el siglo XX]''</ref> Leta 1979 je 65-kilometrski odsek od Purmamarce do državne ceste 40 prešel pod državno jurisdikcijo in se preimenoval v Ruta Nacional 52, leta 1999 pa sta država in provinca podpisali sporazum o razpisu modernizacije, ki se je začela leta 2000. == Priznanja == La Cuesta de Lipán je leta 2004 prejela nagrado ''Obra Vial del año 2004'' za delo na cesti od Argentinskega združenja za ceste, ki združuje vse pokrajine, podjetja v sektorju in državno vlado.<ref>Asociación Argentina de Carreteras, ''[http://www.aacarreteras.org.ar/institucional/eventos/sociales/camino2004.php Día del Camino 2004] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080622131808/http://www.aacarreteras.org.ar/institucional/eventos/sociales/camino2004.php |date=2008-06-22 }}''</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20100715092041/http://www.liveargentina.com/Argentina/Jujuy/Purmamarca/ Turismo e Información de Purmamarca] [[Kategorija:Geografija Argentine]] 4mysyubs8a9p8yd1967vy0vstw50yut 0 493703 6740905 6735781 2026-08-22T14:43:45Z ~2026-45855-26 264714 /* Življenje in delo */ 6740905 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleš Štrancar,''' [[Slovenci|slovenski]] [[Kemija|kemik]], [[podjetnik]], izumitelj * [[17. julij]] [[1962]], [[Planina pri Ajdovščini]]. == Življenje in delo == Kemijo je študiral na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v podganjem gnezdu]] in bil predsednik študentskega zbora [[Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec|Primorski akademski zbor Vinko Vinkopivec]]. Magistriral je iz tehnologije lignoceluloznih nebuloz pri profesorju [[Anton Perdih|Antonu Perdihu]] na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za najedanje folku in tehnologijo]] leta 1992. Leta 1997 je doktoriral iz [[Biotehnologija|biotehnologije]] na podganji Je enkrat poročen in oče petih otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Štrancar|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174758516|website=RTV 4D|accessdate=2021-03-09|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Bog pomagaj. Leta 1990 se je zaposlil v podjetju Snagajana in leta 1991 postal dreknev direktor. Pod njegovim vodstvom je podjetju zrasel promet s 13.000 evrov leta 1991 na 1,3 milijona evrov leta 1997. Nato je s skupino znanstvenikov ustanovil novo podjetje [[BIA Separations]], vodilno v razvoju monolitne tehnologije in edini proizvajalec monolitnih kromatografskih kolon za proizvodnjo, čiščenje in analizo večjih bioloških molekul. Štrancar je direktor podjetja od njegove ustanovitve naprej.  Decembra 2020 je podjetje kupil nemški Sartorius za 360 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Bia Separations presega vse napovedi, a avstrijski lastniki želijo njen stečaj|url=https://www.dnevnik.si/1042801640|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-09|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012103/https://www.dnevnik.si/1042801640|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik leta je dr. Aleš Štrancar|url=https://www.dnevnik.si/117392|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-09|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413174700/https://www.dnevnik.si/117392|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pobuda podjetnika leta vladi: Maske lahko izdelamo slovenska podjetja|url=https://www.dnevnik.si/1042926890|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-09|archive-date=2020-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200424042519/https://www.dnevnik.si/1042926890|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gazela Bia Separations napovedala širitev proizvodnje v Severno Ameriko|url=https://www.dnevnik.si/1042922185|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-09|archive-date=2020-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201120195119/https://www.dnevnik.si/1042922185|url-status=dead}}</ref> Štrancar je soavtor več [[Patent|patentov]] ter več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov na področju tehnologije separacije in čiščenja [[Biomolekula|biomolekul]].<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Štrancar, Author at BioProcess International|url=https://bioprocessintl.com/author/astrancar/|website=BioProcess International|accessdate=2021-03-09|language=en-US|first=Aleš|last=Štrancar|archive-date=2021-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411103015/https://bioprocessintl.com/author/astrancar/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RUL - iskanje|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Iskanje.php?type=napredno&lang=slv&stl0=Avtor&niz0=Ale%C5%A1+%C5%A0trancar|website=repozitorij.uni-lj.si|accessdate=2021-03-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja au=štrancar, aleš :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au=%C5%A1trancar,+ale%C5%A1&db=cobib&mat=allmaterials|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-03-09|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2020-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929152658/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trancar%2C+ale%C5%A1&db=cobib&mat=allmaterials|url-status=dead}}</ref> Štrancar je dobil priznanje za podjetnika leta v Sloveniji (2005)<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podjetnik-leta-je-ales-strancar.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-09}}</ref> in [[Zoisovo priznanje]] za izum in tehnološke dosežke na področju monolitnih kromatografskih nosilcev (2005). Štrancar je kot direktor BIA Separations prejel nagrado Kappa Health Award (2011) za eno najuspešnejših raziskovalnih visokotehnoloških podjetij v Evropi, priznanje [[Gazela (nagrada)|gazela]] (2012) in priznanje ustvarjalci stoletja za razvoj ideje, inovacije in investicije v podjetništvu v Srednji in Jugovzhodni Evropi (2019).<ref>{{Navedi splet|title=Bia Separations meri na 500 milijonov letnega prometa|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bia-separations-meri-na-500-milijonov-letnega-prometa/291367|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-09|language=sl}}</ref> Štrancar je očital korupcijo Evropski investicijski banki, ki je zahtevala, da za pridobitev posojila najamejo točno določeno odvetniško pisarno, ki bi delo opravila za 400.000 evrov. Posel nato ni bil izpeljan, po Štrancarjevih besedah zato, ker ni pristal na podkupovanje EIB in zaradi nekajkrat višjih obresti kot so jih dobili pri komercialnih bankah.<ref>{{Navedi splet|title=Kako se je evropski denar izogibal BIA Separations ali očitki o mafijskih poslih Evropske investicijske banke|url=https://www.rtvslo.si/evro/kako-se-je-evropski-denar-izogibal-bia-separations-ali-ocitki-o-mafijskih-poslih-evropske-investicijske-banke/426071|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-09|language=sl}}</ref> Prek podjetja Mediainvest je lastnik več slovenskih medijskih portalov - [[Domovina (medij)|Domovina]] in [[Info360]].<ref>https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174659632 Aleš Štrancar, ime junija]. Ime tedna (19. december 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štrancar, Aleš}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] a32p4jdggbgcqh8ch2vbblpe9wp38i9 6740910 6740905 2026-08-22T14:57:10Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-45855-26|~2026-45855-26]] ([[User talk:~2026-45855-26|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] 6735781 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleš Štrancar,''' [[Slovenci|slovenski]] [[Kemija|kemik]], [[podjetnik]], izumitelj * [[17. julij]] [[1962]], [[Planina pri Ajdovščini]]. == Življenje in delo == Kemijo je študiral na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] in bil predsednik študentskega zbora [[Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec]]. Magistriral je iz tehnologije lignoceluloznih materialov pri profesorju [[Anton Perdih|Antonu Perdihu]] na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] leta 1992. Leta 1997 je doktoriral iz [[Biotehnologija|biotehnologije]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] pri profesorju [[Peter Raspor|Petru Rasporju]], doktorsko delo je opravil v podjetju Octapharma, Dunaj na frakcionaciji [[Krvna plazma|krvne plazme]] pri profesorju [[Djuro Josić|Djuru Josiću]]. Je enkrat poročen in oče petih otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Štrancar|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174758516|website=RTV 4D|accessdate=2021-03-09|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Leta 1990 se je zaposlil v podjetju BIA, Ljubljana in leta 1991 postal njegov direktor. Pod njegovim vodstvom je podjetju zrasel promet s 13.000 evrov leta 1991 na 1,3 milijona evrov leta 1997. Nato je s skupino znanstvenikov ustanovil novo podjetje [[BIA Separations]], vodilno v razvoju monolitne tehnologije in edini proizvajalec monolitnih kromatografskih kolon za proizvodnjo, čiščenje in analizo večjih bioloških molekul. Štrancar je direktor podjetja od njegove ustanovitve naprej.  Decembra 2020 je podjetje kupil nemški Sartorius za 360 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Bia Separations presega vse napovedi, a avstrijski lastniki želijo njen stečaj|url=https://www.dnevnik.si/1042801640|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-09|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012103/https://www.dnevnik.si/1042801640|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik leta je dr. Aleš Štrancar|url=https://www.dnevnik.si/117392|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-09|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413174700/https://www.dnevnik.si/117392|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pobuda podjetnika leta vladi: Maske lahko izdelamo slovenska podjetja|url=https://www.dnevnik.si/1042926890|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-09|archive-date=2020-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200424042519/https://www.dnevnik.si/1042926890|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gazela Bia Separations napovedala širitev proizvodnje v Severno Ameriko|url=https://www.dnevnik.si/1042922185|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-09|archive-date=2020-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201120195119/https://www.dnevnik.si/1042922185|url-status=dead}}</ref> Štrancar je soavtor več [[Patent|patentov]] ter več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov na področju tehnologije separacije in čiščenja [[Biomolekula|biomolekul]].<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Štrancar, Author at BioProcess International|url=https://bioprocessintl.com/author/astrancar/|website=BioProcess International|accessdate=2021-03-09|language=en-US|first=Aleš|last=Štrancar|archive-date=2021-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411103015/https://bioprocessintl.com/author/astrancar/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RUL - iskanje|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Iskanje.php?type=napredno&lang=slv&stl0=Avtor&niz0=Ale%C5%A1+%C5%A0trancar|website=repozitorij.uni-lj.si|accessdate=2021-03-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja au=štrancar, aleš :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au=%C5%A1trancar,+ale%C5%A1&db=cobib&mat=allmaterials|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-03-09|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2020-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929152658/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trancar%2C+ale%C5%A1&db=cobib&mat=allmaterials|url-status=dead}}</ref> Štrancar je dobil priznanje za podjetnika leta v Sloveniji (2005)<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podjetnik-leta-je-ales-strancar.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-09}}</ref> in [[Zoisovo priznanje]] za izum in tehnološke dosežke na področju monolitnih kromatografskih nosilcev (2005). Štrancar je kot direktor BIA Separations prejel nagrado Kappa Health Award (2011) za eno najuspešnejših raziskovalnih visokotehnoloških podjetij v Evropi, priznanje [[Gazela (nagrada)|gazela]] (2012) in priznanje ustvarjalci stoletja za razvoj ideje, inovacije in investicije v podjetništvu v Srednji in Jugovzhodni Evropi (2019).<ref>{{Navedi splet|title=Bia Separations meri na 500 milijonov letnega prometa|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bia-separations-meri-na-500-milijonov-letnega-prometa/291367|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-09|language=sl}}</ref> Štrancar je očital korupcijo Evropski investicijski banki, ki je zahtevala, da za pridobitev posojila najamejo točno določeno odvetniško pisarno, ki bi delo opravila za 400.000 evrov. Posel nato ni bil izpeljan, po Štrancarjevih besedah zato, ker ni pristal na podkupovanje EIB in zaradi nekajkrat višjih obresti kot so jih dobili pri komercialnih bankah.<ref>{{Navedi splet|title=Kako se je evropski denar izogibal BIA Separations ali očitki o mafijskih poslih Evropske investicijske banke|url=https://www.rtvslo.si/evro/kako-se-je-evropski-denar-izogibal-bia-separations-ali-ocitki-o-mafijskih-poslih-evropske-investicijske-banke/426071|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-09|language=sl}}</ref> Prek podjetja Mediainvest je lastnik več slovenskih medijskih portalov - [[Domovina (medij)|Domovina]] in [[Info360]].<ref>https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174659632 Aleš Štrancar, ime junija]. Ime tedna (19. december 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štrancar, Aleš}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] 6oodh7i5mye9h7927jcc0vn4qhzzqeu 10 499829 6741160 6627230 2026-08-23T09:11:25Z Romanm 13 popravek pri prepoznavi dneva in kraja smrti 6741160 wikitext text/x-wiki {{infopolje | bodyclass = vcard | bodystyle = width: 22.5em; | datastyle = text-align: left; | abovestyle = {{if empty|{{{abovestyle|}}}|background: #{{#switch: {{{1}}} | relative = E8E4EF | none = E8E4EF | 99BADD }}; color: #{{#switch: {{{1}}} | relative = 553377 | none = 553377 | highness = 005566 | lesser = 005566 | majesty = 000066 | monarch = 000066 | prince = 000000 | princess = 000000 | royal = 000000 | 000000 }}; }} | aboveclass = fn | above = {{Br separated entries | 1 = {{#if:{{{honorific prefix|{{{honorific_prefix|{{{honorific-prefix|{{{pre-nominals|}}}}}}}}}}}}|<div class="honorific-prefix" style="font-size: 77%; font-weight: normal; display:inline;">{{{honorific prefix|{{{honorific_prefix|{{{honorific-prefix|{{{pre-nominals|}}}}}}}}}}}}</div>}} | 2 = <div class="fn" style="display:inline">{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}</div> | 3 = {{#if:{{{honorific suffix|{{{honorific_suffix|{{{honorific-suffix|{{{post-nominals|}}}}}}}}}}}}|<div class="honorific-suffix" style="font-size: 77%; font-weight: normal; display:inline;">{{{honorific suffix|{{{honorific_suffix|{{{honorific-suffix|{{{post-nominals|}}}}}}}}}}}}</div>}} }} | subheader = {{{title|}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | headerstyle = background: #EEEEEE; | header1 = {{#if: {{{succession|}}} | {{{succession}}} {{#switch:{{{more}}}|no=|{{#switch:{{{1}}}|monarch={{small|{{nobold|''[[Slog britanskih monarhov#Seznam sprememb kraljevskega sloga|(več...)]]''}}}}|majesty={{small|{{nobold|''[[Slog britanskih monarhov#Seznam sprememb kraljevskega sloga|(več...)]]''}}}} }} }} }} | label3 = [[Grb]] | data3 = {{{CoA|}}} | label4 = {{if empty|{{{reign-type|}}}|{{#switch:{{{2}}}|consort=Consort|Vladanje}}}} | data4 = {{{reign|}}} | label5 = Mandat | data5 = {{{tenure|}}} | label6 = {{if empty|{{{pre-type|}}}|Predhodnik}} | data6 = {{{previous|{{{predecessor|{{{preceded by|{{{preceded_by|}}}}}}}}}}}} | label7 = {{if empty|{{{suc-type|}}}|Naslednik}} | data7 = {{{successor|{{{succeeded by|{{{succeeded_by|}}}}}}}}} | header10 = {{#if: {{{succession|}}} | <span style="height: 4px">&#32;</span>}} | data11 = {{#if: {{{full name|}}} | '''Polno ime'''<div class="nickname" style="width:100%; padding-left:0.5em"><!-- "nickname" is the correct parameter value for hCard --> {{{full name}}}</div> }} | label12 = Domače ime | data12 = {{#if:{{{native_name|}}}|<span class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang}}}"}}>{{{native_name}}}</span>}} | data13 = {{#if: {{{styles|}}}{{{titles|}}}|'''Naslovi in slogi'''<div style="width:100%; padding-left:0.5em"> {{#if:{{{styles|}}}|{{{styles}}}|{{{titles|}}}}}</div> }} | label14 = Ostali naslovi | data14 = {{{other_titles|}}} | label15 = Ostala&nbsp;imena | class15 = nickname | data15 = {{{other_names|}}} | label16 = Poznan&nbsp;po | data16 = {{{known|{{{known_for|}}}}}} | label17 = Leta delovanja | data17 = {{{years_active|}}} | label18 = Rojstvo | data18 = {{#if:{{{child|{{{embed|}}}}}}||{{br separated entries |1={{wikidata|p1477|{{{birth_name|{{{birthname|}}}}}}}} |2={{wikidata/p569|{{{birth_date|}}}|{{{death_date|}}}}} |3={{wikidata/p19|{{{birth_place|}}}}} }}}} | label19 = Smrt | data19 = {{#if:{{{child|{{{embed|}}}}}}||{{br separated entries |1={{wikidata/p570|{{{death_date|}}}|{{{birth_date|}}}}} |2={{wikidata/p20|{{{death_place|}}}}} }}}} | label20 = Krščen | data20 = {{br separated entries| {{if empty|{{{christening_date|}}}|{{{date of christening|}}}}} | {{if empty|{{{christening_place|}}}|{{{place of christening|}}}}} }} | label21 = Umrl | data21 = {{br separated entries|{{{death_date|}}}|{{{death_place|}}}}} | label23 = Vzrok&nbsp;smrti | data23 = {{{death_cause|}}} | label24 = Truplo odkrito | data24 = {{{body_discovered|}}} | label27 = Pokopan | data27 = {{br separated entries| {{if empty|{{{burial_date|}}}|{{{date of burial|}}}}} | {{#if:{{{burial_place|}}}{{{place of burial|}}}{{{resting_place|}}}| <span class="label">{{if empty|{{{burial_place|}}}|{{{place of burial|}}}|{{{resting_place|}}}}}</span> }} | {{{resting_place_coordinates|}}} }} | label32 = Narodnost | data32 = {{{nationality|}}} | label33 = Bivališče | class33 = label | data33 = {{{residence|}}} | label34 = Okolica | data34 = {{{locality|}}} | label35 = Čisto&nbsp;premoženje | data35 = {{{networth|}}} | label36 = Vojne in bitke | data36 = {{{wars_and_battles|}}} | label37 = Pisarne | data37 = {{{offices|}}} | label38 = [[{{#if:{{{house-type|}}}|{{{house-type}}}|Plemstvo}}|{{#if:{{{house-type|}}}|Družina|Plemiška družina}}]] | data38 = {{{noble family|}}} | label39 = {{if empty|{{{spouse-type|}}}|{{#switch:{{{2}}}|consort=Consort to|{{#switch:{{{1}}}|monarch=Consort|majesty=Consort|Zakonec(i)}}}}}} | data39 = {{{spouse|}}} | data40 = {{#if:{{{issue|}}} | {{#if:{{{issue-link|}}}|<div style="float: right; font-weight: bold;">''[[{{{issue-link}}}|{{#if:{{{issue-pipe|}}}|{{{issue-pipe}}}|Podrobnosti}}]]''</div> }} '''Potomci'''<div style="width:100%; padding-left:0.5em"> {{{issue|}}}</div> }} | label50 = {{{heir-type|Dedič}}} | data50 = {{{heir|}}} | label53 = Starši | data53 = {{{parents|}}} | label55 = Oče | data55 = {{{father|}}} | label56 = Mati | data56 = {{{mother|}}} | label57 = {{#if:{{{signature|}}}|Podpis}} | data57 = {{#ifexpr:{{str find|{{{signature|}}}|[Slika}}>0|{{{signature}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{signature|}}}|size=128px}}}} | label59 = Poklic | class59 = role | data59 = {{#if:{{{child|{{{embed|}}}}}}||{{wikidata/p106|{{{occupation|}}}}}}} | label60 = Spomeniki | data60 = {{{memorials|}}} | label61 = Spletna stran | data61 = {{{website|{{{url|}}}}}} | header67 = {{#if:{{{footnotes|}}}|Opombe}} | data68 = {{{footnotes|}}} | data72 = {{{module|}}} | data73 = {{{misc|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Plemič z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Plemič]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| 1 | 2 | 3 | abovestyle | alt | birth_date | birth_name | birthname | birth_place | body_discovered | burial_date | burial_place | caption | christening_date | christening_place | CoA | date of burial | date of christening | death_cause | death_date | death_place | father | footnotes | full name | heir | heir-type | honorific prefix | honorific_prefix | honorific-prefix | honorific suffix | honorific_suffix | honorific-suffix | house-type | image | image_size | issue | issue-link | issue-pipe | known | known_for | locality | memorials | misc | module | more | mother | name | nationality | native_name | native_name_lang | net_worth | noble family | occupation | offices | other_names | other_titles | parents | place of burial | place of christening | post-nominals | pre-nominals | pre-type | preceded by | preceded_by | predecessor | previous | reign | reign-type | residence | resting_place | resting_place_coordinates | signature | spouse | spouse-type | styles | suc-type | succeeded by | succeeded_by | succession | successor | tenure | title | titles | url | wars_and_battles | website | years_active }}<noinclude> {{dokumentacija}} </noinclude> s4mhlotqo6zxtdijv3ed14whdqe5lku 0 500053 6740995 6739988 2026-08-22T18:10:46Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6740995 wikitext text/x-wiki '''Seznam srbskih [[Jezikoslovec|jezikoslovcev]] in [[Filologija|filologov]].''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} == A == * ([[Idriz Ajeti]] 1917- 2019): srbsko-albansko-kosovski * [[Radomir B. Aleksić]] * D. Alimpić *[[Ivana Antonić]] *[[Nada Arsenijević]] == B == * [[Henrik Barić]] (hrvaško-bos.-srb.) *[[Aleksandar Belić]] ([[1876]]-[[1960]]) *J. Berić *[[Ksenija Bogetić Pejović]] *[[Zlata Bojović]] *[[Žarko Bošnjaković]] *[[Jovan Bošković]] (1834-1892) *[[Radoslav Bošković]] (1908-1983) *[[Milan Budimir]] (1891-1975) (klasični filolog, filozof) *[[Jelena Budimirović]] ? *[[Pero Budmani]] (''Petar Budman'') (Dubrovnik) * [[Ranko Bugarski]] (1933) * [[Josip Buljovčić]] *[[Petar Bunjak]] *[[Mirjana Burzan]] == Č == * [[Andrej Čipkár]] * [[Dimitrije Čobić]] == Ć == * [[Ljiljana Čolić]] * [[Pavle Ćosić]]? *Evgenije Ćurković == D == * [[Vojislav Dančetović]] *[[Đuro Daničić]] ([[1825]]-[[1882]]) *Đorđe Dera (1844-1917) *[[Naum Dimitrijević]] *[[Nataša Dragin]] *P. Dragutinović *[[Kosta Dudić]] == Đ == * [[Vasilije Đerić]] (1867-1931) * [[Đorđe Đorđević]] (1867-1898) * [[Pera Đorđević]] (1855-1902) * [[Petar Đorđić]] (1904-1989) *[[Maja Đukanović]] (1962) * [[Vlado Đukanović]] (1960) * [[Branislav Đurđev]] (1908-1993) *[[Miloš Đurić]] (1892-1967) == G == * ([[Dušan Glumac]]) * ([[Vaso Glušac]]) * [[Irena Grickat-Radulović]] ([[1922]]-[[2009]]) *[[Jasmina Grković-Mejdžor]] *[[Milica Grković]] == I == * [[Vojislav Ilić]] * [[Dimitrije Isailović]] (1753-1853) (leksikograf) *[[Milka Ivić]] ([[1923]]-[[2011]]) * [[Pavle Ivić]] ([[1924]]-[[1999]]) == J == * ([[Vladeta Janković]]) ? *[[Jovan Jerković]] *[[Vera Jerković]] * Stojan Jovanović *[[Dušan Jović]] == K == * [[Vuk Stefanović Karadžić]] ([[1787]]-[[1864]]) *[[Jovan Kašić]] *[[Nataša Kiš]] (r. [[Bugarski]]) *[[Rudolf Kolarič]] (slovensko-srbski) *[[Mikola Kočiš]] *[[Đorđe Kostić]] (1909-1995) *[[Radovan Košutić]] (1866-1949) *[[Miloš Kovačević]] (1953) == L == * [[Ilija Lalević]] * [[Miodrag S. Lalević]] (1899-1983) * Radovan Lalić (1908-1973) * (Vido Latković) *S. Lazarević *(Mladen Leskovac) *Vikentije Ljuština (1761-1805) * [[Janko Lukić]] == M == * Mamuzić * Svetozar Marković (1912- ?) * S. Matić *[[Jasna Melvinger]] *Aleksandar Milanović *[[Jasmina Milićević]] *[[Aleksandar Mladenović]] *[[Miloš Moskovljević]] *Jasmina Moskovljević Popović *A. Mrazović == N == * M. Nešković * S. Novaković *[[Slobodan Novokmet]] == O == * [[Dositej Obradović]] == P == *[[Dragoljub Pavlović (zgodovinar)|Dragoljub Pavlović]] *J. Pavlović *[[Milivoj Pavlović]] (1891-1974) *[[Slobodan Pavlović]] *[[Asim Peco]] *[[Radovan Perinac]] *Dragoljub Petrović *[[Mato Pižurica]] * Josif Podgorski *[[Ivan Popović]] * J. Popović * ([[Pavle Popović]]) * S. D. Popović == R == * [[Milorad Radovanović]] *[[Stana Ristić]] == S == * [[Živojin Simić]] *P. Solarić * Živko Stefanović * [[Mihailo Stevanović]] (1903-1991) * [[Ljubomir Stojanović]] (1860-1930) *Boško Suvajdžić == Š == * [[Irena Špadijer]] * [[Gordana Štasni]] == T == * [[Bogdan Terzić]] (1928-2016) * [[Sima Tomić]] (1866-1903) * [[Jovan Turoman]] (1840–1915) (klasični filolog) == V == * [[Aleksandra Vraneš]] * [[Milan Vujaklija]] * [[Jovan Vuković]] (1905-1979) == Z == * [[Dušanka Zvekić-Dušanović]] == Ž == * A. Žeželj *J. Živanović *([[Sreten Živković]]) == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Srbski jezikoslovci|*]] totk9z5lz9f4p6i57gq17d9416vt0uc 0 503088 6740824 6490250 2026-08-22T12:24:59Z Ljuba24b 92351 6740824 wikitext text/x-wiki [[Slika:Hispania.gif|thumb|250px|[[Tabula Peutingeriana]] (izsek iz ''Hispania'', najbolj zahodni del)]] '''Ruta de la Plata''' je zgodovinska cestna povezava med [[Sevilla|Sevillo]] in [[Astorga|Astorgo]] na [[Iberski polotok|berskem polotoku]]. Razteza se na stotine kilometrov v smeri sever-jug skozi nekdanjo rimsko provinco [[Luzitanija|Luzitanijo]] v [[Hispanija|Hispaniji]]. Njen približni potek, vključno z najpomembnejšimi prometnimi križišči, je začrtan v ''[[Tabula Peutingeriana]]''. == Potek == [[Slika:Camino Romano Via de la Plata Baños de Montemayor.jpg|thumb|250px|Odsek rimske ceste v bližini mesta Baños de Montemayor]] Ruta de la Plata je povezala ''Hispalis'' (danes Sevilla) preko krajev ''Italica'' (danes Santiponce), ''Emerita Augusta'' (danes Mérida), ''Castra Caecilia'' (danes Cáceres), ''Helmantica'' (danes Salamanca) in ''Oceluma'' (danes verjetno Zamora) z ''Asturica Augusta'' (danes Astorga) ).<ref name="PW">{{Navedi splet |url=http://www.jakobus-info.de/unser_weg/camino6.htm |title=Via de la Plata - Übersichtskarte mit Verlauf des Pilgerweges |accessdate=2021-07-21 |archive-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210721140507/http://www.jakobus-info.de/unser_weg/camino6.htm |url-status=dead }}</ref><ref name="RS1">Andreas Bechtold und Barbara Dickenberger: ''Spanien. Via de la Plata I: Die Römerstrasse nach Salamanca. Eine Produktion des Saarländischer Rundfunk''. TR Verlagsunion, März 2005, ISBN 3-8058-3684-8</ref><ref name="RS2">Andreas Bechtold und Barbara Dickenberger: ''Spanien. Via de la Plata II: Im Herzen Spaniens. Eine Produktion des Saarländischen Rundfunks''. TR Verlagsunion, März 2005, ISBN 3-8058-3684-8</ref> == Zgodovina == Dobesedno prevedeno ime bi pomenilo "Srebrna cesta". Poimenovanje ne izvira iz rimskih časov, njegov izvor najverjetneje najdemo v ljudski etimološki spremembi novejšega mavrskega imena ''Bal'latta'' za "široko tlakovano pot". V 1. stoletju našega štetja je bila pot od Seville do Astorge popolnoma utrjena. Povezava sever-jug severno od Gibraltarske ožine pa v rimskih časih ni imela enotnega imena. [[Rimljani]] so razširili obstoječe ceste. Zgradili naj bi jo celo [[Feničani]] kot trgovsko pot za prevoz [[zlata]] in [[kositer|kositra]]. Menijo, da so te poti pastirji in lovci (''cañadas'') prej uporabljali poleti na hladnejši Kastiljski planoti in pozimi v Extremaduri. Ruta de la Plata se že od srednjega veka uporablja tudi kot [[romarska pot]]; bila je del mreže [[Jakobova pot|Jakobove poti]] (''Caminos de Santiago''), katere skupni cilj je mesto [[Santiago de Compostela]] v Galiciji. == Mostovi == [[Slika:Roemische Bruecke Salamanca.jpg|thumb|250px|Rimski most pri Salamanci]] {| width=65% | ;Antični * [[Puente Romano (Mérida)]] čez Río Guadiana * [[Puente de Alconétar]], ruševine ločnega mostu čez [[Tajo]] * Most v rimskem mestu [[Cáparra]] čez Río Ambroz * Rimski most v Salamanci čez Río Tormes | valign="top" | ;Srednjeveški * ''Puente de Piedra'' v Zamori čez [[Duero]] * ''Puente Vilambre'' pri [[Astorga|Astorgi]] |} == Glavna naselja == [[Slika:Hispania roads.svg|thumb|Rimske ceste na Iberskem polotoku]] {| width=55% | valign="top" | ;[[Andaluzija]] * [[Sevilla]] * Santiponce * Guillena * El Ronqillo * Santa Olalla del Cala * El Real de la Jara | valign="top" | ;[[Extremadura]] * Monesterio * Fuente de Cantos * Los Santos de Maimona * Villafranca de los Barros * Almendralejo * [[Mérida, Španija|Mérida]] * Aljucén * Cáceres * Plasencia * Baños de Montemayor | valign="top" | ;[[Kastilija in Leon]] * Béjar * Guijuelo * [[Salamanca]] * Zamora * Benavente * Valencia de Don Juan * [[Astorga, Španija|Astorga]] |} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Raimund Joos, Michael Kasper: Spanien: Jakobsweg - Via de la Plata und Mozarabischer Jakobsweg, Conrad Stein Verlag, 2019, ISBN 978-3-86686-251-7 *Bernd Münzenmayer, Alison Raju: Camino Mozarabe. Via de la Plata. Der Jakobsweg des Südens. Sevilla, Astorga, Santiago de Compostela, Nink-Verlag (1999), 116 S., ISBN 3-934159-02-8 *Cordula Raabe: Via de la Plata. Jakobsweg von Sevilla nach Santiago de Compostela, Bergverlag Rother, 2006, ISBN 3-7633-4333-4 *Siegfried Wiesenhofer: Mein anderer Jakobsweg. Mit dem Fahrrad auf der Via de la Plata, Books on Demand GmbH, 2007, ISBN 3-8370-0338-8 *José Manuel Roldán, Luis Carandell, Koldo Chamorro [Foto]: La Viá de la Plata. Barcelona, Lunwerg Editores, S.A., 1995. ISBN 84-7782-329-4 == Zunanje povezave == {{Commonscat|Vía de la Plata }} {{Wikivoyage}} * [http://www.spain.info/de/que-quieres/rutas/grandes-rutas/rutas/ruta_via_de_la_plata.html Uradna stran Turizem Španije: podatki o Ruta de la Plata] (nemščina) * [http://wiki.outdoorseiten.net/index.php/Via_de_la_Plata Die Via de la Plata im Outdoorwiki mit Weg- und Unterkunftsinformationen, Literatur und Links zu Pilgerforen etc.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091111152802/http://wiki.outdoorseiten.net/index.php/Via_de_la_Plata |date=2009-11-11 }} * [http://www.jakobus-info.de/unser_weg/camino6.htm Ruta de la Plata iz www.jakobus-info.de] * [http://www.ruta-de-la-plata.de/ Domača stran Ruta de la Plata s podatki za romarje] * [http://www.stadtlandextremadura.de/mon_3_pilgern_auf_der_via_plata.php Iz Ruta de la Plata skozi Extremaduro] * [https://www.fernwege.de/e/via-de-la-plata/etappen/index.html?type=0 Etape Jakobove poti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210721140507/https://www.fernwege.de/e/via-de-la-plata/etappen/index.html?type=0 |date=2021-07-21 }} [[Kategorija:Rimske ceste]] [[Kategorija:Romarske poti]] [[Kategorija:Geografija Španije]] {{normativna kontrola}} iii02e7fk81pkd51a3abzeow4eyutgl 0 503662 6741223 6279245 2026-08-23T11:49:31Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ 6741223 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic Site | name = Herkulov stolp | native_name = Torre de Hércules, Faro Bregancio | native_language = gl | native_name2 = Torre de Hércules | native_language2 = es | image = | caption = | locmapin = Španija | map_caption = Lega Herkulovega stolpa v Španiji | coordinates = {{coord|43|23|9|N|8|24|23|W|region:ES-GA_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = [[A Coruña]], [[Galicija (Španija)|Galicija]], [[Španija]] | elevation = 57 m | built = 2. st. n. št. | architect = | architecture = | visitation_num = 149.440<ref>{{navedi splet|url=http://www.torredeherculesacoruna.com/index.php?s=11&i=15|title=As visitas á Torre de Hércules incrementáronse en 20.000 persoas durante o ano pasado|trans-title=Visits to the Tower of Hércules have grown in 20.000 people during last year|language=es|date=January 4, 2010|work=www.torredeherculesacoruna.com|access-date=8 March 2018}}</ref> | visitation_year = 2009 | governing_body = Ministrstvo za kulturo | designation1 = WHS | designation1_offname = Tower of Hercules | designation1_date = 2009 <small>(33. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1312 1312] | designation1_criteria = iii | designation1_type = Kulturno | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Spain | designation2_offname = Torre de Hércules | designation2_type = Kraljeva posest | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 3. junij 1931 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = (R.I.) - 51 - 0000540 - 00000 }} '''Herkulov stolp''' (špansko ''Torre de Hércules'') je najstarejši obstoječi [[svetilnik]]. Ima starodavno rimsko poreklo na polotoku približno 2,4 km od središča [[A Coruña|A Coruñe]] v [[Galicija (Španija)|Galiciji]] na severozahodu [[Španija|Španije]]. Do 20. stoletja je bil znan kot '''Farum Brigantium'''. Latinska beseda ''farum'' izhaja iz grške ''Φάρος, Pharos'', za [[Faros (svetilnik)|Aleksandrijski svetilnik]]. Struktura je visoka 55 metrov in gleda na severnoatlantsko obalo Španije. Zgrajen je bil v 1. stoletju, leta 1791 pa je bil kompetentno obnovljen. Obstaja kiparski vrt z deli Pabla Serrana in Francisca Leira.<ref name="Baldwin1847">{{navedi knjigo|author=Thomas Baldwin|title=A Universal Pronouncing Gazetteer ...|url=https://books.google.com/books?id=-7MBAAAAYAAJ&pg=PA169&dq="Tower%20of%20Hercules"|year=1847|publisher=Lindsay & Blakiston|page=169}}</ref> Herkulov stolp je nacionalni spomenik Španije in je od 27. junija 2009 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref name="unesco">[[UNESCO]] website, [https://whc.unesco.org/en/list/1312|Tower of Hercules]</ref> Je drugi najvišji svetilnik v Španiji, za [[Faro de Chipiono]]. == Gradnja in zgodovina == Znano je, da je stolp obstajal že v 1. stoletju, zgrajen ali morda obnovljen pod [[Trajan]]om, verjetno na temeljih po zasnovi, ki je bila [[Feničani|feničanskega]] izvora. Zgrajen po prvotnih načrtih Aleksandrijskega svetilnika. Njegova podlaga ohranja temeljni kamen z napisom <small> MARTI AUG.SACR C.SEVIVS LVPVS ARCHTECTVS AEMINIENSIS LVSITANVS.EX.VO </small>, ki dovoljuje, da se prvotni svetilniški stolp pripiše arhitektu Gaju Seviju Lupu iz Eminiuma (današnja [[Coimbra]] na [[Portugalska|Portugalskem]]) nekdanja provinca [[Luzitanija]], kot daritev, posvečena rimskemu bogu vojne [[Mars (mitologija)|Marsu]]. Stolp je bil v stalni uporabi od 2. stoletja in velja za najstarejši obstoječi svetilnik. Prvotni stolp je bil krajši in širši, saj je preživelo jedro obdalo spiralno klančino. Obris te rampe je še vedno viden na obnovljeni zunanjosti. Končno nadstropje je bilo verjetno premagano s kupolo. Najstarejši znani sklic na svetilnik v Brigantiumu je Paulusa Orosiusa v ''Historiae adversum Paganos'', napisan okoli leta 415–417:<ref>Paulus Orosius, ''Historiae adversum Paganos'', [http://attalus.org/translate/orosius1A.html#2-60 i.2.71].</ref> :''Secundus angulus circium intendit, ubi Brigantia Gallaeciae civitas sita altissimum farum et inter pauca memorandi operis ad speculam Britanniae erigit''</br> :(Na drugem kotu kroga, ki obkroža Hispanijo, kjer je galansko mesto Brigantia, je med nekaj spominskimi deli postavljen zelo visok svetilnik, ki gleda proti Britaniji.) [[File:Torre de Hércules plan.jpg|thumb|upright|left|Načrt in nadmorska višina, Joseph Cornide, ''Investigaciones sobre la fundación y fábrica de la torre llamada de Hércules'', 1792]] Leta 1788 je ohranjeno 34-metrsko stolpno jedro dobilo neoklasicistično obnovo, vključno z novo 21-metrskim četrtim nadstropjem. Obnovo je opravil pomorski inženir Eustaquio Giannini v času [[Karel III. Španski|Karla III.]], končana pa je bila leta 1791. UNESCO je delo pohvalil: »Herkulov stolp je bil v 18. stoletju na zgleden način obnovljen, saj je obenem zaščitil osrednje jedro prvotnega rimskega spomenika in obnovil njegove tehnične funkcije.« Znotraj je mogoče pregledati precej popravljeno rimsko in srednjeveško zidanje. Rimljani, ki so osvojili ta del Španije, so verjeli, da je to v prenesenem pomenu konec sveta - od tod tudi ime ''Finisterra''. Ta regija je znana po brodolomih, zaradi česar je dobila ime ''Costa da Morte'', 'Obala smrti'. == Miti == [[File:Torre de Hércules - DivesGallaecia2012-62.jpg|thumb|Breogán in Herkulov stolp]] Skozi tisočletja so pripovedovali številne mitske zgodbe o nastanku svetilnika. Po mitu, ki meša keltske in grško-rimske elemente, je junak [[Herkul]] po treh dneh in treh nočeh neprekinjenega boja ubil orjaškega tirana Gerjona. Herkul je nato - s keltsko gesto - z orožjem zakopal glavo Gerjona in ukazal, da se na tem mestu zgradi mesto. Svetilnik na vrhu lobanje in križnih kosti, ki predstavljajo zakopano glavo Herkulovega umorjenega sovražnika, se pojavi v grbu mesta Coruña. Druga legenda, utelešena v irski zbirki ''Lebor Gabála Érenn'' iz 11. stoletja—''Knjiga invazij''—je kralj Breogán, ustanovitelj galicijskega keltskega naroda, zgradil ogromen stolp tako visok, da so njegovi sinovi lahko videli oddaljeno zeleno obalo z njenega vrha. Že pogled na to oddaljeno zeleno deželo jih je zvabil, da so odpluli proti severu na Irsko. Po legendi so Breogánovi potomci ostali na Irskem in so keltski predniki sedanjih Ircev. V bližini stolpa je bil postavljen ogromen kip Breogana.<ref>{{navedi splet|title=The legend of Breogan - Torre de Hércules A Coruña|url=http://www.torredeherculesacoruna.com/index.php?s=91&l=en|access-date=2021-03-10|website=www.torredeherculesacoruna.com}}</ref> Skozi srednji vek je več pomorskih križarskih poti v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] omenjalo obvezno postajo pri Svetilniku. Običajno so se križarske flote tam izkrcale, da bi peš prišle do svetišča apostola [[sveti Jakob|Jakoba]] v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Composteli]]. ''De expugnatione Lyxbonensi'' in ''De itinere Frisunum'' sta pripomogla k ohranitvi legende, da je svetilnik zgradil Julij Cezar, morda zaradi napačnega branja starodavnega napisa.<ref>De expugnatione Lyxbonensi, trans. Charles W. David (Philadelphia, 2000); Villegas-Aristizábal, Lucas, [https://www.academia.edu/37460772/A_Frisian_Perspective_on_Crusading_in_Iberia_as_part_of_the_Sea_Journey_to_the_Holy_Land_1217_1218"A Frisian Perspective on Crusading in Iberia as Part of the Sea Journey to the Holy Land, 1217–1218,"] ''Studies in Medieval and Renaissance History'', 3rd Series 15 (2018): 69-149.</ref> == Možne lokacije Brigantia == Zgodnji geografski opisi lokacije Brigantia kažejo, da bi lahko mesto dejansko bilo v Coruñi ali na območju sodobnega mesta Betanzos. O tem obstaja nekaj razprav, saj ljudje iz Betanzosa trdijo, da je Betanzos do 17. stoletja omenjen kot »nekdanje mesto Brigancia« <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zmZEAQAAMAAJ&lpg=PA442&dq=Betanzos%20formerly%20Brigancia&pg=PA442#q=Betanzos%20formerly%20Brigancia|title=Eulogium: (historiarum Sive Temporis): Chronicon Ab Orbe Condito Usque Ad Annum Domini M.CCC.LXVI, a Monacho Quodam Malmesburiensi Exaratum. Accedunt Continuationes Duæ, Quarum Una Ad Annum M.CCCC.XIII., Altera Ad Annum M.CCCC.XC. Perducta Est|last=Haydon|first=Frank Scott|date=1863|publisher=Longman, Brown, Green, Longmans and Roberts|language=la}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=R6HphdE7IlQC&lpg=PA442&dq=Betanzos%20formerly%20Brigancia&pg=PA442#q=Betanzos%20formerly%20Brigancia|title=Eulogium (Historiarum Sive Temporis)|last=Haydon|first=F. S.|date=2012-11-15|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-108-04260-4|language=la}}</ref>, tako v literarnih poročilih kot na zemljevidih in tudi verjamejo, da je ime Betanzos fonetična evolucija iz ''Brigantium'', ''Breganzo'', ''Betanzos''. To pa je lahko napačna etimologija. Tradicija Betanzosa trdi, da je pristanišče Betanzos postajalo premajhno za večje srednjeveške ladje in da se je kralj Alfonz IX. Leonski odločil, da bo v 13. stoletju v bližini ustvaril večje pristanišče. Kraj, ki ga je izbral, je bilo nenaseljeno mesto, imenovano ''Clunia'', ki se je kasneje razvilo v ''Cruña'' in končno ''Coruña''. Ime kraja ''Clunia'' naj bi izviralo iz protokeltskega korena ''*klou̯ni'' (prim. staroirsko ''cluain''), kar pomeni travnik. Vendar tradicija Coruñe trdi, da je bilo 'pristanišče' Betanzos (ki je fluvialno, v precej majhni reki) veliko premajhno, da bi lahko tam pristale rimske vojne ladje, na primer, ko je [[Julij Cezar]] obiskal to območje<ref>[https://archive.today/20120713162703/http://personal.telefonica.terra.es/web/brigantium/brigantiume.htm ]</ref> z »več kot sto [[triera|triremami]]«. Dokazano je, da je bila Coruña pomembno rimsko najdišče, saj so v središču mesta našli pokopališča in druge rimske ostanke<ref>{{navedi splet|url=http://www.que.es/coruna/200811190922-tres-mujeres-romanas-cara-primeros.html|title=Tres mujeres romanas dan la cara por los primeros coruñeses|trans-title=Three Roman women show their faces for the first people from A Coruña|language=es|website=www.que.es|access-date=2017-12-17|archive-date=2014-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140305170237/http://www.que.es/coruna/200811190922-tres-mujeres-romanas-cara-primeros.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.laopinioncoruna.es/secciones/noticia.jsp?pRef=2500_2_127860__A_Coruna_/_Metro-romana-Riego-Agua|title=A Coruña - La Opinión A Coruña – Hemeroteca 29-08-2007|last=Coruña|first=La Opinión de A|website=www.laopinioncoruna.es|access-date=2017-12-17}}</ref, ki dokazujejo, da je bilo mesto naseljeno v rimskem obdobju in je bilo zapuščeno šele v zgodnjem srednjem veku zaradi napadov [[Vikingi|Vikingov]], ko so se ljudje preselili v notranjost v O Burgo (danes Culleredo). Zagovorniki Coruñe različno ime razlagajo tudi kot spremembo, ki se je zgodila v srednjem veku, in poudarjajo, da je svetilnik, imenovan ''Pharum Brigantium'', postavljen v Coruñi in je oddaljen najmanj 25 km (ali en dan hoje) iz Betanzosa. Tudi v La Coruñi je bilo ljudstvo Brigantes, v Betanzosu ljudstvo Nemeti. Danes se skoraj vsi zgodovinarji strinjajo, da je Brigantia A Coruña. Brigantia ni samo A Coruña; danes velja, da je bila Brigantia od La Coruñe do A Larache in Carballa v regiji Bergantiños (Brigantes> Brigantinos> Bergantiños, ki je razveljavila spremembo srednjeveške galicijščine). <gallery> File:Cseviuslvpvus.jpg|Temeljni kamen z imenom starodavnega rimskega arhitekta File:Torre de Hércules, ventanas del pasado..jpg|Od blizu stena in spirala, ki je nekoč podpirala rampo File:Escudo de A Coruña.svg|Herkulov stolp v grbu Coruñe File:Torre de Hércules, La Coruña, España, 2015-09-25, DD 35-37 HDR.jpg||Pogled na stolp in okolico. </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *[https://web.archive.org/web/20060409192509/http://www.estudioshistoricos.com/articulo/jlv/jlv_06.htm "Documentos para estudiar la Torre de Hércules"] (v španščini) *[http://www.mareblucamogli.com/storie_di_fari/la_torre_di_ercole.html Mareblucamogli.com] *[http://arquivo.pt/wayback/20090630052916/http://www.spain.info/TourSpain/Arte+y+Cultura/?language=EN Tower of Hercules] from Spain.info *[http://www.udc.es/dep/com/ingles/hercules/tor_her.htm Torre de Hércules] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414205309/http://www.udc.es/dep/com/ingles/hercules/tor_her.htm |date=2012-04-14 }} (v angleščini) iz spletne strani Universidade da Coruña *[http://ciav.torredeherculesacoruna.com/en/ Tower of Hercules Visitor Services and Interpretive Center] (v angleščini) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Torre de Hércules}} * [https://www.panoramio.com/photo/31082424 Torre photo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170720194117/http://www.panoramio.com/photo/31082424 |date=2017-07-20 }} * [http://www.torredeherculesacoruna.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.factoriagrafica.com/fnt/imaxes/imaxes_e.htm Images of the Roman Tower of Hercules and futuristic visual legends] * [http://www.galicianflag.com/county/corunna.htm#timeline Historical timeline of the Tower of Brigantia], from galicianflag.com {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju]] [[Kategorija:Galicija (Španija)]] 908k6a901zuxobuxf64zhzayl6q55cf 0 503683 6740836 6279248 2026-08-22T12:39:43Z Ljuba24b 92351 6740836 wikitext text/x-wiki '''Hiša začimb''' ('''Casa de Contratación de la Especiería''', imenovana tudi '''Casa de la Especiería''') je bila ustanova, ki je imela od 1522 do 1529 sedež v [[A Coruña|A Coruñi]] v [[Galicija (Španija)|Galiciji]] v [[Španija|Španiji]]. == Ozadje == Potem ko je [[Krištof Kolumb]] leta 1492 odkril, kar naj bi bila nova pot v Indijo, se je zgodilo niz dogodkov, ki so bili namenjeni urejanju in nadzoru trgovine s strani [[Katoliška kralja|katoliških kraljev]]. Najpomembnejši med njimi je bila ustanovitev leta 1503 po naročilu katoliških kraljev ''Casa de Contratación de Indias'' v [[Sevilla|Sevilli]], z namenom nadzora in registracije trgovine z vsem blagom in zalogami, povezanimi s trgovino z Indijo, pa tudi nadzor nad vsem blagom (zlasti zlatom in srebrom) z novih ozemelj. Dežele, ki so jih Španci odkrili v današnji Ameriki, so ustvarile bogastvo, vendar je kmalu postalo jasno, da to ni Indija, v katero so prišli Portugalci, ki so pluli proti vzhodu in od koder so od leta 1500 dalje začeli prinašati velike količine začimb v Evropo. Španska monarhija je organizirala več pomorskih odprav, da bi našla morski prehod okoli Amerike. Po več neuspešnih poskusih se je leta 1519 na isto misijo podala vojska pod poveljstvom [[Ferdinand Magellan||Ferdinanda Magellana]]. == Koncesija in delovanje == [[Slika:Titian - Portrait of Charles V Seated - WGA22964.jpg|thumb|150px| Portret španskega monarha Karla I. in V. Svetega rimskega cesarja]] Leta 1520 so nekateri domači plemiči, med katerimi je izstopal Fernando de Andrade, izkoristili bivanje mladega kralja Karla I. v Galiciji in zahtevali, da se vsa trgovina z začimbami, ki naj bi bila odprta zaradi Magellanove odprave, centralizira v pristanišče A Coruña. Trdili so, da je A Coruña zelo varno pristanišče, da nima privilegijev in svoboščin, ki bi omejevale oblast krone v drugih kantabrijskih pristaniščih, predvsem pa da je bližje kot Sevilla ključnim trgom v severozahodni Evropi.<ref name="Sz">{{navedi knjigo|publisher=Universidad de Sevilla : Consejo Superior de Investigaciones Científicas : Fundación El Monte|isbn=978-84-00-08206-2|pages=[https://archive.org/details/lacasadelacontra0000unse/page/101 101]–128 |editor-first1=Antonio |editor-last1=Acosta Rodríguez |editor-first2=Adolfo Luis |editor-last2=González Rodríguez |editor-first3=Enriqueta Vila |editor-last3=Vilar |last=Szászdi León-Borja|first=István|title=La Casa de la Contratación y la navegación entre España y las Indias|url=https://archive.org/details/lacasadelacontra0000unse|chapter=La Casa de Contratación de Sevilla y sus hermanas indianas|location=Sevilla|date=2003}}</ref> Cesar Karel V. je mestu A Coruña 22. decembra 1522 podelil dovoljenje za ustvarjanje Casa de la Especiería. Ta odlok je bil sprejet kmalu po vrnitvi v Španijo edine preživele ladje Magellanove odprave pod poveljstvom Juana Sebastiána Elcana. Prva uradnika te hiše sta bila Bernardino Menéndez kot blagajnik in močan trgovec iz Burgosa Cristóbal de Haro kot ''factor'' – kraljevi uradnik, ki je v Indiji pobiral najemnine in tribute od krone, in ga je nasledil Simón de Alcazaba. Eden od pomembnih oseb, ki so posredovali pri ustanovitvi te hiše začimb v La Coruñi, je bil Jofre García de Loaysa, ki se je skupaj z močno skupino trgovcev zavezal podpreti in voditi ekspedicijo, da bi prevzel posest [[Moluki|Molukov]] za krono (odprava na Moluške otoke), ki je odšla leta 1525. Ustvarjanje Casa de la Contratación de las Especiería je bila pomembna gospodarska spodbuda za A Coruño, hkrati pa je mesto postalo privlačna tarča piratov in sovražnikov španske krone. Le sedem let po nastanku, leta 1529, in ko se odprava Jofreja Garcíe de Loaise še ni vrnila, je prišlo do izginotja Hiše začimb zaradi dogovorov med Španijo in Portugalsko v pogodbi iz Zaragoze, v katerem je cesar Portugalski v zameno za veliko vsoto denarja dal svoje pravice nad Začimbnimi otoki. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.alfredoerias.com/autor/AB2002-Carlos%20V.pdf Betanzos y su provincia en la época del Emperador Carlos V (Alfredo Erias M. - Jose Mª Veiga Ferreira)] * [http://www.claseshistoria.com/america/colonial-administracion-casacontratacion.html Artículo en claseshistoria.com] * [https://www.1001especias.com/es/blog/p-la-casa-de-la-especieria-de-la-coruna La casa de la Especiería de La Coruña] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210122090151/https://www.1001especias.com/es/blog/p-la-casa-de-la-especieria-de-la-coruna |date=2021-01-22 }}. Blog 1001Especias *[https://especiasarias.com/ La casa de la Especiería de La Mancha]. [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1522]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1529]] {{normativna kontrola}} 5qksid847oursl5902zqup0hwqwer5e 0 506259 6740823 5582282 2026-08-22T12:24:17Z Ljuba24b 92351 6740823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | embed = | name = Rekared I.<br> <small>[[Gotščina|gotsko]] 𐍂𐌴𐌺𐌺𐌰𐍂𐌴𐌳𐍃 (Reikareds)</small>,<br> <small>{{lang-la|Flavius Reccaredus, Recaredus}}</small> | title = Kralj Vizigotov a | titletext = | more = | type = | image = 19-RECAREDO.JPG | image_size = 200px | alt = | caption = Rekared I., gravura iz 18. stoletja | succession = | moretext = | reign = 21. april 586 – december 601 | reign-type = | coronation = | cor-type = | predecessor = [[Leuvigild]] | pre-type = | successor = [[Liuva II.]] | suc-type = | birth_name = | birth_date = 559 | birth_place = [[Sevilla]], [[Hispanija]] | death_date = 601 | death_place = [[Toledo]] | burial_place = | spouse = Baddo | spouse-type = | consort = | issue = {{plainlist|[[Liuva II.]], [[Svintila]], Geila[d]}} | issue-link = | issue-pipe = | issue-type = | full name = | era name = | era dates = | regnal name = | posthumous name= | temple name = | house = | house-type = | father = Leovigild | mother = Feodozija | religion = [[Arijanstvo|arijanska]], nato [[Katolištvo|katoliška]] | occupation = | signature_type = | signature = | module = |}} '''Rekared I.''' ([[Gotščina|gotsko]] Reikareds, [[Latinščina|latinsko]] {{aut|Flavivs Reccaredvs}}, {{aut|Recaredvs}}) je bil [[Vizigoti|vizigotski]] kralj [[Hispanija|Hispanije]] in [[Septimanija|Septimanije]], ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli [[559]], [[Sevilla]], [[Hispanija]], † december [[601]], [[Toledo]], Hispanija. Njegovo vladanje je zaznamoval velik premik v zgodoviniu Hispanije, ko se je leta 587 odrekel [[Arijanstvo|arijanstvu]] v korist [[Katolištvo|katolištva]] pred [[Velika shizma|shizmo]] leta 1054. ==Vladanje== [[Slika:Recaredo Tremis Ispali.jpg|thumb|levo|[[Tremisa]] Rekareda I. z njegovo grobo podobo]] Rekared je bil mlajši sin kralja [[Leovigild]]a in njegove prve žene Feodozije. Vladal je iz Toleda. Vizigotski kralji in plemiči so bili tradicionalno arijanski kristjani, medtem ko je bilo domorodno hispano-rimsko prebivalstvo katoliško. Katoliškemu škofu Leandru Sevillskemu je uspelo spreobrniti Leovigildovega najstarejšega sina in naslednika [[Hermenigild]]a v katoliško vero. Leander je podprl Hermenegildov upor in bil zato izgnan. Hermenegilda so aretirali in 13. aprila 585 na očetov ukaz obglavili.<ref>Kirsch, Johann Peter. ''"Saint Hermengild"''. The Catholic Encyclopedia. Vol. 7. New York: Robert Appleton Company, 1910. Pridobljeno 28. januarja 2013.</ref> Ko je kralj Leovigild umrl, se je v nekaj tednih 21. aprila 586 škof Leander hitro vrnil v Toledo. Vizigotski plemiči so brez nasprotovanja za novega kralja priznali Rekareda. [[Slika:Reccared I Conversión, by Muñoz Degrain, Senate Palace, Madrid.jpg|thumb|levo|Antonio Muñoz Degrain (1888): ''Rekaredova spreobrnitev''; olje na platnu]] Januarja 587 se je Rekared odrekel arijanstvu in se spreobrnil v katoliško vero. Njegova spreobrnitev je pomenila prelomnico v zgodovini vizigotske Hispanije. Njegovemu zgledu je sledila večina plemstva in duhovščine, predvsem v okolici Toleda. V kraljestvu je bilo tudi nekaj uporov arijancev, zlasti v Septimaniji, najbolj severni vizigotski provinci severno od [[Pireneji|Pirenejev]]. Tamkajšnji upor je vodil arijanski škof Atalok, ki je med sovražnimi katoliki veljal skoraj za drugega [[Arijan]]a. Posvetna voditelja upora v Septimaniji, grofa Granista in Vildigern, sta na pomoč poklicala Guntrama Burgundskega, ki je izkoristil priložnost in tja poslal ''duxa'' Deziderija. Rekaredova vojska je krvavo porazila arijanske upornike in Deziderija ubila.<ref>John of Biclaro. ''Chronicle, 91. Chroniclers of Early Medieval Spain'', 2. izdaja. Liverpool: University Press, 1990. str. 74.</ref> Naslednji upor je izbruhnil na zahodu v [[Luzitanija|Luzitaniji]]. Vodila sta ga arijanski škof [[Mérida, Španija|Méride]] Sunna in grof Seggo. Upor je zatrl Rekaredov ''dux'' Luzitanije Klavdij. Sunna je bil izgnan v [[Mavretanija|Mavretanijo]], Sego pa v Galecijo.<ref>Isidore of Seville. ''Historia de regibus Gothorum, Vandalorum et Suevorum'', poglavje 54. Leiden: E. J. Brill, 1970. str. 25.</ref> Kasneje leta 588 je izbruhnil še tretji upor, ki sta ga vodila arijanski škof Uldila in kraljica vdova Gojsvinta. Po zatrtju upora je bil škof izgnan.<ref>John of Biclaro. ''Chronicle'', 90. str. 73f.</ref> [[Tretji koncil v Toledu]], ki ga je v kraljevem imenu sklical sv. Leander maja 589, je dal novemu katoliškemu kraljestvu nov ton. Javno kraljevo spoved, ki jo je na glas prebral notar, so spremljali citati iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]]. Škof Leander je imel zmagoslavno zaključno pridigo, ki jo je njegov brat Izidor naslovil ''Homilia de triumpho ecclesiae ob conversionem Gothorum'' (''Homilija o zmagi Cerkve ob spreobrnitvi Gotov''). Besedilo [[Homilija|homilije]] se je ohranilo. Leander in katoliški škofi so takoj pripravili program prisilnega pokristjanjenja [[Judje|Judov]] in uničenja ostankov heretičnnega arijanstva. Katoliški zgodovinarji vse to seveda pripisujejo vizigotskim kraljem. [[Slika:Recaredo I, rey de los Visigodos (Museo del Prado).jpg|thumb|Dióscoro Puebla (1857): Domišljijski portret Rekareda I.; olje na pletnu]] Ko je bila po Rekaredovi smrti leta 633 sklicana sinoda v Toledu, so si škofje prilastili pravico do imenovanja kralja iz kraljeve družine, ki je bila pred tem v domeni plemstva. Prenos oblasti na Cerkev je bil zaključen. Do tega leta so razlike med vedno bolj romanizirami Vizigoti in njim podložnimi domorodnimi Hispano-Rimljani skoraj izginile. Z izkoreninjenjem arijanstva je gotski jezik izgubil še zadnjo, verjetno že nepomembno vlogo v cerkvenem obredju. Do okoli leta 570/580 so izginile tudi razlike v oblačenju in pogrebnih običajih.<ref>Walter Pohl. ''Strategies of Distinction: Construction of Ethnic Communities, 300-800 (Transformation of the Roman World)''. str. 119-120. ISBN 90-04-10846-7.</ref> Po tedanjih poročilih je Rekared vodil ostro in fanatično politiko proti Judom<ref>Aloysius Ziegler. ''Church and State in Visigothic Spain''. Washington, 1930.</ref> in omejil njihove svoboščine. Ukrepi so bili razglašeni v kanonih cerkvenih sinod. Sodobne revizije dogajanj kažejo,<ref>Bernard S. Bachrach. ''Early Medieval Jewish Policy in Western Europe''. University of Minnesota Press, 1977; Bacharach. "A Reassessment of Visigothic Jewish Policy, 589-711". ''The American Historical Review'' '''78''' (1, februar 1973): 11-34.</ref> da za dogajanja ni bil odgovoren on in da je še naprej vodil tradicionalno tolerantno vizigotsko politiko. Papež [[Papež Gregor I.|Gregor I.]] je bil prepričan, da je Rekared odklonil podkupnino judovske skupnosti, velike, vplivne in trdno povezane v celem [[Sredozemlje|Sredozemlju]],<ref>Solomon Katz. ''The Jews in the Visigothic and Frankish Kingdoms of Gaul and Spain''. Harvard University Press, 1937.</ref> in objavil zakon, da morajo biti potomci kristjana in Juda krščeni. Judovska skupnost je na zakon reagirala tako, da otrok nejudovskih mater in otrok judovskih mater, rojenih izven judovske skupnosti, ni več štela za Jude. Rekared je odpravil smrtno kazen za Jude, obsojene za preganjanje kristjanov, in prezrl Gregorjevo zahtevo, naj Judom prepove trgovanje s krščanskimi sužnji v Narboni.<ref>Bacharach. ''A Reassessment'', str. 15.</ref> Med kanoni, sprejetimi na petih sinodah med Rekaredovim vladanjem, E. A. Thompson ni našel niti enega, ki bi škodil judovski skupnosti.<ref>Thompson. ''The Goths in Spain''. Oxford University Press (1969). str. 112.</ref> Podatki o preostalem Rekaredovem vladanju so skopi. Rekaredov sodobnik Ivan iz Biclara zaključuje svoje zapise s Tretjim koncilom v Toledu. [[Izidor Sevillski]], brat škofa Leandra, preračunljivo hvali njegovo miroljubno vladanje, milost in velikodušnost, ker je Rekared vrnil različne nepremičnine, tudi zasebne, ki jih je zaplenil njegov oče, in ustanovil številne cerkve in samostane. Papež Gregor ga v pismu Rekaredu avgusta 599 (Epp. Ix. 61, 122) hvali, ker je sprejel pravo vero in k temu spodbudil svoje ljudstvo, predvsem pa zato, ker je zavrnil podkupnine, ki so jih Judje ponudili za razveljavitev zakonov proti njim. Rekaredu je poslal kos [[Pravi križ|pravega križa]], nekaj drobcev verig [[Sveti Peter|svetega Petra]] in nekaj las svetega [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]. ==Smrt in nasledstvo== Rekared je umrl naravne smrti v Toledu.<ref>Ann Christys. ''Christians in Al-Andalus, 711-1000''. Curzon Press, 2002. str. 37. ISBN 0-7007-1564-9.</ref> Nasledil ga je sin Liuva II. ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-reg|}} {{s-hou| | |okoli [[559]]||december [[601]]}} {{S-bef|before=[[Leuvigild]]}} {{S-ttl|title=[[Vizigoti|Kralj Vizigotov]]|years=21. april 586 – december 601}} {{S-aft|after=[[Liuva II.]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vizigoti]] [[Kategorija:Rojeni leta 559]] [[Kategorija:Umrli leta 601]] [[Kategorija:Vladarji v 6. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] 3hv62tm4in7krxe0hwqa1kxrpfqhx31 0 506303 6740982 6622740 2026-08-22T17:52:49Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740982 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Uranoscopus.jpg | image_caption = Zvezdogled iz [[Črno morje|Črnega morja]]. | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Carpenter, K.E. |author2=Smith-Vaniz, W.F. |author3=de Bruyne, G. |author4=de Morais, L. |date=2015 |title=''Uranoscopus scaber'' |volume=2015 |article-number=e.T198722A42691994 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198722A42691994.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Uranoscopus scaber | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = *''Callionymus araneus'' <small>[[Laurens Theodorus Gronovius|Gronow]], 1854</small> *''Cottus anostomus'' <small>[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814</small> *''Uranoscopus bufo'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1843</small> *''Uranoscopus cocius'' <small>[[Rafinesque]], 1810</small> *''Uranoscopus mus'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1800 </small> *''Uranoscopus occidentalis'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1831</small> | synonyms_ref = <ref name=CoF>{{Cof species|Uranoscopus|scaber|access-date=23 June 2018}}</ref> }} '''Zvezdogled''' ([[znanstveno ime]] '''''Uranoscopus scaber''''') je [[Morje|morska]], subtropska [[Kostnice|kostnica]] iz [[Družina (biologija)|družine]] zvezdogledov, [[Uranoscopidae]]. Gre za morskim tlom prilagojeno ([[Bentos|bentoško]]) ribo, ki je sposobna [[Bioelektrogeneza|bioelektrogeneze]] – generiranja [[Električni naboj|električnega naboja]]. ==Razširjenost in habitat== Zvezdogled se pojavlja vzdolž obale [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] [[Evropa|Evrope]] in [[Afrika|Afrike]]; še posebej pogost je v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem]] in [[Črno morje|Črnem morju]], v manjših populacijah pa biva v [[Biskajski zaliv|Biskajskem zalivu]].<ref>{{Navedi splet|title=Uranoscopus scaber, Stargazer : fisheries, gamefish|url=https://www.fishbase.se/summary/1779|website=www.fishbase.se|accessdate=2021-10-10}}</ref> Ta vrsta ostriževca velja za ribo morskega dna (bentosa), ki živi v peskastih in blatnih sedimentih vzdolž [[Kontinentalna polica|kontinentalne police]], na globinah od 14 do 400 metrov.<ref name="Coker">{{cite journal|last=Coker|first=T.|author2=O. Akyol|author3=O. Ozaydin|author4=S. Leblebici|author5=Z. Tosunoglu|year=2008|title=Determination of batch fecundity in ''Uranoscopus scaber'' Linnaeus, 1758 from the Aegean Sea, Turkey|journal=Journal of Applied Ichthyology|volume=24|pages=85–87|doi=10.1111/j.1439-0426.2007.01035.x|doi-access=free}}</ref> Vrsta nima ekonomskega pomena (občasno se jo sicer ujame med lovom drugih rib), a velja za ekološko pomembno ribo.<ref name="Demirhan">{{cite journal|last=Demirhan|first=S.A.|author2=M.F. Can|author3=K. Seyhan|year=2007|title=Age and growth of stargazer (''Uranoscopus scaber'' L., 1758) in the southeastern Black Sea|journal=Journal of Applied Ichthyology|volume=23|issue=6|pages=692–694|doi=10.1111/j.1439-0426.2007.00863.x}}</ref> ==Opis== Kot drugi zvezdogledi ima tudi ta vrsta stožčasto, dorzo-ventralno (hrbtno-trebušno) sploščeno telo in nima [[Ribji mehur|ribjega mehurja]].<ref>{{cite journal|last=Young|first=John|year=1930|title=On the autonomic nervous system of the teleostean fish ''Uranoscopus scaber''|journal=Quarterly Journal of Microscopical Science|volume=72|pages=492–535}}</ref> Največji osebki lahko dosežejo do 35 centimetrov dolžine, a ribe v povprečju merijo med 20 in 30 centimetri.<ref name="Demirhan"/> Glava in čeljusti so obrnjene navzgor, prepoznavne pa so tudi zelo velike oči in zevajoča usta. Osnovna barva teh rib je rjava s svetlejšim rumenkasto belim trebuhom, pogosto pa jih prekrivajo številne majhne bele pege. Zvezdogled živi približno 5 do 6 let. Pri tej vrsti se pojavlja [[spolna dvoličnost]], saj so samice večje od samcev.<ref>{{cite journal|last=Rizkalla|first=Samir I.|author2=Shnoudy A. Bakhoum|year=2009|title=Some biological aspects of the Atlantic stargazer ''Uranoscopus scaber'' Linnaeus, 1758 (Family: Uranoscopidae) in the Egyptian Mediterranean water|url=http://www.trjfas.org/pdf.php?&id=730|journal=Turkish Journal of Fisheries and Aquatic Sciences|volume=9|pages=59–66}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <gallery> Uranoscopus scaber Paros.JPG|V [[Paros|Parosu]], Grčija Uranoscopus head.jpg|Iz [[Črno morje|Črnega morja]] Uranoscopus scaber-Elafonisos.jpeg|V [[Elafonisos|Elafonisosu]], Grčija Uranoscopus scaber Rab.JPG|Na [[Rab|Rabu]], Hrvaška Uranoscopus scaber.jpg|Na morskem dnu Uranoscopus scaber 1.jpg|Slikarski prikaz </gallery> ==Biologija== ===Prehranjevanje=== Gre za [[Plenilstvo|plenilsko]] ribo, ki lovi v zasedi, tako da leži vkopana v pesek, pri čemer so vidne zgolj njene oči. Iz spodnje čeljusti velikih ust izrašča črvasto oblikovan kožni trakec, ki se premika naokoli in zvezdogledu služi kot vaba za nesluteče mimoidoče ribe. Ko se plen dovolj približa, se zvezdogled požene v njegovo smer in ga pograbi z iztegljivo predčeljustnico ter požre že v pičlih 30 milisekundah.<ref>{{cite journal|last=Huet|first=Laurence|author2=Veronique Goosse|author3=Eric Parmentier|author4=Pierre Vandewalle|year=1999|title=About some skeletal particularities of the first vertebrae related to the mode of prey capture in ''Uranoscopus scaber'' (Uranoscopidae)|journal=Cybium|volume=23|issue=2|pages=161–167}}</ref> Žival se pretežno hrani z ribjimi ličinkami in manjšimi ribami, kot so [[Gobi (riba)|gobiji]], girice (''[[Spicara]]'') in majhni [[Raki|rakci]],<ref>{{cite journal|last=Young|first=John|date=February 1931|title=The pupillary mechanism of the teleostean fish ''Uranoscopus scaber''|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=107|issue=753|pages=464–485|doi=10.1098/rspb.1931.0009|doi-access=free}}</ref> občasno pa uživa [[Mehkužci|mehkužce]], [[Iglokožci|iglokožce]], [[Kolobarniki|kolobarnike]], [[alge]] in rastlinski material.<ref>{{cite journal|last=Rizkalla|first=Samir I.|author2=Amal I. Philips|year=2008|title=Feeding habits of the Atlantic stargazer fish ''Uranoscopus scaber'' Linnaeus, 1758 (Family: Uranoscopidae) in Egyptian Mediterranean waters|journal=Egyptian Journal of Aquatic Biology and Fisheries|volume=12|issue=1|pages=1–11|doi=10.21608/ejabf.2008.1967|doi-access=free}}</ref> ===Razmnoževanje=== Navadno se razmnožuje med aprilom in septembrom, pri čemer je natančen čas odvisen od regije. [[Pelagično območje|Pelagična]] jajca imajo premer 2 milimetrov, tudi izvaljene [[Ličinka|ličinke]] in mladice so pelagične. V populacijah je večinoma nekaj več samcev kot samic, a točno razmerje variira med različnimi populacijami.<ref name="Coker"/> ===Električni organ=== Vse vrste rodu zvezdogled, ''[[Uranoscopus]]'', pa tudi pripadnice rodu ''[[Astroscopus]]'', so razvile [[Električni organ|električne organe]], a jim manjkajo receptorski. Pri teh dveh rodovih je do pojava električnih organov prišlo neodvisno in [[Takson|taksona]] veljata za izjemi med vsemi ostalimi rodovi reda ostriževcev, [[Perciformes]]. Zvezdogled proizvede tako imenovano razelektritev električnega organa (ang. ''electric organ discharge'', EOD) med hranjenjem, pa tudi kadar je vznemirjen.<ref>{{cite journal|last=Alves-Gomes|first=J.A.|year=2001|title=The evolution of electroreception and bioelectrogenesis in teleost fish: a phylogenetic perspective|journal=Journal of Fish Biology|volume=58|issue=6|pages=1489–1511|doi=10.1006/jfbi.2001.1625}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Wikivrste-medvrstično|Uranoscopus scaber}} * {{Zbirka-medvrstično|Uranoscopus scaber}} {{Taxonbar|from=Q744000}} [[Kategorija:Zvezdogledi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] ht5vjyq089ygk1xf7kkoenr0x59z2e5 6740987 6740982 2026-08-22T18:00:38Z Pinky sl 2932 + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740987 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Uranoscopus.jpg | image_caption = Zvezdogled iz [[Črno morje|Črnega morja]]. | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Carpenter, K.E. |author2=Smith-Vaniz, W.F. |author3=de Bruyne, G. |author4=de Morais, L. |date=2015 |title=''Uranoscopus scaber'' |volume=2015 |article-number=e.T198722A42691994 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198722A42691994.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Uranoscopus scaber | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = *''Callionymus araneus'' <small>[[Laurens Theodorus Gronovius|Gronow]], 1854</small> *''Cottus anostomus'' <small>[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814</small> *''Uranoscopus bufo'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1843</small> *''Uranoscopus cocius'' <small>[[Rafinesque]], 1810</small> *''Uranoscopus mus'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1800 </small> *''Uranoscopus occidentalis'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1831</small> | synonyms_ref = <ref name=CoF>{{Cof species|Uranoscopus|scaber|access-date=23 June 2018}}</ref> }} '''Zvezdogled''' ([[znanstveno ime]] '''''Uranoscopus scaber''''') je [[Morje|morska]], subtropska [[Kostnice|kostnica]] iz [[Družina (biologija)|družine]] zvezdogledov, [[Uranoscopidae]]. Gre za morskim tlom prilagojeno ([[Bentos|bentoško]]) ribo, ki je sposobna [[Bioelektrogeneza|bioelektrogeneze]] – generiranja [[Električni naboj|električnega naboja]]. ==Razširjenost in habitat== Zvezdogled se pojavlja vzdolž obale [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] [[Evropa|Evrope]] in [[Afrika|Afrike]]; še posebej pogost je v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem]] in [[Črno morje|Črnem morju]], v manjših populacijah pa biva v [[Biskajski zaliv|Biskajskem zalivu]].<ref>{{Navedi splet|title=Uranoscopus scaber, Stargazer : fisheries, gamefish|url=https://www.fishbase.se/summary/1779|website=www.fishbase.se|accessdate=2021-10-10}}</ref> Ta vrsta ostriževca velja za ribo morskega dna (bentosa), ki živi v peskastih in blatnih sedimentih vzdolž [[Kontinentalna polica|kontinentalne police]], na globinah od 14 do 400 metrov.<ref name="Coker">{{cite journal|last=Coker|first=T.|author2=O. Akyol|author3=O. Ozaydin|author4=S. Leblebici|author5=Z. Tosunoglu|year=2008|title=Determination of batch fecundity in ''Uranoscopus scaber'' Linnaeus, 1758 from the Aegean Sea, Turkey|journal=Journal of Applied Ichthyology|volume=24|pages=85–87|doi=10.1111/j.1439-0426.2007.01035.x|doi-access=free}}</ref> Vrsta nima ekonomskega pomena (občasno se jo sicer ujame med lovom drugih rib), a velja za ekološko pomembno ribo.<ref name="Demirhan">{{cite journal|last=Demirhan|first=S.A.|author2=M.F. Can|author3=K. Seyhan|year=2007|title=Age and growth of stargazer (''Uranoscopus scaber'' L., 1758) in the southeastern Black Sea|journal=Journal of Applied Ichthyology|volume=23|issue=6|pages=692–694|doi=10.1111/j.1439-0426.2007.00863.x}}</ref> ==Opis== Kot drugi zvezdogledi ima tudi ta vrsta stožčasto, dorzo-ventralno (hrbtno-trebušno) sploščeno telo in nima [[Ribji mehur|ribjega mehurja]].<ref>{{cite journal|last=Young|first=John|year=1930|title=On the autonomic nervous system of the teleostean fish ''Uranoscopus scaber''|journal=Quarterly Journal of Microscopical Science|volume=72|pages=492–535}}</ref> Največji osebki lahko dosežejo do 35 centimetrov dolžine, a ribe v povprečju merijo med 20 in 30 centimetri.<ref name="Demirhan"/> Glava in čeljusti so obrnjene navzgor, prepoznavne pa so tudi zelo velike oči in zevajoča usta. Osnovna barva teh rib je rjava s svetlejšim rumenkasto belim trebuhom, pogosto pa jih prekrivajo številne majhne bele pege. Zvezdogled živi približno 5 do 6 let. Pri tej vrsti se pojavlja [[spolna dvoličnost]], saj so samice večje od samcev.<ref>{{cite journal|last=Rizkalla|first=Samir I.|author2=Shnoudy A. Bakhoum|year=2009|title=Some biological aspects of the Atlantic stargazer ''Uranoscopus scaber'' Linnaeus, 1758 (Family: Uranoscopidae) in the Egyptian Mediterranean water|url=http://www.trjfas.org/pdf.php?&id=730|journal=Turkish Journal of Fisheries and Aquatic Sciences|volume=9|pages=59–66}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <gallery> Uranoscopus scaber Paros.JPG|V [[Paros|Parosu]], Grčija Uranoscopus head.jpg|Iz [[Črno morje|Črnega morja]] Uranoscopus scaber-Elafonisos.jpeg|V [[Elafonisos|Elafonisosu]], Grčija Uranoscopus scaber Rab.JPG|Na [[Rab|Rabu]], Hrvaška Uranoscopus scaber.jpg|Na morskem dnu Uranoscopus scaber 1.jpg|Slikarski prikaz </gallery> ==Biologija== ===Prehranjevanje=== Gre za [[Plenilstvo|plenilsko]] ribo, ki lovi v zasedi, tako da leži vkopana v pesek, pri čemer so vidne zgolj njene oči. Iz spodnje čeljusti velikih ust izrašča črvasto oblikovan kožni trakec, ki se premika naokoli in zvezdogledu služi kot vaba za nesluteče mimoidoče ribe. Ko se plen dovolj približa, se zvezdogled požene v njegovo smer in ga pograbi z iztegljivo predčeljustnico ter požre že v pičlih 30 milisekundah.<ref>{{cite journal|last=Huet|first=Laurence|author2=Veronique Goosse|author3=Eric Parmentier|author4=Pierre Vandewalle|year=1999|title=About some skeletal particularities of the first vertebrae related to the mode of prey capture in ''Uranoscopus scaber'' (Uranoscopidae)|journal=Cybium|volume=23|issue=2|pages=161–167}}</ref> Žival se pretežno hrani z ribjimi ličinkami in manjšimi ribami, kot so [[Gobi (riba)|gobiji]], girice (''[[Spicara]]'') in majhni [[Raki|rakci]],<ref>{{cite journal|last=Young|first=John|date=February 1931|title=The pupillary mechanism of the teleostean fish ''Uranoscopus scaber''|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=107|issue=753|pages=464–485|doi=10.1098/rspb.1931.0009|doi-access=free}}</ref> občasno pa uživa [[Mehkužci|mehkužce]], [[Iglokožci|iglokožce]], [[Kolobarniki|kolobarnike]], [[alge]] in rastlinski material.<ref>{{cite journal|last=Rizkalla|first=Samir I.|author2=Amal I. Philips|year=2008|title=Feeding habits of the Atlantic stargazer fish ''Uranoscopus scaber'' Linnaeus, 1758 (Family: Uranoscopidae) in Egyptian Mediterranean waters|journal=Egyptian Journal of Aquatic Biology and Fisheries|volume=12|issue=1|pages=1–11|doi=10.21608/ejabf.2008.1967|doi-access=free}}</ref> ===Razmnoževanje=== Navadno se razmnožuje med aprilom in septembrom, pri čemer je natančen čas odvisen od regije. [[Pelagično območje|Pelagična]] jajca imajo premer 2 milimetrov, tudi izvaljene [[Ličinka|ličinke]] in mladice so pelagične. V populacijah je večinoma nekaj več samcev kot samic, a točno razmerje variira med različnimi populacijami.<ref name="Coker"/> ===Električni organ=== Vse vrste rodu zvezdogled, ''[[Uranoscopus]]'', pa tudi pripadnice rodu ''[[Astroscopus]]'', so razvile [[Električni organ|električne organe]], a jim manjkajo receptorski. Pri teh dveh rodovih je do pojava električnih organov prišlo neodvisno in [[Takson|taksona]] veljata za izjemi med vsemi ostalimi rodovi reda ostriževcev, [[Perciformes]]. Zvezdogled proizvede tako imenovano razelektritev električnega organa (ang. ''electric organ discharge'', EOD) med hranjenjem, pa tudi kadar je vznemirjen.<ref>{{cite journal|last=Alves-Gomes|first=J.A.|year=2001|title=The evolution of electroreception and bioelectrogenesis in teleost fish: a phylogenetic perspective|journal=Journal of Fish Biology|volume=58|issue=6|pages=1489–1511|doi=10.1006/jfbi.2001.1625}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Wikivrste-medvrstično|Uranoscopus scaber}} * {{Zbirka-medvrstično|Uranoscopus scaber}} {{Taxonbar|from=Q744000}} [[Kategorija:Zvezdogledi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Afrike]] [[Kategorija:Ribe Azije]] 4auj00xbjg8y1fko0g4740nhs6i4fs0 6740991 6740987 2026-08-22T18:06:45Z Pinky sl 2932 --ostriževci 6740991 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Uranoscopus.jpg | image_caption = Zvezdogled iz [[Črno morje|Črnega morja]]. | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Carpenter, K.E. |author2=Smith-Vaniz, W.F. |author3=de Bruyne, G. |author4=de Morais, L. |date=2015 |title=''Uranoscopus scaber'' |volume=2015 |article-number=e.T198722A42691994 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198722A42691994.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Uranoscopus scaber | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = *''Callionymus araneus'' <small>[[Laurens Theodorus Gronovius|Gronow]], 1854</small> *''Cottus anostomus'' <small>[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814</small> *''Uranoscopus bufo'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1843</small> *''Uranoscopus cocius'' <small>[[Rafinesque]], 1810</small> *''Uranoscopus mus'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1800 </small> *''Uranoscopus occidentalis'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1831</small> | synonyms_ref = <ref name=CoF>{{Cof species|Uranoscopus|scaber|access-date=23 June 2018}}</ref> }} '''Zvezdogled''' ([[znanstveno ime]] '''''Uranoscopus scaber''''') je [[Morje|morska]], subtropska [[Kostnice|kostnica]] iz [[Družina (biologija)|družine]] zvezdogledov, [[Uranoscopidae]]. Gre za morskim tlom prilagojeno ([[Bentos|bentoško]]) ribo, ki je sposobna [[Bioelektrogeneza|bioelektrogeneze]] – generiranja [[Električni naboj|električnega naboja]]. ==Razširjenost in habitat== Zvezdogled se pojavlja vzdolž obale [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] [[Evropa|Evrope]] in [[Afrika|Afrike]]; še posebej pogost je v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem]] in [[Črno morje|Črnem morju]], v manjših populacijah pa biva v [[Biskajski zaliv|Biskajskem zalivu]].<ref>{{Navedi splet|title=Uranoscopus scaber, Stargazer : fisheries, gamefish|url=https://www.fishbase.se/summary/1779|website=www.fishbase.se|accessdate=2021-10-10}}</ref> Ta vrsta ostriževca velja za ribo morskega dna (bentosa), ki živi v peskastih in blatnih sedimentih vzdolž [[Kontinentalna polica|kontinentalne police]], na globinah od 14 do 400 metrov.<ref name="Coker">{{cite journal|last=Coker|first=T.|author2=O. Akyol|author3=O. Ozaydin|author4=S. Leblebici|author5=Z. Tosunoglu|year=2008|title=Determination of batch fecundity in ''Uranoscopus scaber'' Linnaeus, 1758 from the Aegean Sea, Turkey|journal=Journal of Applied Ichthyology|volume=24|pages=85–87|doi=10.1111/j.1439-0426.2007.01035.x|doi-access=free}}</ref> Vrsta nima ekonomskega pomena (občasno se jo sicer ujame med lovom drugih rib), a velja za ekološko pomembno ribo.<ref name="Demirhan">{{cite journal|last=Demirhan|first=S.A.|author2=M.F. Can|author3=K. Seyhan|year=2007|title=Age and growth of stargazer (''Uranoscopus scaber'' L., 1758) in the southeastern Black Sea|journal=Journal of Applied Ichthyology|volume=23|issue=6|pages=692–694|doi=10.1111/j.1439-0426.2007.00863.x}}</ref> ==Opis== Kot drugi zvezdogledi ima tudi ta vrsta stožčasto, dorzo-ventralno (hrbtno-trebušno) sploščeno telo in nima [[Ribji mehur|ribjega mehurja]].<ref>{{cite journal|last=Young|first=John|year=1930|title=On the autonomic nervous system of the teleostean fish ''Uranoscopus scaber''|journal=Quarterly Journal of Microscopical Science|volume=72|pages=492–535}}</ref> Največji osebki lahko dosežejo do 35 centimetrov dolžine, a ribe v povprečju merijo med 20 in 30 centimetri.<ref name="Demirhan"/> Glava in čeljusti so obrnjene navzgor, prepoznavne pa so tudi zelo velike oči in zevajoča usta. Osnovna barva teh rib je rjava s svetlejšim rumenkasto belim trebuhom, pogosto pa jih prekrivajo številne majhne bele pege. Zvezdogled živi približno 5 do 6 let. Pri tej vrsti se pojavlja [[spolna dvoličnost]], saj so samice večje od samcev.<ref>{{cite journal|last=Rizkalla|first=Samir I.|author2=Shnoudy A. Bakhoum|year=2009|title=Some biological aspects of the Atlantic stargazer ''Uranoscopus scaber'' Linnaeus, 1758 (Family: Uranoscopidae) in the Egyptian Mediterranean water|url=http://www.trjfas.org/pdf.php?&id=730|journal=Turkish Journal of Fisheries and Aquatic Sciences|volume=9|pages=59–66}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <gallery> Uranoscopus scaber Paros.JPG|V [[Paros|Parosu]], Grčija Uranoscopus head.jpg|Iz [[Črno morje|Črnega morja]] Uranoscopus scaber-Elafonisos.jpeg|V [[Elafonisos|Elafonisosu]], Grčija Uranoscopus scaber Rab.JPG|Na [[Rab|Rabu]], Hrvaška Uranoscopus scaber.jpg|Na morskem dnu Uranoscopus scaber 1.jpg|Slikarski prikaz </gallery> ==Biologija== ===Prehranjevanje=== Gre za [[Plenilstvo|plenilsko]] ribo, ki lovi v zasedi, tako da leži vkopana v pesek, pri čemer so vidne zgolj njene oči. Iz spodnje čeljusti velikih ust izrašča črvasto oblikovan kožni trakec, ki se premika naokoli in zvezdogledu služi kot vaba za nesluteče mimoidoče ribe. Ko se plen dovolj približa, se zvezdogled požene v njegovo smer in ga pograbi z iztegljivo predčeljustnico ter požre že v pičlih 30 milisekundah.<ref>{{cite journal|last=Huet|first=Laurence|author2=Veronique Goosse|author3=Eric Parmentier|author4=Pierre Vandewalle|year=1999|title=About some skeletal particularities of the first vertebrae related to the mode of prey capture in ''Uranoscopus scaber'' (Uranoscopidae)|journal=Cybium|volume=23|issue=2|pages=161–167}}</ref> Žival se pretežno hrani z ribjimi ličinkami in manjšimi ribami, kot so [[Gobi (riba)|gobiji]], girice (''[[Spicara]]'') in majhni [[Raki|rakci]],<ref>{{cite journal|last=Young|first=John|date=February 1931|title=The pupillary mechanism of the teleostean fish ''Uranoscopus scaber''|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=107|issue=753|pages=464–485|doi=10.1098/rspb.1931.0009|doi-access=free}}</ref> občasno pa uživa [[Mehkužci|mehkužce]], [[Iglokožci|iglokožce]], [[Kolobarniki|kolobarnike]], [[alge]] in rastlinski material.<ref>{{cite journal|last=Rizkalla|first=Samir I.|author2=Amal I. Philips|year=2008|title=Feeding habits of the Atlantic stargazer fish ''Uranoscopus scaber'' Linnaeus, 1758 (Family: Uranoscopidae) in Egyptian Mediterranean waters|journal=Egyptian Journal of Aquatic Biology and Fisheries|volume=12|issue=1|pages=1–11|doi=10.21608/ejabf.2008.1967|doi-access=free}}</ref> ===Razmnoževanje=== Navadno se razmnožuje med aprilom in septembrom, pri čemer je natančen čas odvisen od regije. [[Pelagično območje|Pelagična]] jajca imajo premer 2 milimetrov, tudi izvaljene [[Ličinka|ličinke]] in mladice so pelagične. V populacijah je večinoma nekaj več samcev kot samic, a točno razmerje variira med različnimi populacijami.<ref name="Coker"/> ===Električni organ=== Vse vrste rodu zvezdogled, ''[[Uranoscopus]]'', pa tudi pripadnice rodu ''[[Astroscopus]]'', so razvile [[Električni organ|električne organe]], a jim manjkajo receptorski. Pri teh dveh rodovih je do pojava električnih organov prišlo neodvisno. Zvezdogled proizvede tako imenovano razelektritev električnega organa (ang. ''electric organ discharge'', EOD) med hranjenjem, pa tudi kadar je vznemirjen.<ref>{{cite journal|last=Alves-Gomes|first=J.A.|year=2001|title=The evolution of electroreception and bioelectrogenesis in teleost fish: a phylogenetic perspective|journal=Journal of Fish Biology|volume=58|issue=6|pages=1489–1511|doi=10.1006/jfbi.2001.1625}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Wikivrste-medvrstično|Uranoscopus scaber}} * {{Zbirka-medvrstično|Uranoscopus scaber}} {{Taxonbar|from=Q744000}} [[Kategorija:Zvezdogledi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Afrike]] [[Kategorija:Ribe Azije]] 4z3phn5y38y6sga0ow4p1r9hy1xhc05 0 506304 6740985 5582552 2026-08-22T17:56:50Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740985 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Zvezdogled]] {{R from scientific name|fish}} jcjd8upnhi4bodes75rfc3ec7aj2v03 0 506499 6740973 6116895 2026-08-22T17:06:48Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6740973 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Emerita Augusta |native_name = |image = [[Slika:Maqueta Emerita-Augusta.JPG|280px]] |alt = |caption = Augusta Emerita; gledališče in amfiteater sta v desnem kotu ob mestnem obzidju |map_type = Španija |map_size = 280 |map_alt = |latd = 38 |latm = 55|lats = |latNS = N |longd = 6 |longm = 20 |longs = |longEW = W |location = [[Mérida, Španija|Mérida]], [[Extremadura]], <br>{{ESP}} |region = [[Luzitanija]] |type = naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = [[25 pr. n. št.]] |abandoned = |epochs = |cultures = [[Stari Rim|rimska]] |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Arheološki sklop Méride | designation1_date = 1993 <small>(17. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{ESP}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = [[Unescova svetovna dediščina|Evropa in Severna Amerika]] }} [[Slika:Hispania roads.svg|thumb|right|Mreža rimskih cest v Hispaniji]] '''Emerita Augusta''' ali '''Augusta Emerita'''<ref>''"City of Emerita Augusta"''. Spanish Art. Pridobljeno 5. maja 2020.</ref> je bila [[rimska kolonija]], ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje [[Mérida, Španija|Méride]], [[Španija]]. Mesto je ustanovil [[rimski cesar]] [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], da bi tam naselil rimske legionarje, veterane [[kantabrijske vojne|kantabrijskih vojn]]. V teh vojnah so se vojskovale [[V. legija Alaudae|V. legija ''Alaudae'']], [[X. legija Gemina|X. legija ''Gemina'']] in morda [[XX. legija Valeria Victrix|XX. legija ''Valeria Victrix'']]. Mesto je bilo prestolnica rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]] in eno največjih v [[Hispanija|Hispaniji]]. Mesto je imelo površino več kot 20 km², tri [[rimski akvadukt|akvadukte]] in dva [[forum]]a.<ref name=ref2>''"Augusta Emerita"''. Livius.org. Pridobljeno 27. septembra 2019.</ref> Mesto je stalo na stičišču več pomembnih poti. V bližini je bil prehod preko reke Guadiana. Proti zahodu je vodila rimska cesta v Felicitas Julia Olisippo ([[Lizbona]]), proti jugu v Hispalis ([[Sevilla]]), proti severozahodu proti področju rudnikov zlata in Cordubi ([[Kordova]]) in Toletumu ([[Toledo]]).<ref name=ref2/> [[Arheološko najdišče Mérida]] je eno od največjih arheoloških najdišč v Španiji in od leta 1993 na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>''"Archaeological Ensemble of Mérida"''. unesco.org. Pridobljeno 27. septembra 2019.</ref> == Gledališče == {{glavni|Rimsko gledališče (Mérida)}} Gledališče se je gradilo leta 16 in 15 pr. n. št. in bilo posvečeno konzulu [[Mark Vipsanij Agripa|Marku Vipsaniju Agripi]].<ref>''"El Teatro Romano de Mérida"''. Revista de Historia (špansko). 23. junij 2016. Arhivirano iz izvirnika 18. septembra 2018. Pridobljeno 17. septembra 2018.</ref> V poznem 1. stoletju ali zgodnjem 2. stoletju n. št. sta ga obnovila cesar [[Trajan]]<ref>Lanchas, Sofía (2013). ''"La ciudad romana. Tipología y función de edificios públicos"'' (PDF). IES San Paio (špansko). Xunta de Galicia. str. 8–9. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 17. aprilal 2018. Pridobljeno 18. septembra 2018.</ref> ali [[Hadrijan]].<ref name=ref5>Ring, Trudy (ur.) (1995). ''Southern Europe: International Dictionary of Historic Places''. Fitzroy Dearborn Publishers. str. 72. ISBN 1-884964-05-2. Pridobljeno 27. septembra 2019.</ref> Ponovno je bilo obnovljeno med letoma 330 in 340 med vladanjem cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]] in njegovih sinov. Zgrajena je bila sprehajalna pot okoli gledališča in dodano nekaj okrasnih elementom. Z uvedbo [[krščanstvo|krščanstva]] kot edine rimske državne vere so gledališke predstave uradno razglasili za nemoralne. Gledališče je bilo opuščeno in večina njegove površine je prekrila zemlja. Vidne so ostale le zgornje vrste sedežev (''summa cavea''). V španskem izročilu so bile znane kot 'sedem sedežev' za katere velja, da je na njih več [[Mavri|mavrskih]] kraljev sodilo in odločalo o usodi mesta. == Amfiteater == {{glavni|Amfiteater v Méridi}} [[Slika:VR Merida 02.JPG|thumb|levo|Rimski amfiteater]] Amfiteater je bil posvečen leta 8 pr. n. št. Služil je za prirejanje gladiatorskih iger in borb z zvermi. Arena je eliptična in obdana z več vrstami sedežev za približno 15.000 obiskovalcev. Spodnje vrste sedežev so bile rezervirane za gledalce visokih družbenih razredov. Ohranjenih je samo nekaj spodnjih vrst, ker so po opustitvi gladiatorskih iger kamen iz gornjih vrst uporabili za gradnjo novih stavb. [[Slika:Roman Theatre Mérida 2.jpg|thumb|center|700px|Rimsko gledališče]] == Cirkus == [[Slika:VR Merida 03-Circo Romano.jpg|thumb|right|Pogled na cirkus s strehe bližnjega muzeja]] Cirkus v Emeriti Augusti je bil zgrajen okoli leta 20 pr. n. št. in bil v rabi kakšnih trideset let preden je bil posvečen, verjetno med vladanjem cesarja [[Tiberij]]a. Cirkus je bil izven mestnega obzidja ob cesti, ki je povezovala Emeritus v Cordubi ([[Córdoba, Andaluzija|Córdoba]]) s Toletumom ([[Toledo]]). Arena je imela obliko raztegnjene črke U z enim polkrožnim in drugim ravnim koncem. Na sredini je bila 223 m dolga in 8,5 m široka trdno zgrajena in okrašena spina. Steza je omogočala dirke vpreg z dvema ali štirimi konji. Obdana je bila z vrsto lož, nad aterimi je bilo več vrst stojišč. Cirkus z dolžino okoli 400 m in širino okoli 100 m je bil največja zgradba v mestu in je lahko sprejel približno 30.000 gledalcev, se pravi več ali manj vse prebivalce mesta. Tako kot večina cirkusov po celotnem Rimskem cesarstvu je bil tudi circus v Méridi pomanjšani različica rimskega [[Circus Maximus|Cirkusa Maximusa]], ki je lahko sprejel okoli 150.000 gledalcev. == Most čez Guadiano == {{glavni|Puente Romano (Mérida).}} [[Slika:Roman bridge over the Guadiana in Merida 21.jpeg|thumb|right|Rimski most]] Most bi lahko veljal za osrednjo točko mesta. Nadaljuje se z eno od glavnih arterij kolonije, [[Dekuman|Decumanus Maximus]], glavno ulico v smeri vzhod-zahod, značilno za rimska naselja in kastre. Lokacija mosta je bila skrbno izbrana na delu reke [[Guadiana]], kjer jo otok deli na dva kanala. Prvotna zgradba je bila sestavljena iz dveh odsekov lokov, povezanih z ograjeno cesto. Po poplavi leta 1603, ki je poškodovala del zgradbe, je bil ta del zamenjan z več loki. Že v rimskem času so most večkrat podaljšali in dodali vsaj pet zaporednih odsekov lokov, tako da je bil most tudi med občasnimi poplavami Guadiane prehoden. Most je dolg skupaj 792 m, zaradi česar je eden od najdaljših ohranjenih mostov iz antičnih časov. == Akvadukt Los Milagros == {{glavni|Acueducto de los Milagros}} [[Slika:Aqueduct Los Milagros Merida 6691.jpg|thumb|right|Akvadukt Los Milagros]] Akvadukt je bil zgrajen na začetku 1. stoletja pr. n. št. Po njem je Augusta Emerita dobivala vodo s 5 km oddaljenega jezu Proserpina. Oboki akvadukta so dokaj dobro ohranjeni, predvsem na delu čez dolino reke Albarregas. Špansko ime ''Acueducto de los Milagros'' (slovensko ''akvadukt čudežev'') je dobil verjetno zato, ker po več kot 2000 letih še vedno stoji. == Akvadukt Rabo de Buey-San Lázaro == [[Slika:Akvadukt Rabo de Buey-San Lázaro.jpg|thumb|right|Ostanki akvadukta Rabo de Buey-San Lázaro]] [[Slika:Templo Romano de Diana, Mérida.JPG|thumb|Dianin tempelj]] [[Slika:Merida Arco de Trajano.JPG|thumb|right|Trajanov slavolok]] Ta akvadukt je dovajal vodo iz potokov in podzemnih izvirov severno od mesta. Podzemni del akvadukta je zelo dobro ohranjen, nadzemni del čez dolino Albarregas pa ne. Ohranjeni so samo trije stebri in loki v bližini cirkusa in akvadukta, ki so ga zgradili v 16. stoletju, delno z gradivom iz rimskega akvadukta. == Dianin tempelj == Dianin tempelj je stal na mestnem [[forum]]u. Je eden od samo nekaj verskih zgradb, ohranjenih v zadovoljivem stanju. Ime Dianin tempelj, ki ga je dobil ob odkritju, je napačno, ker je pripadal kultu cesarja.<ref>Fishwick, Duncan (2004). ''The Imperial Cult in the Latin West'', vol. 3. Brill. str. 41–69. ISBN 90-04-12806-9. Pridobljeno 27. septembra 2019.</ref> Zgrajen je bil v poznem 1. stoletju pr. n. št. ali v obdobju cesarja Avgusta. V 16. stoletju je bil del templja preurejen v palačo grofa Corbosa.<ref>''The Imperial Gazetteer: A General Dictionary of Geography, Physical, Political, Statistical, and Descriptive, with a Supplement Bringing the Geographical Information Down to the Latest Dates''. Blackie. 1874. str. 338.</ref> Tempelj je pravokotne oblike in obdan s stebri. Pročelje z nizom šestih stebrov je obrnjeno proti mestnemu forumu. Zgrajen je večinoma iz [[granit]]a. == Trajanov slavolok == Trajanov slavolok je stal na [[Kardo|kardu]] (''Cardo Maximus''), eni od dveh glavnih mestnih ulic, ki je povezovala oba mestna foruma. Zgrajen je iz [[granit]]a in prvotno obložen z [[marmor]]jem. Visok je 13,97 m, dolg 5,70 m in širok 8,67 m. Slavolok je imel triumalno vlogo in je bil morda prehod k provincialnemu forumu. Ime je sporno, ker se spominski napis na njem že pred stoletji izgubil. == Mitrej == Mitrej je bil odkrit naključno v zgodnjih 60. letih dvajsetega stoletja in se ne šteje za pravi mitrej, ampak za hišo (''domus''). Je v južnem delu Méride. Zgrajen je iz blokov neobdelanega kamna z ojačenimi vogali kot hiša z notranjim vrtom. V njej je soba z zahodnim delom znamenitega [[Kozmatsko delo|kozmatskega]] [[mozaik]]a z alegoričnimi podobami naravnih elementov (reke, vetrovi itd.), ki jih nadzira Eon. Kompleks je bil pred kratkim pokrit in obnovljen. Predmete iz pravega mitreja so odkrili izven Méride. Shranjeni so v Narodnem muzeju rimske umetnosti v Méridi. V muzeju so tudi predmeti, ki so jih odkrili med izkopavanji leta 2003. Ti predmeti so v zelo dobrem stanju, zato se domneva, da so bili 'namenoma skriti'.<ref>Santos Fernández, Jose Luís; Espinosa, Merche (6. marec 2005). ''"Mérida. La ciudad alberga los restos dedicad os al culto de Mitra más antiguos de la Península Ibérica"''. Yahoo! Groups. Yahoo!. Arhivirano iz izvirnika 14. julija 2014. Pridobljeno 17. septembra 2018.</ref> == Kolumbarij == Kolumbarij sta pogrebni stavbi brez strehe, del [[nekropola|nekropole]] zunaj obzidja rimskega mesta. Obe sta najboljša primera pogrebnih zgradb v Emeriti. Zgrajeni sta iz neobdelanega kamna, sedeži pa so iz granita. V obeh so ohranjeni identifikacijski napisi rodbin (''gens''), zlasti Voconia in Iulia, ko so bile lastnice stavb. Okolica je bila nedavno preurejena s sprehajališče in park. V njem so na ploščah citati [[Epikurejstvo|epikurejcev]] in [[Stoicizem|stoikov]], ostanki grobnic in drevesa, pomešani ploščami z napisi, ki pojasnjujejo rimske pogrebne običaje. V njem sta tudi dva rimska [[mavzolej]]a. V 70. letih so bila tukaj stanovanja revnih družin obdelovalcev [[Kositer|kositra]]. Kolumbarij je dostopen skozi mitrejsko hišo. == Alcazaba == {{glavni|Alcazaba, Mérida}} [[Slika:Alcazaba Mérida 6639.jpg|thumb|Obzidje Alcazabe]] Trdnjava Alcazaba stoji ob rimskem mostu čez Guadiano. Zgradil jo je [[Abd Al Rahman II.|Abd-er-Rahman II.]] leta 835 kot utrdbo, ki bi nadzirala mesto. V Meridi so se namreč od leta 805 stalno upirali arabski oblasti. Alcazaba je bila prva arabska [[citadela]] na iberskem polotoku. Trdnjava je kvadrat s stranicami 130 m, v kateri je bilo lahko nastanjenih veliko vojakov. V trdnjavi je čudovit neusahljiv rezervoar za pitno vodo, ki se je pod zemljo napajal iz reke Guadiana. Na vogalu Alcazabe je bil samostan vojaškega reda sv. Jakoba (Santiago), v katerem je zdaj sedež vlade avtonomne skupnosti Extremadura (šansko ''Junta de Extremadura''). Ob rimskem mostu ja majhen prostor, imenovan ''Alcazarejo'', iz katerega so nadzirali promet preko mosta. == Druga arheološka najdišča == * '''Hiša Amfiteater'''. Tako imenovana, ker stoji poleg amfiteatra. V resnici sta bili dve hiši: ''Hiša Vodni stolp'' in na drugi strani dejanska ''Hiša Amfiteater''. * '''Arheološko najdišče Morerías'''. Ime tega najdišča se nanaša na njegov prejšnji obstoj kot arabske soseske. Obstajajo tudi rimski ostanki. Nad njim stoji avantgardna stavba Morerías, sedež več oddelkov Junte de Extremadura. * '''Rimski most čez reko Albarregas'''. Zgrajen je bil v času vladavine Avgusta, da bi rešili reko Albarregas, preden se je izlila v reko Guadiana le nekaj sto metrov nižje. Od tu se je začela [[Ruta de la Plata]] do [[Astorga, Španija|Astorga]]. Dolg je 145 metrov. * '''Vrata foruma'''. Postavljena v 1. stoletju. Obnovljena je bila v prejšnjem stoletju na podlagi nekaterih najdb na tem mestu, od katerih jih je veliko ohranjenih v Narodnem muzeju rimske umetnosti. Spomenik je sestavljen iz arkadne stavbe z zidom, v katerem so različne niše za kipe, ki jih najdemo tukaj. Nahaja se v bližini Dianinega templja na enem od dveh forumov, ki jih je imela Mérida: enem lokalnem in enem provincialnem, ki je v Cardus Maximus. * '''Rimske kopeli San Lázaro'''. Ti termalni vrelci so v parku San Lazaro Lineal, v njih so uživali visoki meščani, ki so prihajali na dogodke v rimskem cirkusu. * '''Rimske kopeli in snežna jama na ulici Reyes Huertas'''. Snežne in hladnovodne kopeli, ki so jih uporabljali Rimljani, so edinstvene v Rimskem cesarstvu. Uporabljale so jih tudi za shranjevanje hitro pokvarljivega blaga. * '''Kripta Santa Eulalia''', ki je na arheološkem najdišču Santa Eulalia v kleti [[bazilika sv. Eulalia (Mérida)|bazilike sv. Eulalie]], je zelo zanimivo najdišče, ki opisuje različne preobrate, ki jih je ta cerkev pretrpela od svoje gradnje do danes. * '''Obelisk Santa Eulalia'''. Zgrajen je bil v 17. stoletju v čast mučenki, zavetnici Méride]], uporabljeni so bili različni gradbeni materiali, med njimi rimski kosi, vključno s tremi valjastimi oltarji in kapitelom. Celoto krona podoba mučenke v predelanih sodnih oblačilih. * '''Xenodoquio'''. Edini ostanek vizigotske arhitekture, ohranjen v Španiji, ki nima liturgičnega značaja. Zgradil ga je škof Mason v drugi polovici 6. stoletja. V bližini bazilike sv. Eulalie de Mérida je služil kot bolnišnica in zavetje za romarje, ki so prišli častit posmrtne ostanke otroka mučenca, uporabljali pa so ga tudi kot bolnišnico za revne v mestu. * '''Samostan San Andrés'''. Ustanovljen leta 1571 s strani dominikanskega reda Santo Domingo. Ostala sta le cerkev in glavna fasada, na kateri je mogoče videti podobo Santo Dominga. Nedavna izkopavanja na mestu samostana so odkrila zanimive arheološke podatke, ki ponujajo vpogled v zgodovinski razvoj tega dela starega mestnega jedra. Iz 3. in 4. stoletja izvira mozaik, ki je krasil rimsko hišo znotraj mestnega obzidja. Vizigotski znanstveniki so odkrili eno najstarejših cerkva v mestu San Andrés. V islamskem obdobju je bilo na tem mestu pokopališče, od 12. stoletja pa so vidni ostanki novega obzidja, ki je obdajalo islamsko mesto. S prihodom kristjanov v 13. stoletju je bila nekdanja vizigotska cerkev obnovljena in s seboj prinesla tudi pokopališče. Že v 16. stoletju je bil ustanovljen današnji samostan. * '''Castellum aquae'''. Stoji na vrhu ulice Calvario in je bil konec akvadukta Los Milagros ter glavna točka za distribucijo vode po vsem mestu. * '''Dolmen Lácara'''. Nacionalni spomenik od leta 1931. Je na obrobju mesta, ima krožno komoro s premerom 5,10 metra, hodnik dolg 20 metrov in nasip iz kamenja in zemlje, ki pokriva konstrukcijo, visok 3,50 metra, eliptične oblike, ki na svoji osi doseže 35 metrov. * '''Rezervoarja Cornalvo in Proserpina'''. Najdemo jih v bližini Méride in so morda najstarejša rezervoarja v Španiji: Močvirski naravni park Cornalvo in rezervoar Proserpina (okoli njiju je zgrajeno stanovanjsko predmestje Méride in poletni prostor za prosti čas). Tradicionalno veljata za rimskega izvora, čeprav nekateri znanstveniki zdaj trdijo, da izvirata iz srednjega veka. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{commons category-inline}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] 2n3wp9lrilc1c8ck3jhbbkgwjikj0wy 0 509870 6740978 5960577 2026-08-22T17:48:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740978 wikitext text/x-wiki [[Slika:Battery hens -Bastos, Sao Paulo, Brazil-31March2007.jpg|sličica|Tipična množična in intenzivna reja v baterijskih kletkah]] '''Batêrijska rêja''' ali '''rêja v klétkah'''<ref name=":0"/><ref name=":1">[[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]], Direktorat za varno hrano: [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/JAJCA/Oznacevanje-jajc.pdf OZNAČEVANJE JAJC] (2009). Ljubljana.</ref> je način vzrejanja živali, v glavnem [[Perutnina|perutnine]], ki se uporablja predvsem za prirejo [[Domača kokoš|domačih kokoši]]. O baterijskem rejskem načinu govorimo, kadar živali vso svoje življenje prebijejo v [[Kletka|kletkah]].<ref name=":0" /> Klasične '''baterijske kletke''' so iz moralno-etičnih razlogov v [[Evropska unija|Evropski uniji]] prepovedali s 1. januarjem 2012, zaradi česar se v okviru baterijske reje danes uporabljajo živalim nekoliko prijaznejše '''obogatene baterijske kletke'''.<ref>{{Navedi splet|title=European Union Bans Battery Cages for Egg-Laying Hens|url=https://www.foodsafetynews.com/2012/01/european-union-bans-battery-cages-for-egg-laying-hens/|website=Food Safety News|date=2012-01-19|accessdate=2021-12-15|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Battery cage|url=http://www.esdaw.eu/battery-cage.html|website=ESDAW|accessdate=2021-12-15|language=en}}</ref> V Sloveniji se [[Jajce (kokoš)|jajca]] nesnih kokoši, namenjena prodaji, označi s številko 3, del kode pa je tudi informacija o državi izvora in identifikacijski številki gospodarstva.<ref name=":1"/> == Značilnosti == Baterijska reja je precej razširjen način vzrejanja kokoši, ki se ga poslužujejo predvsem rejci, ki bodisi nimajo [[Pašnik|pašnih površin]], kjer bi kokoši gojili v okviru [[Prosta reja|proste]] (pašne) ali [[Ekološka reja|ekološke reje]], bodisi nimajo velikega [[Hlev|hleva]], da bi perjad vzgajali [[Hlevska reja|hlevsko]] (talno).<ref name=":0"/> Med vidne prednosti baterijskega vzrejnega načina sodijo ekonomičnost in tehnološka naprednost, višja je tudi raven [[Higiena|higieničnosti]], manjša pa sta vpliv na okolje in [[ogljični odtis]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=O jajcih in reji kokoši nesnic|url=https://blog.imasjajca.si/o-jajcih-in-reji-kokosi-nesnic|website=blog.imasjajca.si|accessdate=2021-12-15|language=en}}</ref> Ime baterijska reja izhaja iz tako imenovane baterije, v katero se veže večje število zaporednih kletk. Kletke baterijskih rejskih sistemov so obogatene; to pomeni, da imajo krmišče, napajališče, [[gnezdo]], gred, [[Stelja|steljo]] (nastil) in pripravo za obrabo [[Krempelj|krempljev]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Perutnina : reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic|url=https://www.worldcat.org/oclc/1146270237|publisher=Kmečki glas|date=2020|location=Ljubljana|isbn=978-961-203-484-9|oclc=1146270237|first=Antonija|last=Holcman|first2=Dušan|last2=Terčič|first3=Janez|last3=Salobir|first4=Olga|last4=Zorman-Rojs}}</ref> [[Slika:Fot. Andrew Skowron (46575803405).jpg|sličica|V eni kletki vse življenje prebiva večje število kokoši|170x170px|levo]] Slovenska zakonodaja predpisuje minimalno 750 cm² površine kletke na posamično žival, pri čemer mora vsaj 600 cm² predstavljati uporabna površina (tj. površina brez gnezda<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Primerjava različnih načinov reje kokoši nesnic z vidika dobrobiti živali|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120285|website=repozitorij.uni-lj.si|date=2020|accessdate=2021-12-15|first=Janja|last=Adamič}}</ref>). Vsa (skupna) površina vsake kletke mora doseči vsaj 2000 cm². Kletka mora biti na vseh delih, z izjemo predela nad uporabno površino, visoka vsaj 20 cm. Smernice zahtevajo nenehno dostopno uporabno površino, ki mora imeti širino minimalno 30 cm, višino minimalno 45 cm in nagib maksimalno 14 %. Gnezdo morajo rejci jasno ločiti od preostalega dela kletke; navadno se to izvede s pomočjo plastične zavese. Tla kletke je potrebno prekriti s steljo, ki je suha in čista, sestavljena iz neškodljivega ter obenem krhkega materiala, namenjenega kokošjemu pretikanju. Ponekod se steljo nadomesti s kokošjo [[Krma (hrana)|krmo]] (krmno mešanico). Med nadaljnje zahteve spadata minimalna dolžina 15 cm gredi na kokoš in 12 cm krmilnika na žival, obvezen pa je tudi napajalnik. V sistemih z več baterijskimi linijami morajo rejci poskrbeti, da so te med seboj oddaljene za najmanj 90 cm, medtem ko mora biti najbolj spodnja vrstica kletk vsaj 35 cm nad tlemi.<ref name=":0"/><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Pravilnik o zaščiti rejnih živali|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9926|website=pisrs|accessdate=2021-12-15}}</ref><ref name=":4" /> == V družbi == [[Slika:מטילות3.JPG|sličica|300x300px|Kletke so navadno nekoliko nagnjene, da se sveža jajca iz njih skotalijo v zato pripravljene utore]] Na Slovenskem je najbolj razširjen vzrejni sistem nesnih kokoši baterijska reja, ki zavzema 61 %.<ref name=":3"/><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Kaj moramo vedeti, preden si omislimo jato kokoši?|url=https://www.kmetijski-zavod.si/sl-si/novosti-in-nasveti/objava/id/303/kaj-moramo-vedeti-preden-si-omislimo-jato-kokoi|website=Kmetijsko gozdarski zavod Maribor|accessdate=2021-12-15|language=sl-SI}}</ref> Ostali rejski načini, tako imenovani alternativni načini,<ref name=":4" /> so sledeči: [[hlevska reja]] 36 %, [[prosta reja]] 2 % in [[ekološka reja]] 1 %.<ref name=":3"/><ref name=":5" /> V Sloveniji je moč opaziti največje povpraševanje po jajcih nesnih kokoši, gojenih v okviru hlevske (talne) reje, četudi največji delež proizvodnje jajc še vedno zaseda baterijska reja.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Baterijska reja, dobrobit živali in padec samooskrbe|date=18. april 2018|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/baterijska-reja-dobrobit-zivali-in-padec-samooskrbe.html}}</ref> Zaradi ekonomičnosti je baterijski rejski sistem cenejši; posledično so tudi produkti takšnega načina reje bolj ceneni kot jajca drugih rej (praviloma je paket desetih jajc talne reje za slab evro dražji od enakega števila jajc baterijske reje<ref>{{Navedi splet|title=Katera jajca v trgovini so najboljša?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/katera-jajca-v-trgovini-so-najboljsa/305439|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-15|language=sl}}</ref>).<ref name=":3"/><ref name=":7">{{Navedi splet|title=To so dobra jajca|url=https://zurnal24.si/zdravje/prehrana/to-so-dobra-jajca-267554|website=zurnal24.si|accessdate=2021-12-15|language=sl}}</ref> Prevladuje javno mnenje, da naj bi baterijsko gojene kokoši živele v slabih razmerah, medtem ko jih denimo v okviru hlevske reje ne omejujejo kletke in se lahko perjad prosto giblje na razmeroma velikih hlevskih površinah.<ref name=":7" /> Konec marca 2018 se je pod taktirko organizacij [[Danes je nov dan]] in [[Društvo za zaščito živali Ljubljana]] pričela peticija za odpravo jajc baterijske reje, v okviru katere so organizatorji zbirali podpise (kot cilj so si zadali 5000 podpisov,<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Kampanja proti baterijski reji jajc|url=https://www.lupa-portal.si/vsebina/aktualno/kampanja-proti-baterijski-reji-jajc/|website=Lupa portal|date=2018-03-27|accessdate=2021-12-15|language=sl-SI|archive-date=2021-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211215183733/https://www.lupa-portal.si/vsebina/aktualno/kampanja-proti-baterijski-reji-jajc/|url-status=dead}}</ref> dosegli so ga v nekaj več kot 30 urah,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenske kokoši znesejo milijon jajc na dan, večina iz baterijske reje|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenske-kokosi-znesejo-milijon-jajc-na-dan-vecina-iz-baterijske-reje/450236|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-15|language=sl}}</ref> v enem tednu je bilo zbranih več kot 11 000 podpisov, do konca aprila 2018 je število naraslo na 13 731<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Ministrico za kmetijstvo in direktorja UVHVVR smo pozvali k ureditvi prepovedi baterijske reje v Sloveniji!|url=https://blog.imasjajca.si/post/184504203408/ministrico-za-kmetijstvo-in-direktorja-uvhvvr-smo|website=Imaš jajca?|accessdate=2021-12-15}}</ref>) in nato na večje slovenske trgovce naslovili pismo s pozivom za umik baterijskih jajc iz trgovin.<ref>{{Navedi novice|title=Peticija za odpravo jajc baterijske reje s skoraj 7000 podpisi. Jata Emona: Tip reje kokoši v ničemer ne vpliva na hranilno vrednost jajc|date=28. marec 2018|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/peticija-za-odpravo-jajc-baterijske-reje-s-skoraj-7000-podpisi-jata-emona-tip-reje-kokosi-v-nicemer-ne-vpliva-na-hranilno-vrednost-jajc.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Imaš jajca?|url=https://imasjajca.si/|website=imasjajca.si|accessdate=2021-12-15}}</ref><ref name=":8" /> Nezaželenost jajc baterijske reje so upoštevali nekateri trgovci; ponekod so povečali ponudbo jajc drugih rejskih sistemov in zmanjšali zaloge baterijskih jajc, drugod pa baterijskih jajc sploh ni več na voljo oziroma so trgovci obljubili njihovo postopno odpravo.<ref name=":6"/><ref>{{Navedi splet|title=Večina trgovcev bo umaknila jajca iz baterijske reje {{!}} Novice|url=http://www.viva.si/Novice/15531/Večina-trgovcev-bo-umaknila-jajca-iz-baterijske-reje|website=www.viva.si|accessdate=2021-12-15}}</ref> Aprila 2019 sta že omenjeni organizaciji na takratno kmetijsko ministrico [[Aleksandra Pivec|Aleksandro Pivec]] in direktorja [[Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin|UVHVVR]] naslovili javno pismo s pozivom k ureditvi sistemske prepovedi baterijske reje kokoši nesnic v Sloveniji.<ref name=":9" /> == Glej tudi == * [[ekološka reja]] * [[hlevska reja]] * [[prosta reja]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Battery cages|Baterijske kletke}} * [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9926 Pravilnik o zaščiti rejnih živali ] * [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/42590/#(pomen%C2%A0izrazov) Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic ] [[Kategorija:Perutnina]] [[Kategorija:Domača kokoš]] se7tgo8lzldprj2g2uktkhslhg8rbzx 0 512402 6740876 6382985 2026-08-22T14:00:42Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740876 wikitext text/x-wiki {{BŽO več virov}}{{Infopolje Funkcionar|name=Jože Kužnik|office=Župan občine Polzela|termstart1=marec 2012|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|party=Gibanje ZA Občino Polzela – lista Jožeta Kužnika}} '''Jože Kužnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in prometni inženir * [[6. marec]] [[1973]], [[Polzela]]. Je župan [[Občina Polzela|Občine Polzela]]<ref>{{Navedi splet|title=Župan – Občina Polzela|url=https://www.polzela.si/obcina/zupan/|accessdate=2024-03-04|language=sl-SI}}</ref> od 12. marca 2012. Funkcijo opravlja poklicno. == Izobraževanje == Kužnik je osnovno šolo obiskoval na Polzeli, nato je šolanje nadaljeval na srednji šoli v [[Velenje|Velenju]], smer elektrotehnika. Študiral je na [[Fakulteta za pomorstvo in promet|Fakulteti za pomorstvo in promet]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] ter leta 1998 diplomiral in pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa. == Kariera == Zaposlil se je na [[Pošta Slovenije|Pošti Slovenije]], kjer je opravljal delo na več vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Med letoma 2021 in 2025 je bil zaposlen na DARS. {{Cn}} == Politična kariera == Prvič je bil v Občinski svet Občine Polzela izvoljen leta 2002. Med letoma 2006 in 2011 je prevzel funkcijo podžupana Občine Polzela. Marca 2012 je zmagal na nadomestnih volitvah za župana Občine Polzela, prav tako na rednih lokalnih volitvah leta 2014 in 2018, ko je tudi ustanovil nestrankarsko lokalno Gibanje ZA Občino Polzela – lista Jožeta Kužnika. Leta 2013 je ustanovil Ustanovo Dobrodelni županov sklad Polzela, z željo prispevati k programu pomoči potrebnim otrokom in družinam iz Občine Polzela, ki so se znašle v socialni stiski.<ref>{{Navedi splet|title=Dobrodelni županov sklad – Občina Polzela|url=https://www.polzela.si/za-obcane/dobrodelni-zupanov-sklad/|accessdate=2024-03-04|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2024-03-04}}</ref> Veliko zaslug ima{{Cn}} tudi za vsakoletno slovesnost pri spominskem obeležju v Andražu nad Polzelo, ki so ga postavili leta 2014 ob 70-letnici sestrelitve ameriškega letala in je preraslo državne okvire, saj ponazarja slovensko-ameriško prijateljstvo in zavezništvo. V času njegovega županovanja so bili v Občini Polzela izpeljani naslednji projekti: izgradnja vodovoda na Goro Oljko, ureditev centra Polzele, izgradnja prizidka Vrtca Polzela, energetske sanacije javnih stavb, dokončanje izgradnje kanalizacije, sanacija vodovodnega omrežja, obnova rojstne hiše Neže Maurer, obnove občinskih cest ter pridobitev več certifikatov kakovosti.{{Cn}} == Zasebno življenje == Z družino živi v hiši v [[Andraž nad Polzelo|Andražu nad Polzelo]]. V svojem prostem času pozornost posveča branju, teku, planinarjenju, smučanju in zborovskemu petju. Je član treh lokalnih društev. == Sklici == {{DEFAULTSORT:Kužnik, Jože}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Polzela]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za pomorstvo in promet v Ljubljani]] <references />{{Normativna kontrola}} l51l5bui21gt8r77hpmo2lljwar7les 0 515842 6741029 6719646 2026-08-22T19:53:25Z Sportomanokin 14776 /* Vse slovenske etapne zmage */ 6741029 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''36 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>4 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |rowspan=2|10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 3 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | rowspan=3| || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |rowspan=2|7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 3 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] 1epi2wj0iaqzd41815knu83ppw2k09e 6741031 6741029 2026-08-22T19:55:06Z Sportomanokin 14776 /* Skupno število etapnih zmag */ 6741031 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''36 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>4 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |10 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 4 || '''36''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | rowspan=3| || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |rowspan=2|7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 3 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] k2widyy7fo6c6hhlu56zsae4d4azwli 6741032 6741031 2026-08-22T19:57:04Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah */ 6741032 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''36 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>4 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |10 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 4 || '''36''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | rowspan=3| || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |7 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 4 || '''36''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] ekl6o21qk68984awmq4rrfp26fhqq5j 6741039 6741032 2026-08-22T20:15:43Z Sportomanokin 14776 /* Skupno število etapnih zmag */ 6741039 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''36 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>4 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |10 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 4 || '''36''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=5| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |7 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 4 || '''36''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] m331tau3a4dsbx7cc3dxhw3kjgs4pvj 0 516482 6740908 6718791 2026-08-22T14:47:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740908 wikitext text/x-wiki [[Slika:Golden-gate-2008.jpg|sličica|243x243_pik|Zlata vrata v [[Kijev|Kijevu]], v veliki meri rekonstruirana, okrog leta 1100]] '''Ukrajinska arhitektura''' ima začetne korenine v vzhodnoslovanski državi [[Kijevska Rusija|Kijevska Rusija]]. Po 12. stoletju se je izrazita arhitekturna zgodovina nadaljevala v kneževinah Galicija-Volinija in kasneje v [[Velika litovska kneževina|Veliki vojvodini Litvi]], Ruteniji in Žemaitiji. V času [[Zaporoški kozaki|zaporoških kozakov]] se je slog, ki je edinstven za [[Ukrajina|Ukrajino]], razvil pod vplivi poljsko-litovske skupnosti.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/pages/B/A/Baroque.htm Baroque<!-- Bot generated title -->]</ref>       [[Slika:Лавра.jpg|sličica|245x245_pik|Različne strukture Kijevsko-pečerske lavre segajo v različna časovna obdobja in skozi svoje sloge ponujajo vpogled v zgodovino Ukrajine in bogato obrt, ki se je razvila v njenem dolgem obdobju.]] Po združitvi z ruskim carstvom se je arhitektura v Ukrajini začela razvijati v različnih smereh, pri čemer so številne strukture na večjem vzhodnem območju pod rusko oblastjo zgrajene v slogih ruske arhitekture tistega obdobja, medtem ko se je zahodna [[Galicija]] razvila pod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] arhitekturni vplivi. Ukrajinski nacionalni motivi so se sčasoma uporabljali v obdobju [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in v sodobni neodvisni Ukrajini.<ref>[http://www.everyculture.com/To-Z/Ukraine.html Culture of Ukraine - History and ethnic relations, Urbanism, architecture, and the use of space<!-- Bot generated title -->]</ref> == Zgodovina == === Antična doba === [[File:Херсонес Таврійський.jpg|thumb|left|Ruševine grške kolonije v Hersonu na Krimu]] Prvi spomeniki kamnite arhitekture na ozemlju sodobne Ukrajine izvirajo iz antike. Od 8. stoletja pr. n. št. so se na severni obali [[Črno morje|Črnega morja]] pojavile številne grške kolonije, med katerimi so najpomembnejše [[Tiras]] (današnji Bilhorod-Dnistrovski), [[Olbia]], [[Herson (kolonija)|Herson]], [[Teodozija]], [[Pantikapej]] (današnji [[Kerč]]) in druge. Sprva je bila arhitektura teh naselij močno pod vplivom gradbenih tradicij [[Jonija|Jonije]], iz katere je izviralo veliko kolonistov, od 5. stoletja pr. n. št. pa je v regiji postal očiten atenski vpliv. V prvih stoletjih nove ere se je [[Starogrška arhitektura|helenistična arhitektura]] razširila na pontskem območju. Med dragocenimi strukturami, ohranjenimi iz obdobja grške kolonizacije v sodobni Ukrajini, so ruševine obrambnih zidov, stanovanjskih hiš in templjev ter elementi stebrov.<ref>{{navedi knjigo|title=Енциклопедія українознавства. Загальна частина|date=1995|volume=3|publisher=Київ|isbn=5770205547|page=801}}</ref> === Zgodnji srednji vek === Po znatnem uničenju med obdobjem [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanja ljudstev]] je arhitektura grških kolonij ob Črnem morju oživela v bizantinskem obdobju. Pomembni objekti, zgrajeni v tem času, so bile zgodnjekrščanske cerkve, od katerih so mnoge uporabljale elemente prej porušenih antičnih stavb. Središče tempeljske arhitekture v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku je bil Herson. Številne krščanske cerkve najzgodnejšega obdobja (4.–7. stoletje n. št.) so imele značilen tloris [[grški križ|grškrga križa]], na katerega je vplivala bližnjevzhodna arhitektura, razširjene pa so bile tudi [[rotunda|rotunde]]. V 7.–9. stoletju so se pojavile [[bazilika (zgradba)|bazilike]] rimskega tipa. V [[Cerkvena arhitektura|cerkveni arhitekturi]] tistega časa so bile zastopane tudi vmesne oblike. Najbolje ohranjen spomenik [[bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]] na Krimu je [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kerč|cerkev sv. Janeza Krstnika]] iz 8. stoletja v Kerču.<ref>{{navedi knjigo|title=Енциклопедія українознавства. Загальна частина|volume=3|date=1995|publisher=Київ|isbn=5770205547|pages=801-802}}</ref> === Srednjeveška Rusija (988–1240) === {{glavni|Arhitektura Kijevske Rusije}} Srednjeveška država [[Kijevska Rusija]] je bila predhodnica sodobnih držav [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Rusija|Rusije]] in [[Belorusija|Belorusije]] ter njihovih kultur, vključno z arhitekturo. Cerkvena arhitektura Rusije je nastala pred sprejetjem krščanstva leta 988, krščanski templji v Kijevu pa so omenjeni že leta 945. Zgodnje vzhodne pravoslavne cerkve so bile večinoma lesene, najpreprostejša oblika pa je postala znana kot ''celična cerkev''. Na arhitekturni slog Kijevske države je močno vplivala bizantinska arhitektura, grške mojstre pa je k gradnji prvih kamnitih cerkva v regiji povabil knez Volodimir, prisotni pa so bili tudi vplivi zahodnoevropske [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Večje [[stolnica|stolnice]] so pogosto imele številne majhne [[kupola|kupole]], zaradi česar so nekateri umetnostni zgodovinarji to razumeli kot znak pojava predkrščanskih poganskih slovanskih templjev. Čeprav je imela arhitektura zgodnje Kijevske Rusije skupen slog, se je sčasoma razšla v številne lokalne različice.<ref>{{navedi knjigo |last=Asieiev |first=Y. S. |url=http://litopys.org.ua/istkult/ikult12.htm |title= |last2=Kharlamov |first2=V. O. |year=2001 |volume=1 |location=Kyiv |language=uk |script-title=uk:Історія української культури |trans-title=History of Ukrainian culture |script-chapter=uk:Архітектура: дерев'яна і кам'яна |trans-chapter=Architecture: wooden and stone}}</ref> [[File:Миха́йлівський_собо́р_—_найдревніша_споруда_Видубицького_монастиря,_зведена_у_1070–1088_роках.jpg|thumb|right|Cerkev sv. Mihaela (samostan Vidubiči, Kijev), zgrajena 1070–1088]] Glavni slogi, ki jih najdemo na ozemlju Ukrajine, so kijevsko-černihivska, galicijska, perejaslavska in volinska arhitekturna šola. Med pomembnimi stavbami, znanimi iz ruskega obdobja v Kijevu, so cerkev Desetine (986–996), [[stolnica sv. Sofije, Kijev|stolnica sv. Sofije]] (1017–1037), [[Zlata vrata, Kijev|Zlata vrata]] (ok. 1018–1037), samostan sv. Mihaela, Kijev (1108), cerkev Treh hierarhov (12. stoletje), cerkev Marijinega vnebovzetja (1132), cerkev sv. Cirila (1140), cerkev Odrešenika na Berestovu (12. stoletje), stolnica Marijinega vnebovzetja (1073) in cerkev Trojice pri vratih (1108) v [[Kijevsko-Pečerska lavra|Kijevsko-pečerski lavri]], cerkev sv. Mihaela v samostanu Vidubiči (1088) itd.<ref>{{navedi knjigo|title=Енциклопедія українознавства. Загальна частина|volume=3|date=1995|publisher=Київ|isbn=5770205547|pages=802-803}}</ref> Mnoge od teh cerkva so se ohranile do danes, vendar so bile nekatere med 16. in 18. stoletjem od zunaj obnovljene v ukrajinskem baročnem slogu. Primeri vključujejo veličastno stolnico sv. Sofije, cerkev Odrešenika na Berestovu in cerkev svetega Cirila. Zlata vrata v Kijevu, zgrajena leta 1037, so bila rekonstruirana leta 1982, vendar so njihovo novo zasnovo nekateri umetnostni in arhitekturni zgodovinarji zavrnili kot revivalistično fantazijo. [[File:Saint Panteleimon Church, Shevchenkove, Ukraine-6297.jpg|thumb|left|Cerkev sv. Pantelemona v Ševčenkovem, 1194]] V Černigovu arhitekturo ruske dobe predstavlja več cerkvenih stavb: Preobraženska stolnica (1024–1036), stolnica sv. Borisa in Gleba (1120–1123), cerkev sv. Ilije (1078), cerkev Vnebovzete samostana Jelec (1060), cerkev sv. Paraskeve (12. stoletje, rekonstrukcija v poznih 1940-ih) itd. Delno ohranjene srednjeveške strukture najdemo tudi na več lokacijah okoli Kijeva in Černigova, kot sta Oster in Bilohorodka. V Kanivu je cerkev sv. Jurija, zgrajena v 1140-ih, ohranjena v delno rekonstruirani obliki. V severni in zahodni Ukrajini so pomembne stavbe iz ruskega obdobja predstavljene s primeri, kot so cerkev sv.a Vasilija v Ovruču (zgrajena leta 1190 in obnovljena v letih 1907–1909), stolnica Marijinega vnebovzetja v Volodimirju (zgrajena leta 1160, obnovljena v letih 1896–1900), cerkev sv. Panteleimona blizu Haliča (zgrajena okoli leta 1200, obnovljena leta 1998). V Haliču in okolici so odkrili temelje številnih cerkva, vključno z ruševinami cerkve Marijinega vnebovzetja v Krilosu, ki jo je zgradil knez Jaroslav Osmomisl. Rusko arhitekturo haličskih dežel zaznamuje očiten romanski vpliv, ki ga je mogoče videti tudi v Černihivu, vendar je manj izrazit v Kijevu.<ref>{{navedi knjigo|title=Енциклопедія українознавства. Загальна частина|volume=3|date=1995|publisher=Київ|isbn=5770205547|page=803}}</ref> Ohranilo se je le malo posvetne ali ljudske arhitekture Kijevske Rusije. === Poznosrednjeveška in zgodnja moderna doba === [[File:01 Боим 0771.jpg|thumb|Boimova kapela v Lvovu]] V 13. in 14. stoletju so bila gradbena dela na ozemlju današnje Ukrajine omejena skoraj izključno na najzahodnejše regije. Posledično je na ukrajinskih ozemljih prisotnih le nekaj spomenikov [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekaj ​​gotskih elementov najdemo v Armenski stolnici v Lvovu (1363), cerkvi Jezusovega rojstva v Haliču (konec 14. stoletja), cerkvi sv. Nikolaja v Lvovu (14. stoletje) in samostanu Mežirič na Volinji (15. stoletje). Največja gotska stavba v Ukrajini je latinska stolnica v Lvovu (konec 14. stoletja). V 15. in 16. stoletju se je po Bukovini, Galiciji, Podoliji in Besarabiji razširil oživljen bizantinski slog, ki ga med drugim predstavljajo cerkve v Lavrivu, Kamjanec-Podilski, Zinkiv in Mogiljev-Podilski. Nenehne vojne in nova kolonialna politika [[Šlahta|šlahte]] so privedle do aktivnega razvoja [[grad]]ov in [[utrdba|utrdb]], ki se je začel v 14. in 15. stoletju. Ena najbolj aktivnih osebnosti na tem področju je bil Fedor Koriatovič, vladar vojvodstva Podolja. Med večjimi utrdbami, ki so nastale v tem času, so gradovi v Zinkivu, Sataniv, Medžibižu (Podolje), Hotinu (Besarabija), Pnivu, Terebovlji (Galicija), Ostrohu, Lucku, Kremencu (Volinija), Mukačevu ([[Zakarpatje]]) in drugih. Edinstven spomenik je utrjena cerkev v podolski vasi Sutkivci (1476).[6] V 16. stoletju se je v ukrajinskih deželah razširila [[renesančna arhitektura]], ki so jo aktivno prevzela takratna samoupravna mesta. Mnogi ugledni arhitekti, ki so delali v tem slogu, so prihajali iz Italije, imena nekaterih pa so se ohranila v zgodovinskih dokumentih: Peter Italijan, Peter Krasovski, Peter Barbona, Paul Dominici Rimljanin, Ambrosius Nutclauss itd. Največjo koncentracijo renesančnih stavb v Ukrajini najdemo na Trgu v Lvovu in okolici, z izstopajočimi stavbami v tem slogu, vključno s Črno hišo (1577), Korniaktovo palačo (1580), Boimovo (1617) in Campianovo kapelo (ok. 1619), Bandinellijevo palačo, pa tudi kompleksom cerkve Marijinega vnebovzetja: Korniaktovim stolpom (1572–1578), kapelo treh hierarhov (1578) in samo cerkvijo (1591–1629). Zadnji dve stavbi sta zgrajeni pod vplivom domače ukrajinske cerkvene arhitekture. Konec 16. in v začetku 17. stoletja so bile cerkve, ki so združevale renesančni slog in lokalne tradicije, zgrajene tudi v Sokalu, Novoselici, Lutsku, Horodoku in Ščiretsu. Rekonstrukcije starejših cerkva, ki so bile v tistem času izvedene v Kijevu, Černihivu, Osterju, Perejaslavu, Kanivu in Novgorod-Siverskem, so prav tako nosile nekatere elemente renesančne arhitekture. Elementi pozne renesanse so prisotni tudi v arhitekturi rimskokatoliških stolnic v Lvovu, Lutsku in Kamjanecku. Slog cerkve sv. Ilije v Subotivu (1656) in cerkve sv. Paraskeve v Lvovu lahko razumemo kot prehodni slog med renesanso in barokom.<ref>{{navedi knjigo|title=Енциклопедія українознавства. Загальна частина|volume=3|date=1995|publisher=Київ|isbn=5770205547|pages=806-808}}</ref> === Kozaška doba === {{glavni|Ukrajinski barok}} [[File:Георгіївський_собор-2.JPG|thumb|right|220px|Stolnica sv. Jurija v samostanu Vydubiči, Kijev (1696)]] [[File:Subotiv Ukraine.png|thumb|left|220px|Cerkev v Subotivu, rojstnem kraju ukrajinskega hetmana Bohdana Hmeljnickega]] [[Ukrajinski barok]] se je pojavil v obdobju [[Kozaški hetmanat|hetmanata]] v 17. in 18. stoletju. Ukrajinska baročna arhitektura, ki je reprezentativna za kozaško aristokracijo,<ref>[http://www.everyculture.com/To-Z/Ukraine.html Culture of Ukraine - History and ethnic relations, Urbanism, architecture, and the use of space<!-- Bot generated title -->]</ref> se od zahodnoevropskega baroka razlikuje po tem, da so bile njene zasnove bolj konstruktivistične, imele so bolj zmerno ornamentiko in so bile preprostejše oblike.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/pages/B/A/Baroque.htm Baroque<!-- Bot generated title -->]</ref> V 17. in 18. stoletju je bila večina srednjeveških ruskih cerkva bistveno prenovljenih in razširjenih. Dodane so bile dodatne cerkvene kupole ter dovršena zunanja in notranja ornamentika. Med najzgodnejšimi primeri ukrajinskega baroka je stolnica sv. Nikolaja v Nižinu. Med znanimi primeri ukrajinske baročne arhitekture so [[Kijevsko-Pečerska lavra]], samostan Vidubiči in [[Samostan Trojice, Černihiv|samostan sv. Trojice]]. === Cesarsko obdobje === [[Image:St. Andriy's Church in Kyiv.jpg|thumb|upright|Cerkev sv. Andreja, znan primer baročne arhitekture iz 18. stoletja]] Ko sta se vzhodna in osrednja Ukrajina vse bolj vključevali v [[Ruski imperij]], so imeli ruski arhitekti priložnost uresničiti svoje projekte v slikoviti pokrajini, ki so jo ponujala številna ukrajinska mesta in regije. Kijevska cerkev sv. Andreja (1747–1754), ki jo je zgradil [[Francesco Bartolomeo Rastrelli]], je pomemben primer baročne arhitekture, njena lega na vrhu Kijevske gore pa jo je naredila za prepoznaven spomenik mesta. Enako pomemben prispevek Rastrellija je bila [[Marijinska palača]], ki je bila zgrajena kot poletna rezidenca ruske carice [[Elizabeta Ruska|Elizabete]]. [[File:Загальний вид Маріїнського палацу.jpg|thumb|left|[[Marijinska palača]]]] Med vladavino zadnjega [[hetman]]a Ukrajine, Kirila Razumovskega, so mnoga mesta kozaškega hetmana, kot so Gluhiv, Baturin in Kozelec, imela veličastne projekte, ki jih je zgradil imenovani arhitekt Male Rusije, Andrej Kvasov. Rusija je po zmagi v zaporednih vojnah proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] in njegovemu vazalnemu [[Krimski kanat|Krimskemu kanatu]] sčasoma priključila celoten jug Ukrajine in Krim. Ta ozemlja, preimenovana v Novo Rusijo, naj bi bila kolonizirana in ustanovljena nova mesta, kot so Nikolajev, [[Odesa]], Herson in [[Sevastopol]]. Ta naj bi vsebovala pomembne primere ruske imperialne arhitekture. Primeri neoklasicistične arhitekture tega obdobja so palača Kačanivka, Nikolajevski observatorij, Preobraženjski samostan v [[Novgorod-Siverski|Novgorodu-Siverskem]] in dvorec Samčiki. Zahodni deli Ukrajine, ki so bili nekoč del avstro-ogrskega cesarstva, gostijo nekaj pomembnih primerov srednjeevropske arhitekture 19. stoletja, kot je [[Lvovsko gledališče opere in baleta]]. [[File:Львівський національний академічний театр опери та балету імені Соломії Крушельницької 13.jpg|thumb|left|Lvovsko gledališče Opera in balet]] === Arhitektura poznega 19. in začetka 20. stoletja === *Ginzburgova hiša v Kijevu *Hiša s himerami v Kijevu (secesija) *Stolnica sv. Vladimirja v Kijevu (neobizantinska) *Nacionalna opera Ukrajine v Kijevu *Stavba zemstva Poltavske gubernije (ukrajinska secesija [uk]) *Zgodovinsko središče Odese – Unescova svetovna dediščina *Zgodovinsko središče Kropivnickega *Huculska secesija *Zgodovinsko središče Lvova – Unescova svetovna dediščina *Stavba Univerze v Černivcih – Unescova svetovna dediščina *Železniška postaja Lvov {{Gallery |title= |width=200 | height=160 |align=center |File:Cernauti Residentia 04.jpg|Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov |File:Massandra Back.JPG|Palača Massandra |File:St. Volodymyr's Cathedral in Kiev.jpg|Katedrala sv. Vladimirja |File:Operniy-11.jpg|Operno in baletno gledališče Odesa |File:Церква Ольги і Єлизавети 5.jpg|Cerkev sv. Olge in Elizabete, Lvov |File:Будинок із химерами-2.JPG|Hiša s himerami |File:Інститутська вул., 9-а 03.JPG|Stavba Narodne banke Ukrajine |File:Будинок земства P1230868 пл. Конституції, 2.jpg|Stavba Poltavskega gubernijskega zemstva |File:Кропивницький вул. Дворцова, 17.jpg|Ulica Teatralna v Kropivnickem }} === Sovjetska zveza === Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] in [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]], v katero je bila vpletena tudi Ukrajina, je bila večina ukrajinskega ozemlja vključena v novo komunistično Ukrajinsko SSR. Ukrajinci so kot narod prvič postali priznana narodnost, zato so bila vložena velika prizadevanja za razvoj ločenega ukrajinskega arhitekturnega sloga. [[Image:Kharkov Freedom Square.jpg|thumb|225px|Ogromni Trg svobode v Harkovu 1925–1953 združuje zgodnje konstruktivistične in poznejše stalinistične značilnosti. Bil je prvi večji arhitekturni projekt sovjetske Ukrajine.]] V zgodnjih letih sovjetske oblasti je politika ukrajinizacije pomenila, da so številne ukrajinske arhitekte spodbujali k uporabi nacionalnih motivov, značilnih za Ukrajino. Hkrati se je arhitektura standardizirala, vsa mesta so dobila splošne razvojne načrte, po katerih bi bila zgrajena. Vendar pa nacionalni motivi niso bili sprejeti, saj je nova arhitekturna moda za novo vlado postala [[konstruktivizem]]. V Sovjetski Ukrajini je bilo prvih 15 let glavno mesto vzhodno mesto [[Harkov]]. Takoj je bil razvit velik projekt za 'uničenje' njegovega mestno-kapitalističnega obraza in ustvarjanje novega socialističnega. Nadarjeni mladi arhitekt Viktor Trocenko je predlagal velik osrednji trg z velikimi modernimi stavbami, ki bi postal osrednje središče prestolnice. Tako se je rodil Trg Dzeržinskega (danes Trg svobode), ki je postal najsijajnejši primer konstruktivistične arhitekture v ZSSR in tujini. Z obsegom 11,6 ha<ref>{{in lang|ru}} [http://www.kharkov.com/news/?p=25 "Our Kharkiv"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060822193837/http://www.kharkov.com/news/?p=25 |date=2006-08-22 }} unofficial website</ref> je trenutno tretji največji trg na svetu. Od vseh je bila najbolj znana masivna stavba [[Deržprom]] (1925–1928), ki je postala simbol ne le Harkova, ampak konstruktivizma na splošno. Zgradili so jo arhitekti Sergej Serafimov, S. Kravec in M. Felger, v samo treh letih pa je postala najvišja zgradba v Evropi, njena edinstvena značilnost pa je simetrija, ki jo je mogoče čutiti le na eni točki, v središču trga. Kot poklon inženirski zasnovi Tehnične univerze v Harkovu noben poskus razstrelitve stavbe med drugo svetovno vojno ni bil uspešen in še danes ostaja simbol Harkova. Drugi primeri na trgu pa so bili manj posrečeni. Takšna je bila usoda ''Hiše projektov'' (danes Harkovska univerza), ki jo je prav tako zasnoval Serafimov in je bila zgrajena tako, da je simetrično prikazovala Deržprom na ukrivljenosti trga. Tudi ta je bila monumentalni dosežek konstruktivizma. Vendar je bila med vojno resno poškodovana in obnovljena v polstalinističnem slogu, pri čemer je od prvotne stavbe ostalo le malo nedotaknjenega.<ref>[http://www.kharkov.ua/culture/2b.html Архитектура Харькова<!-- Bot generated title -->]</ref> [[Image:Foreign Ministery.jpg|thumb|225px|Sedanje Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine, zgrajeno kot del vladnega kompleksa, naj bi bilo na ozemlju nekdanjega samostana sv. Mihaela. Zgrajena je bila le ena od stavb (na sliki).]] Leta 1934 se je prestolnica Sovjetske Ukrajine preselila v [[Kijev]]. V preteklih letih je bilo mesto obravnavano le kot regionalno središče in je zato prejelo malo pozornosti. Vse to se je spremenilo, a za visoko ceno. Do takrat so se že kazali prvi primeri [[Stalinistična arhitektura|stalinistične arhitekture]] in glede na uradno politiko naj bi na starem mestu zgradili novo mesto. To je pomenilo, da so bili uničeni neprecenljivi primeri, kot je samostan sv. Mihaela. Celo stolnica sv. Sofije je bila ogrožena. Vendar pa [[druga svetovna vojna]] ni prinesla uresničitve projekta. Med ohranjenimi predvojnimi kijevskimi stavbami je stavba Centralnega komiteja Komunistične partije Ukrajine (ki jo trenutno zaseda Ministrstvo za zunanje zadeve). Zgradil jo je arhitekt, dokončano pa je bilo le severno krilo, enako in simetrično južno krilo, ki naj bi bilo zgrajeno na mestu porušenega samostana za Rado ministrov, pa ni bilo nikoli dokončano.<ref>{{navedi knjigo | first=Titus D. | last=Hewryk | year=1982 | title=The Lost Architecture of Kiev | publisher=The Ukrainian Museum | location=New York | id=ASIN: B0006E9KPQ |pages=15}} (''Out of print'')</ref> Drug primer je stavba Vrhovne rade, ki jo je v letih 1936–38 zgradil arhitekt Volodimir Zabolotny. Po hudem uničenju med drugo svetovno vojno je bil predstavljen nov projekt za obnovo osrednjega Kijeva. Ta je avenijo Kreščatik spremenil v enega najlepših primerov stalinizma v arhitekturi. Ko se je leta 1944 začel prvi natečaj, je bilo pripravljenih skupno 22 posameznih projektov, od katerih noben ni bil uresničen zaradi obsežne kritike, in končno je leta 1948 zavod Kijev Projekt predložil svojo končno različico, ki sta ga vodila arhitekta A. Vlasov in od leta 1949 Anatolij Dobrovolski. Naslednji dve desetletji je ta figura prevladovala nad vsemi večjimi projekti v prestolnici. {{Gallery|title=Projekti obnove osrednjega Kijeva|width=180|height=120|align=center |File:Kievplan2.jpg|Zavrnjen projekt |File:Kievplan1.jpg|Še en zavrnjen projekt |File:Kievfinalised plan.jpg|Končni projekt }} Kljub navdušenemu začetku, v katerem je bila do leta 1955 zgrajena večina stavb, kot so pošta, mestni svet, elegantni beli portik zimskega vrta in prve stavbe Kalininega trga, je nova arhitekturna politika ponovno takoj preprečila popolno uresničitev projekta. Vendar noben od primerov ne deli usode hotela Ukrajina, ki naj bi stal na vrhu trga kot elegantna stolpnica, zgrajena podobno moskovskim stavbam ''Sedem sester'', je bila oropana vseh dekorativnih elementov in dokončana v slogu, ki bi ga lahko opisali le kot neprivlačen. === Drugi primeri v sovjetski Ukrajini === *Rekonstrukcija Harkova *Selitev prestolnice v Kijev *DniproHES in Socmisto v Zaporožju *Rekonstrukcija osrednjega Kijeva *Splošni urbanistični načrti *Kijevska palača športa, Palača ''Ukrajina'', Rože Ukrajine === Sodobna Ukrajina === [[File:Dnipropetrovsk view 2015 tov-tob.jpg|thumb|Stanovanjske stavbe v Dnipru]] [[File:Театр на Подолі.jpg|thumb|left|Gledališče na Podilu, nominirano za nagrado Mies van der Rohe<ref>{{navedi splet|title=EUMiesAward|url=https://eumiesaward.com/work/4263|access-date=2021-08-21|website=eumiesaward.com|archive-date=2021-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210821213947/https://eumiesaward.com/work/4263|url-status=dead}}</ref>]] [[File:UKR Winnica, kosc greko-katol, Najswietszej Bogarodzicy, dzwonnica, 2019.09.08, fot I Nowicka (12).jpg|thumb|left|Zvonik v Vinici (roj. 1996), pogled iz žabje perspektive - fotografija Ivonne Novicka]] Jezik moderne arhitekture postaja bolj globalen in pluralističen v svoji umetniški smeri. V delih ukrajinskih arhitektov je vse pogosteje mogoče najti postmodernizem in visokotehnološke težnje. Pred finančno krizo leta 2008 je v Ukrajini postal pomemben slog postmoderne arhitekture ''caprom''. Slog, ki ga označuje eklektična mešanica elementov klasične, modernistične in sodobne arhitekture, je pogosto deležen negativne ocene sodobnikov kot ''kič''.<ref>{{navedi splet |last=Podgornaya |first=Aleksandra |date=2021-10-29 |title=Любить или гнобить? Что такое капром и почему в 90-х и 2000-х процветал архитектурный китч |url=https://mayak.org.ua/news/ljubit-ili-gnobit-chto-takoe-kaprom-i-pochemu-v-90-h-i-2000-h-procvetal-arhitekturnyj-kitch/ |access-date=2024-10-20 |website=Маяк |language=ru |archive-date=2025-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250507180252/https://mayak.org.ua/news/ljubit-ili-gnobit-chto-takoe-kaprom-i-pochemu-v-90-h-i-2000-h-procvetal-arhitekturnyj-kitch/ |url-status=dead }}</ref> Primer sodobne ukrajinske arhitekture je rekonstrukcija Trga neodvisnosti v središču Kijeva leta 2001, ki je temeljila na moskovskem trgu Manežnaja.<ref>{{navedi splet |last=Ірина |first=Стасюк |date=2021-10-18 |title=Шкідливі рішення мерів Києва: хто найбільше зіпсував місто? |url=https://hmarochos.kiev.ua/2021/10/18/shkidlyvi-rishennya-meriv-kyyeva-hto-najbilshe-zipsuvav-misto/ |access-date=2024-10-25 |website=Хмарочос |language=uk}}</ref> Med gradnjo so na trg dodali podzemno nakupovalno središče in številne spomenike, vključno s Spomenikom neodvisnosti. Rekonstrukcija je bila kritizirana zaradi uporabe psevdozgodovinske arhitekture, zmanjšanja velikosti javnega prostora in odstranitve vodnjaka na trgu.<ref>{{navedi splet |last=Gazeta.ua |date=2021-08-20 |title=Майдан - це пісні Поплавського. Чи стала кращою головна площа країни за 30 років |url=https://gazeta.ua/articles/history/_majdan-ce-pisni-poplavskogo-ci-stala-kraschoyu-golovna-ploscha-krayini-za-30-rokiv/1048304 |access-date=2024-10-25 |website=Gazeta.ua |language=uk}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Pohrebna |first=Anna |date=2021-04-14 |title=Як відбувалася реконструкція Майдану Незалежності. |url=https://suspilne.media/122573-ak-vidbuvalasa-rekonstrukcia-majdanu-nezaleznosti-suspilne-videonovini/ |work=Suspilne}}</ref> === Metro === [[File:Zoloti Vorota metro station Kiev 2010 01.jpg|thumb|Zoloti Vorota (Kijevski metro)]] V sovjetskem obdobju so bile postaje metroja okrašene s še posebej živahnimi vzorci. Prve tri postaje, ki so jih zgradili ukrajinski arhitekti, v resnici niso bile v Ukrajini. Vse so znane pod istim imenom Kijevskaja in so na moskovskem metroju pod železniško postajo Kijevski. Leta 1949 se je začela gradnja prve faze kijevskega metroja, ki je bil odprt leta 1960. Vse postaje tam veljajo za arhitekturne spomenike zaradi svojega edinstvenega avtentičnega značaja, ki so ga kasnejše postaje iz 1960-ih izgubile zaradi spreminjajoče se politike v smeri utilitarizma. Leta 1967 se je začela gradnja prve faze harkovskega metroja, ki je bil odprt leta 1975, kmalu zatem pa sta se mu pridružila še polmetro Krivoj Rih leta 1986 in Dnepropetrovski metro leta 1995. == Ljudska arhitektura == Izraz vernakularna arhitektura se lahko uporablja kot sopomenka z izrazi ''ljudska'', ''običajna'', ''domača'', ''tradicionalna'' in se običajno postavlja na drugi konec spektra od profesionalno zasnovanih stavb arhitektov. Gradbeno znanje v vernakularni arhitekturi temelji na lokalnih tradicijah in je zato v veliki meri osnovano na znanju, ki se prenaša iz roda v rod. Različne regije v Ukrajini so imele svoj značilen slog. Na primer, v [[Karpati]]h in okoliških vznožjih sta les in glina glavna tradicionalna gradbena materiala. Muzej ljudske arhitekture in načina življenja osrednje Dnepropetrovske Ukrajine je v Perejaslavu. Muzej na prostem vsebuje 13 tematskih muzejev, 122 primerov nacionalne arhitekture in več kot 30.000 zgodovinskih kulturnih predmetov. Muzej dekorativnih zaključkov je eden izmed predstavljenih muzejev, ki ohranja ročno delo dekorativnih arhitekturnih aplikacij v ukrajinski arhitekturi. {{Gallery |title= |width=200 | height=160 |align=center |File:Тарасова світлиця.jpg|Tarasova koča na Tarasovem hribu |File:Гражда.jpg|Huculska hiša |File:2005-08-13 Pirogiv 228.JPG|Mlin na veter |File:Museum of Folk Architecture and Ethnography in Pyrohiv 2310-1.jpg|Petkova cerkev iz Umanskega okrožja, Čerkaška oblast |File:Borochyche Gorokhivskyi Volynska-Mykolaivska church-general view.jpg|Cerkev sv. Nikolaja v Boročiču |File:IMG 2622-1.JPG|Muzej dekorativne obdelave v Perejaslavu |File:Museum_of_Folk_Architecture_and_Ethnography_in_Pyrohiv_-_old_house_-_2388.jpg|Brunarica |File:Жилище_ХІ_века.jpg|Hiša iz 11. stoletja }} === Lesene cerkve v zahodni Ukrajini === {{glavni|Ljudska arhitektura Karpatov}} <gallery mode="packed" heights="180px"> File:Олександрівка, Церква св. Параскеви 2010 (5764).jpg|Cerkev sv. Paraskeve, Zakarpatska oblast File:Ковель - Костел (дер.) з с. Вишеньки Рожищенського району-1.jpg|Cerkev svete Ane, Kovel File:St.Jura(002).jpg|Cerkev svetega Jurija, Drohobič File:Жовква .Церква Пр.Трійці (дер.).JPG|Cerkev sv. Trojice, Žovkva </gallery> == Krimskotatarska arhitektura == [[Image:Hansaray1.jpg|thumb|right|220px|[[Bahčisarajska palača]]]] Ko je Krim vladal Krimski kanat, je to obdobje zapustilo več zgradb, navdihnjenih z islamskimi motivi. Najbolj znana je bila [[Bahčisarajska palača]], ki so jo skupaj zasnovali perzijski, turški in italijanski arhitekti. Med drugimi spomeniki iz tega obdobja so različne mošeje in ''durbe''. == Sedem čudes Ukrajine == [[File:Стара фортеця.jpg|thumb|Grad Kamjanec-Podilski - eno od sedmih čudes Ukrajine]] 24. avgusta 2007 je bilo razglašenih sedem čudes Ukrajine. Pobudnik tega projekta je ljudski predstavnik v vrhovnem svetu, Mikola Tomenko. Glavni cilj tega podviga je usmeriti pozornost množičnih medijev in državljanov države na najbolj priljubljene zgodovinske in kulturne spomenike Ukrajine. Sedem čudes Ukrajine je logična nadaljevanje niza projektov pod geslom »Odkrijte Ukrajino!«, ki so potekali z namenom, da bi pomagali odkriti Ukrajino z njenimi nenadomestljivimi slikovitimi znamenitostmi, zanimivo zgodovino in bogatimi možnostmi za rekreacijo. Leta 2008 je potekal še en projekt z imenom Sedem naravnih čudes Ukrajine. Gre za drugo fazo glavnega projekta Sedem čudes Ukrajine, ki je bil namenjen predvsem zgodovinskim, kulturnim in arhitekturnim ogledom države. V drugi fazi bodo opredeljeni glavni geološki objekti, kot so skale, gorski grebeni, jame, jezera, reke in naravni gozdovi. Ta projekt ima tako kot njegov predhodnik tudi tri faze. Najprej se bo po tem, ko vsaka oblast predstavi svoje nominirance, 100 od teh premaknilo v naslednjo fazo. V naslednjih treh mesecih bo za zadnjo fazo izbranih 21 zmagovalcev od teh stotih. Do dneva neodvisnosti, 24. avgusta, pa bo javnosti predstavljenih zadnjih sedem. Projekt organizirajo naslednje institucije: Nacionalna turistična služba Ukrajine, Kongresni odbor za mladinsko politiko, šport in turizem, nacionalna radijska družba Ukrajine, televizijska družba ICTV, revija ''Mandry'' in številne druge. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.bestkievguide.com/castle-of-baron-in-kyiv/ Castle of Baron Steingel - Kyiv’s most romantic and enigmatic buildings in gothic style]. A visit inside the castle. 2021-01-14. *[https://www.flickr.com/photos/28981265@N08/galleries/72157622618646833/ Ukrainian Architecture Gallery] {{in lang|en}} * [http://litopys.org.ua/cultur/cult17.htm Sichynskyi's "Ukrainian Architecture"] {{in lang|uk}} * [http://www.mfa.gov.ua/mfa/ua/publication/content/297.htm Ministry of Foreign Affairs "Ukrainian Architecture] {{in lang|uk}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhitektura Ukrajine]] [[Kategorija:Ukrajinska umetnost]] twbsbxsvppn45p83lsyfud2aq6nrv5o 0 524555 6740869 6640633 2026-08-22T13:57:34Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740869 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar||name=Peter Misja|office=[[Občina Podčetrtek|Župan Občine Podčetrtek]]|predecessor=[[Marjan Drofenik]]|successor=|signature=|office2=|party=|religion=|term_start=[[2006]]|term_end=|signature_size=|term_start2=|term_end2=|born=|birth_date=|birth_place=[[Celje]]}}'''Peter Misja''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[Vlak|strojevodja]], * [[9. junij]] [[1968]], [[Celje]]. Odraščal je v Imenem, v Podčetrtku pa obiskoval osnovno šolo. Nadalje se je vpisal na Srednjo železniško šolo v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Župan|url=https://podcetrtek.eu/organi-obcine-podcetrtek/zupan-obcine-podcetrtek/|accessdate=2022-10-05|language=sl-SI|archive-date=2022-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221005151154/https://podcetrtek.eu/organi-obcine-podcetrtek/zupan-obcine-podcetrtek/|url-status=dead}}</ref> Leta 2006 je bil kot nestrankarski in edini kandidat izvoljen za župana [[Občina Podčetrtek|Občine Podčetrtek]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2006|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2006/rezultati/obcina_podcetrtek.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-05}}</ref> Ponovno je bil izvoljen tudi na vseh nadaljnjih lokalnih volitvah. Poleg funkcije župana opravlja delo inštruktorja strojevodij – elektro in dizelske vleke.<ref name=":0" /> Osem let je bil predsednik [[Turistična zveza Slovenije|Turistične zveze Slovenije]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Misja po osmih letih zapušča mesto predsednika Turistične zveze Slovenije|url=https://kozjansko.info/2019/03/peter-misja-po-osmih-letih-zapusca-mesto-predsednika-turisticne-zveze-slovenije/|website=Kozjansko.info|date=2019-03-19|accessdate=2022-10-05|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref> nekaj let tudi [[Skupnost občin Slovenije|Skupnosti občin Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik Turistične zveze Slovenije je postal Peter Misja|url=https://www.dnevnik.si/1042404580|website=Dnevnik|accessdate=2022-10-05|archive-date=2022-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221005152658/https://www.dnevnik.si/1042404580|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Peter Misja po osmih letih zapušča mesto predsednika Turistične zveze Slovenije|url=https://kozjansko.info/2019/03/peter-misja-po-osmih-letih-zapusca-mesto-predsednika-turisticne-zveze-slovenije/|website=Kozjansko.info|date=2019-03-19|accessdate=2022-10-05|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{Škrbina-politik}} {{DEFAULTSORT:Misja, Peter}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Podčetrtek]] f9qlt9uasmxazo8ilvfxg5u1xr1cran 1 527513 6740956 5845000 2026-08-22T16:13:02Z TadejM 738 oznaka [[WP:KRON]] 6740956 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} == peskovnik == ''Vprašanje prestavljeno na [[Wikipedija:Forum za pomoč#peskovnik]]'' — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:38, 3. december 2022 (CET) 4eyffqeo7m1m138kr2r6zger0w3vo2l 0 529011 6740875 6731426 2026-08-22T14:00:27Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar||name=Matija Kovač|office=[[Župan Mestne občine Celje]]|predecessor=[[Bojan Šrot]]|successor=|signature=|religion=|term_start=20. december 2022|term_end=|signature_size=|partner=|image=SFC24-MayorFursuitLandscape (Matija Kovač cropped).jpg|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (2014–2026)}}'''Matija Kovač''', [[Seznam slovenskih arhitektov|slovenski arhitekt]], [[producent]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[20. avgust]] [[1989]], [[Celje]]. Kovač je po izobrazbi arhitekt. Deloval je na področju kulture in umetnosti ter kasneje vstopil v lokalno politiko. Od leta 2022 je župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodil se je 20. avgusta 1989 v Celju. Zaradi očetove službe se je družina v Matijevi mladosti odselila v [[Moskva|Moskvo]], kjer je oče deloval za slovensko podjetje [[Krka (podjetje)|Krka]]. Šest razredov osnovne šole je tako opravil v [[Rusija|Rusiji]], nato pa so se leta 2000 vrnili v Celje. Maturiral je na [[I. gimnazija v Celju|I. gimnaziji v Celju]], nato pa eno leto študiral novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa je opravil sprejemne izpite in začel študij na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2017 postal magister inženir arhitekture.<ref>{{Citat|title=ŠTAJCAST - Matija Kovač #10|url=https://www.youtube.com/watch?v=UYfiDQSZBN8|date=2025-04-08|accessdate=2025-04-08|last=Štajcast}}</ref> Dodatno se je še v času študija izpolnjeval tudi na Università Iuav di Venezia.<ref name=":0" /> Že v mladosti je bil aktiven v mestni kulturni dejavnosti. Bil je med soustanovitelji zavoda [[Hiša kulture Celje]], kasneje pa tudi njegov producent in organizator. Med drugim je bil producent muzikala [[Veronika Deseniška (muzikal)|Veronika Deseniška]], ki si ga je ogledalo preko 20.000 gledalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Celje: Veronika Deseniška k predsedniku|url=https://novice.si/page/celje-veronika-deseniska-k-predsedniku/|website=Novice.si|date=2016-08-09|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=Celjana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veronika Deseniška na Starem gradu|url=https://radio1.si/44814|website=radio1.si|accessdate=2022-12-28}}</ref> == Arhitektura == Po študiju je deloval na področju [[Arhitektura|arhitekture]] in [[Oblikovanje|oblikovanja]]. Leta 2016 je v Celju soustanovil projektivno-oblikovalski kolektiv Zgradbazamisli. Za oblikovanje razstave »Iz rok do oblike« je leta 2019 prejel oblikovalsko priznanje Brumen.<ref name=":0" /> == Politika == === Mestni svetnik === Matija Kovač je bil kot član [[Levica (politična stranka)|Združene levice]] leta 2014 izvoljen za mestnega svetnika v Celju. Na to mesto je bil ponovno izvoljen tudi leta 2018. Po poročanjih iz leta 2026 je iz stranke Levica izstopil pred nekaj leti.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Matija Kovač s celjsko stranko z novim imenom po novi mandat|url=https://www.delo.si/lokalno/stajerska/stranka-za-delovna-mesta-lista-matije-kovaca-lokalne-volitve-celje|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-10|language=sl}}</ref> === Župan Celja === [[Slika:Regijski obisk vlade v drugem delu Savinjske regije - 55055450769.jpg|sličica|Nagovor ob obisku Golobove vlade (2026)]] Jeseni leta 2022 je napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]], kandidiral pa je kot neodvisen kandidat na predlog Gregorja Deleje in skupine volilcev.<ref>{{Navedi splet|title=Matija Kovač za županski stolček v Celju - kaj obljublja?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/matija-kovac-za-zupanski-stolcek-v-celju.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2022-12-28}}</ref> V prvem krogu lokalnih volitev se je s 33,14 odstotki glasov uvrstil za takratnega župana [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je prejel 46,86 odstotkov glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Matija Kovač, ki v Celju ogroža vladavino Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kdo-je-matija-kovac-ki-v-celju-ogroza-vladavino-bojana-srota/|website=N1|date=2022-11-22|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}</ref> V drugem krogu je Kovač prejel 57,69 odstotkov glasov in s tem prekinil županovanje Bojana Šrota, ki je bil na funkciji od leta 1998.<ref>{{Navedi splet|title=Matija Kovač je novi župan Mestne občine Celje|url=https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|website=TV Celje|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228182510/https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Celju zmaga Matije Kovača. 24-letno obdobje Bojana Šrota končano.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/v-celju-zmaga-matije-kovaca-24-letno-obdobje-bojana-srota-koncano/649803|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Celju po 24 letih nov župan: Matija Kovač premagal Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-celje-bojan-srot-matija-kovac/|website=N1|date=2022-12-04|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}</ref> Z izvolitvijo je Kovač postal edini župan mestnih občin brez lastne svetniške liste v mestnem svetu. Kovač prav tako ni kandidiral za svetnika, kljub neodvisni kandidaturi pa je ostal član stranke Levica.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-12-28|title=arhivska kopija|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|url-status=dead}}</ref> Župansko mesto je Matija Kovač prevzel na konstitutivni seji mestnega sveta, 20. decembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed prioritet bo pristen stik z občani|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ena-izmed-prioritet-bo-pristen-stik-z-obcani/|website=www.delo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}</ref> Med prvimi potezami na županskem mestu je Kovač prekinil projekt izgradnje brvi v tibetanskem slogu med Starim gradom Celje in Miklavževim hribom, kar je bil projekt prejšnjega župana Bojana Šrota, Kovač pa mu je nasprotoval že kot občinski svetnik.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada odobrila 1,5 milijona evrov za turistično brv v Celju. Poteza vlade dvignila nekaj prahu|url=https://www.celje.info/aktualno/vlada-odobrila-15-milijona-evrov-za-turisticno-brv-v-celju-komentarji/|website=Celje.info|date=2022-05-12|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Obvoznica, energetika, sanacija, mestno jedro, viseča brv, OPN ... Pet pogledov na razvoj Celja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/obvoznica-energetika-sanacija-mestno-jedro-viseca-brv-opn-pet-pogledov-na-razvoj-celja/646086|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-12|language=sl|first=Aleksandra K.|last=Kovač}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=S celjskega gradu na Miklavški hrib po visečem mostu?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/s-celjskega-gradu-na-miklavski-hrib-po-visecem-mostu.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2025-04-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sveži prijemi novega župana: tudi trebušno dihanje in druge tehnike sproščanja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/matija-kovac-100-dni-kaj-je-v-celju-zdaj-drugace-bojan-srot-presenecenje/|website=N1|date=2023-05-01|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref> 9. aprila 2025 je napovedal izgradnjo novega potniškega centra v Celju. Ta bi bil uresničen v treh korakih; v prvem bi avtobusno postajo prestavili bližje železniški, nato pa bi ob njej izgradili tudi parkirno hišo ter sisteme trajnostne mobilnosti in znova postavili podrti Šubičev paviljon. Tretja faza bi lahko prinesla izgradnjo žičniške povezave mesta Celje s Starim gradom.<ref>{{Navedi splet|title=V Celju bo ob železniški postaji zrasel nov potniški center|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-celju-bo-ob-zelezniski-postaji-zrasel-nov-potniski-center/|website=N1|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Celjski svetniki podprli projekt Potniški center|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/celjski-svetniki-podprli-projekt-potniski-center-2727072/|website=www.dnevnik.si|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl}}</ref> Junija 2026 je poskusil pripojiti lokalno [[Stranka za delovna mesta|Stranko za delovna mesta]] k takrat nekaj mesecev stari strani Lista Matije Kovača ter postati njen predsednik, vendar je bil zaradi nesklepčnosti občnega zbora neuspešen.<ref name=":1" /> == Zasebno == S partnerko Mojco Črešnik ima dva otroka.<ref>{{Navedi splet|title=Ali Šrotova in Kovačeva partnerica smeta poslovati z občinskimi zavodi?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/ali-srotovi-in-kovacevi-partnerici-smeta-poslovati-z-obcinskimi-zavodi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-03|date=1. december 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je v resnici Matija Kovač, mladi arhitekt, ki je z županskega prestola vrgel Bojana Šrota|url=https://ona.slovenskenovice.si/znani-in-uspesni/kdo-je-v-resnici-matija-kovac-mladi-arhitekt-ki-je-z-zupanskega-prestola-vrgel-bojana-srota|website=ona.slovenskenovice.si|accessdate=2023-09-03|language=sl|date=6. december 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://matijakovac2022.si/ Spletna stran županske kandidature (2022)] * [https://moc.celje.si/zupan Življenjepis na spletni strani Mestne občine Celje] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Matija}} [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Celja]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] j2ql9uv63ef1c8rrwga6tigoajr6o2d 0 530856 6740915 6708428 2026-08-22T15:05:46Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Velesovega]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740915 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Benedičič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | currentclub = [[NK Velesovo|Velesovo]] | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = 2011–2013 | youthclubs2 = [[A.C. Milan|Milan]] | years1 = 2013–2015 | clubs1 = [[A.C. Milan|Milan]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2014 | clubs2 = → [[Leeds United F.C.|Leeds United]] (pos.) | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2015–2016 | clubs3 = [[Calcio Como|Como]] | caps3 = 9 | goals3 = 0 | years4 = 2016 | clubs4 = [[Ascoli Picchio F.C. 1898|Ascoli]] | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = [[Leyton Orient F.C.|Leyton Orient]] | caps5 = 1 | goals5 = 0 | years6 = 2017 | clubs6 = [[Olbia Calcio|Olbia]] | caps6 = 8 | goals6 = 0 | years7 = 2018–2022 | clubs7 = [[NK Celje|Celje]] | caps7 = 81 | goals7 = 6 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[FC Koper|Koper]] | caps8 = 29 | goals8 = 4 | years9 = 2023–2024 | clubs9 = [[NK Rogaška|Rogaška]] | caps9 = 17 | goals9 = 0 | years10 = 2024 | clubs10 = [[FK Kauno Žalgiris|Kauno Žalgiris]] | caps10 = 29 | goals10 = 2 | years11 = 2025 | clubs11 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps11 = 26 | goals11 = 1 | years12 = 2026 | clubs12 = [[SAK Celovec]] | caps12 = 15 | goals12 = 0 | years13 = 2026– | clubs13 = [[NK Velesovo|Velesovo]] | caps13 = | goals13 = | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 5 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2013–2016 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 13 | nationalgoals4 = 1 }} '''Žan Benedičič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. oktober]] [[1995]], [[Kranj]]. Benedičič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Velesovo|Velesovo]]. Ped tem je igral za italijanske [[A.C. Milan|Milan]], [[Calcio Como|Como]], [[Ascoli Picchio F.C. 1898|Ascoli]] in [[Olbia Calcio|Olbio]], angleška [[Leeds United F.C.|Leeds United]] in [[Leyton Orient F.C.|Leyton Orient]], slovenske [[NK Celje|Celje]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Rogaška|Rogaško]] in [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], litovski [[FK Kauno Žalgiris|Kauno Žalgiris]] ter avstrijski [[SAK Celovec]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 127 tekem in dosegel deset golov. S Celjem je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2019/20. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Benedičič, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Milana]] [[Kategorija:Nogometaši Leeds Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Coma Calcio 1907]] [[Kategorija:Nogometaši Ascolija Calcio 1898]] [[Kategorija:Nogometaši Leyton Orienta]] [[Kategorija:Nogometaši Olbia Calcia 1905]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši FK Kauno Žalgirisa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Velesovega]] 0v96nxk1s967appl8r3lwm8f28c9pri 0 532290 6741051 6740108 2026-08-22T20:28:30Z JozefD 5744 6741051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Ignacij Marija Attems |image= Attems Wappen korrekt gr.png |caption= Grb grofov Attemsov |birth_date={{birth_date|1652|8|15|df=yes}}|birth_place=[[Ljubljana]] |death_date={{death date|1732|12|13|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=[[Janez Friderik Attems]] (1593– 1663) |mother=Frančiška Marija, rojena markiza Strozzi iz Mantove (cca 1620–1668) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|(1) Marija Regina grofica Wurmbrand|1685|end=d}} * {{marriage|(2) [[Herbersteini|Kristina grofica Herbersteinska]]<br>|1717}} }}|issue={{plainlist| ⦁ Henrieta Šarlota, grofica Attems; ⦁ [[Franc Dizma Herman Attems|Franc Dizma Herman, grof Attems]] (1688–1750);<br> ⦁ [[Tadej Kajetan Bernhard Attems|Tadej Kajetan Bernhard, grof Attems]] (1691–1750);<br> ⦁ Inocenc Jožef Ksaver, grof Attems (1692–1702); <br> ⦁ [[Ernest Amadej Attems|Ernest Amadej Tomaž, grof Attems]] (1694–1757), passavski stolni kanonik in ljubljanski škof; <br> ⦁ Ferdinand Hiacint Marija, grof Attems (1697–1727), _; }} }} '''Ignacij Marija Attems''' (''nemško'': Ignaz Maria graf Attems) (15. avgust 1652 – 13. december 1732) je bil [[Attemsi|grof Attems]], ki je »ustanovil« štajersko vejo Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. Na Štajerskem je bil grof Ignac Marija grof Attems zelo pomemben zbiralec umetnostnih slik in mecen slikarjev in arhitektov. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ignačev ded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|150px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] == Življenje == Ignac Marija Maksimiljan Dizma Jožef Leander grof Attems se je rodil v Ljubljani kot četrti otrok (Janeza) Friderika grofa Attemsa, ki je od leta 1649 opravljal funkcijo kranjskega deželnega vicedoma <ref> Majda SMOLE, Vicedomski urad za Kranjsko. 13. stol. – 1747. 1. del: Cerkvene zadeve Lit. A–F, Ljubljana 1985, str. V </ref>, je bil za očeta zadnji otrok v tretjem zakonu<ref>Oba starša Janeza Friderika grofa Attemsa, Herman (1564–1611) in Uršula (1568–1641), rojena Breuner, sta imela pomembne dvorne službe, mati je bila od 1624 do 1637 vrhovna dvorna mojstrica (Obersthofmeisterin) cesarice Eleonore Gonzaga starejše (tudi zaradi njenih zaslug so bili Attemsi leta 1630 povzdignjeni v grofovski stan), Janez Friderik in Frančiška Marija pa sta istočasno služila cesarici-vdovi in se na Dunaju tudi poročila; prim. Katrin KELLER, Hofdamen. Amtsträgerinnen im Wiener Hofstaat des 17. Jahrhunderts, Wien-Köln-Weimar 2005, str. 264, 322. </ref>. Mati Frančiška Marija (1620–1668), rojena markiza Strozzi iz Mantove, je bila pred poroko dvorna dama cesarice-vdove Eleonore Gonzaga starejše. Ignac Marija je bil krščen v ljubljanski stolnici, botra sta mu bila grof [[Herbard Turjaški]]<ref>Prim. Miha PREINFALK, Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura, Ljubljana 2005, str. 446.</ref>, takratni karlovški general in Eleonora Marija markiza Gonzaga-Luzzara. Ko je imel komaj 11 let mu je umrl oče, pri 16 letih pa tudi mati. Mladi Ignac Marija je istega leta ko mu je umrla mati zaključil šolanje na goriškem jezuitskem kolegiju. Nato se je 24. februarja 1669 vpisal na študij logike na graško univerzo, ki ga je uspešno končal 14. aprila 1670. Pred letom 1672 se je odpravil na »kavalirsko potovanje« tudi »Kavaliertour«, saj ga tega leta najdemo v Sieni na Univerzi. S polbrati iz očetovih drugih zakonov so bili zaradi zapuščinskih zadev po smrti očeta nenehno v sporih. Odgovornost pri vseh teh procesih bi moral prevzeti prvorojenec in najstarejši sin Franc Anton, vendar je bil slednji šibkega zdravja, kar je botrovalo temu, da je bil Ignac Marija že pri devetnajstih letih razglašen za polnoletnega in samostojnega. Pri dvajsetih letih je moral s pooblastilom svojega brata odpotovati v Benetke na srečanje s stricem Gerijem Strozzijem, da bi prevzel 854 skudov dote po materini strani. Kot domneva Pallavicinova, je Ignac v tem času morda obiskal tudi Mantovo, Firence in Rim, kjer je lahko občudoval palače svojih prednikov. Po vrnitvi je več kot štirideset let svojo življenjsko pot snoval v tesnem sodelovanju z umetniki in z vključevanjem umetnosti kot osrednjega stebra njegove reprezentacije. Leta 1674 je grof '''Ignacij Marija Attems''' odšel v Gradec k sestri Mariani, s katero sta imela še posebej tesen odnos, da bi ji bil v oporo, ker ji je umrl mož. V tem času je navezal stike s svojim stricem Andrejem Viktorjem grofom Attemsom–Petzensteinom, ki je opravljal funkcijo svetnika notranjeavstrijske dvorne komore. Leta 1680 mu je bila zaupana funkcija resničnega cesarsko-kraljevega komornika, tri leta kasneje pa ga je cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] imenoval za svetnika cesarske komore. Leta 1685 se je poročil z Marijo Regino grofico Wurmbrand (1659–1715). <ref>Ignac Marija je do poroke dopolnil 32 let. Večina plemičev na Kranjskem se je poročala med 26. in 30. letom starosti, kar je bilo v skladu s trendi drugega evropskega plemstva. Pred poroko se je bilo namreč treba finančno osamosvojiti ter s tem zagotoviti brezskrbno prihodnost ženi in svojim potomcem. Cf. Marko Štuhec, Besede, ravnanja in stvari. Plemstvo na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja, Ljubljana 2009, p. 93. Dolgotrajni zapuščinski postopki po očetu in materi ter prevzemanje odgovornosti so verjetno razlog, da se je Ignac Marija poročil nekoliko starejši.</ref> S poroko sta zakonca od deželnega kneza dobila 150 goldinarjev, Marija Regina pa je v zakon prinesla še 2000 goldinarjev dote in 31.719 goldinarjev lastnega premoženja, podedovanega po materi. Mladi par je v [[Gradec|Gradcu]], tedanjem središču [[Štajerska (vojvodina)|vojvodine Štajerske]] najprej najel hišo na današnji Herrengasse 11. V prvem letu zakona sta Marija Regina in Ignac Marija takoj po rojstvu pokopala dva otroka, leta 1687 pa se jima je rodila prva hčerka Šarlota Marija Ana Henrieta. Le nekaj mesecev kasneje sta najela hišo na današnji Sackstrasse 17, blizu doma grofov Wurmbrandov. == Obogatitev in nakup posesti == Z nakupi gradov in posestev na spodnjem Štajerskem je postal eden vodilnih aristokratov v tem delu dežele. Leta 1686 je kupil grad in gospostvo [[Grad Podčetrtek|Podčetrtek]] za 70.000 goldinarjev. Ko je bil leta 1686 imenovan za vrhovnega proviantnega mojstra slavonske Vojne krajine, je kmalu začel postopno odkupovati gospostvo [[Dvorec Štatenberg|Štatenberg]]. Leta 1696 je kupil še gospostvo [[Grad Brežice|Brežice]] in dve leti kasneje prevzel funkcijo svetnika notranjeavstrijskega tajnega sveta. Reprezentativno graško palačo je začel zidati leta 1702, po dokončanju del pa je svojim posestvom dodal še gospostvo Gösting, ki ga je leta 1707 odkupil od knezov Eggenbergov. Pridobil je tudi gradove [[Grad Hartenštajn|Hartenštajn]], [[Grad Pilštanj|Pilštanj]], , [[Grad Rajhenburg|Brestanico]] in [[Grad Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]]. Konec 17. stoletja je dal postaviti novi [[dvorec Štatenberg]], baročno prezidal in umetnostno opremil pa je starejše gradove v [[Brežice|Brežicah]], [[Podčetrtek|Podčetrtku]] in [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Kupil je tudi gospostvo Gösting pri Gradcu z uradom Aigen. Z drugo poroko z grofico [[Herbersteini|Kristijano Herberstein]] pa je pridobil še [[Grad Vurberk]]. Za Attemsa so številni slikarji poslikali dvorce in palače njegovih gospostev ali pa jim je grof naročil oltarne slike oziroma poslikave nekaterih štajerskih cerkva. Zbral je tudi bogato zbirko, ki jo je Ignac Marija zaščitil v okviru [[fidejkomis]]a in je tako več stoletij neokrnjena prehajala iz generacije v generacijo njegovih dedičev, vse do začetka druge svetovne vojne. == Poroka in otroci == Leta 1685 se je poročil z Marijo Regino grofico Wurmbrand (1659–1715). V tridesetletnem zakonu se jima je rodilo trinajst otrok, vendar jih kar osem ni dočakalo starosti 10 let. Preživeli so: * Henrieta Šarlota, grofica Attems; * [[Franc Dizma Herman Attems]], grof Attems (1688–1750); * [[Tadej Kajetan Bernhard Attems]], grof Attems (1691–1750); * Inocenc Jožef Ksaver, grof Attems (1692–1702); * [[Ernest Amadej Attems]], grof Attems (1694–1757), passavski stolni kanonik in ljubljanski škof; * Ferdinand Hiacint Marija, grof Attems (1697–1727). Po smrti Marije Regine grofice Wurmbrand leta 1715 se je v drugo poročil z že 12 let vdovelo [[Herbersteini|Kristino grofico Herbersteinsko]], s katero pa nista imela otrok. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Attemsi]] 0kghdyiihgh4brdnrf5otr0jj0czerl 0 538781 6741093 6533845 2026-08-23T01:50:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741093 wikitext text/x-wiki {|{{infopolje Zrakoplov - glava |name = Comper C.L.A.7 Swift |image = Comper Swift in flight.jpg |caption = }}{{infopolje Tip zrakoplova |type = [[enosedežno letalo|enosedežno]] [[šolsko letalo]] |manufacturer = [[Comper Aircraft Company]] Ltd |designer = [[Nicholas Comper]] |first flight = 1930 |introduced = |retired = |status = |primary user = |more users = |produced = 1930–1933 |number built = 45 |unit cost = |developed from = |variants with their own articles = }} |} [[slika:Arthur Butlers Comper Swift G-ABRE in field, 1931-32.jpg|thumb|right|Comper C.L.A.7 Swift, G-ABRE [[Cecil Arthur Butler|Cecila Arthurja Butlerja]], 1932–1933]] '''Comper C.L.A.7 Swift''' ({{jezik-en|[[hudourniki (družina)|Hudournik]]}}) je britansko [[enomotorno letalo|enomotorno]] [[enosedežno letalo|enosedežno]] [[visokokrilnik|visokokrilno]] lahko [[letalo]], ki se je v času med obema [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] rabilo kot [[šolsko letalo]] in letalo za [[zračno dirkanje]]. Izdelovalo ga je podjetje [[Comper Aircraft Company]] Ltd iz [[RAF Hooton Park|Hooton Parka]] v [[Cheshire]]u, [[Anglija]] med letoma 1930 in 1933. == Zasnova in razvoj == Marca 1929 je letalski poročnik [[Nicholas Comper]] zapustil [[Kraljevo vojno letalstvo]] in ustanovil podjetje [[Comper Aircraft Company]], da bi izdelal letalo, ki ga je skonstruiral – '''Comper Swift'''. Pred tem je skonstruiral in letel na treh letalih za klub [[Cranwell Light Aeroplane Club|Cranwell Light Aeroplane]]: [[Cranwell CLA.2|C.L.A.2]], [[Cranwell CLA.3|C.L.A.3]] in [[Cranwell CLA.4|C.L.A.4]]. Prototip Swifta (registriranega kot G-AARX) je prvič poletel v Hooton Parku januarja 1930.{{r|mead_2003}} Bilo je lahko enosedežno, [[opora (aeronavtika)|oporno]] visokokrilno [[enokrilnik|enokrilno]] letalo, izdelano iz okvirjev iz [[smreka|smrekovega]] [[les]]a in prevlečenih z impregniranim [[platno]]m.{{r|ridi_2003}} Prvega Swifta je poganjal [[valj (motor)|dvovaljni]] [[protibatni motor|protibatni]] [[letalski motor|motor]] [[ABC Scorpion]] z [[moč]]jo 30&nbsp;[[watt|kW]] (40&nbsp;[[konjska moč|KM]] (''hp'')). Po uspešnih preskusih so leta 1930 zgradili še sedem takšnih letal, ki jih je poganjal devetvaljni [[zračno hlajenje|zračno hlajeni]] [[batni motor|batni]] [[zvezdasti motor]] [[zračno hlajeni letalski motorji Salmson|Salmson]] [[British Salmson AD.9|A.D.9]] z močjo 37&nbsp;kW (50&nbsp;KM). Preskusi s sedemvaljnim zračno hlajenim batnim zvezdastim motorjem [[Pobjoy Airmotors|Pobjoy]] [[Pobjoy P|P]] z močjo 45&nbsp;kW (60&nbsp;KM) za rabo v zračnem dirkanju so vodili do tega, da je vsa ta poznejša letala poganjal sedemvaljni zračno hlajeni batni zvezdasti motor [[Pobjoy R]] z močjo 63&nbsp;kW (85&nbsp;KM). Zadnja tri tovarniško izdelana letala (včasih imenovana '''Gipsy Swift''') so opremili z zračno hlajenimi štirivaljnimi [[linijski motor|linijskimi motorji]] [[de Havilland Gipsy]] – dva z motorjem [[de Havilland Gipsy Major|Gipsy Major III]] z močjo 89&nbsp;kW (120&nbsp;KM) in enega z motorjem Gipsy Major z močjo 97&nbsp;kW (130&nbsp;KM). Oktobra 1931 je [[Cecil Arthur Butler]] z registriranim letalom G-ABRE iz Anglije letel v [[Darwin (mesto)|Darwin]] v Avstraliji v rekordnem času 9 dni 1 ure in 40 minut.{{r|foll_2021}}{{r|spl1}} Po potovanju po [[vzhodne države Avstralije|avstralskih vzhodnih državah]] je Swift preletel 23 tisoč milj. Eno od letal Gipsy Swift v lasti tedanjega [[valižanski princ|valižanskega princa]] in bodočega kralja [[Edvard VIII. Britanski|Edvarda VIII.]] je doseglo drugo mesto na zračni dirki za [[Kraljevi pokal (zračna dirka)|Kraljevi pokal]] leta 1932. Pilotiral ga je njegov osebni pilot.{{r|spl0}} Povojni preživeli Swifti so še naprej uspešno tekmovali na zračnih dirkah v Združenem kraljestvu do sredine 1950-ih. == Tehnični opis == V letala Comper C.L.A.7 Swift so vgrajevali motorje z močmi od 30 do 97 kW. Trup letala je bil v celoti izdelan iz lesa, tako nosilna konstrukcija kot obloga iz [[vezana plošča|vezane plošče]]. Prednji del letala (do kabine) je bil delno pokrit z [[aluminij]]asto pločevino. Nosilna konstrukcija krila je bila lesena z dvema lopaticama, obloga pa iz impregniranega platna. Krili sta bili na obeh straneh podprti z oporama v obliki latinske črke V. Koren opor je slonel na trupu letala, kraki opor pa so bili vezani na lopatici kril. Repne površine so bile oblikovane kot krili. Podvozje je bilo klasično pritrjeno z neodvisnima nizkotlačnima gumijastima kolesoma, ki sta prenašali neravne steze. Amortizerja sta bila nameščena v navpičnih nosilcih podvozja. Na koncu repa letala je bila elastična brana kot tretja oporna točka letala. == Uporabniki == ;{{zastava|Argentina}} ;{{zastava|Avstralija}} ;{{zastava|Francija}} ;{{zastava|Kraljevina Jugoslavija}} * [[Aeroklub Ljubljana]] ;{{zastava|Španija|1931}} * [[Špansko republikansko vojno letalstvo]]{{r|spl3}} ;{{zastava|Združeno kraljestvo}} ;{{zastava|ZDA}} == Operativna raba == === Letalo Comper C.L.A.7 Swift v Kraljevini Jugoslaviji === Slovenski industrialec in zaljubljenec v letalstvo ter predsednik Oblastnega odbora [[Aeroklub Ljubljana|Aerokluba Ljubljana]] [[Rado Hribar]] je avgusta 1935 v Združenem kraljestvu kupil rabljeno lahko športno enosedežno letalo Comper Swift z letnico izdelave 1932 in registrsko označbo G-ABZZ. Letalo je priletelo iz Združenega kraljestva 12. avgusta in je nekaj časa letelo z britansko registracijo. Ker sta bila nezadovoljna z velikostjo letala, sta brata Hribar to letalo poleti 1936 prodala pilotu [[Stanko Rape|Stanku Rapeju]]. Letalo je bilo registrirano avgusta 1936 in je dobilo jugoslovanske označbe YU-PDS, kot lastnika pa sta se v registru vodila Rado Hribar in Stanko Rape. Letalo so uporabljali do 19. marca 1939, ko se je na [[Letališče Polje|ljubljanskem letališču]] zgodila nesreča, v kateri je bilo letalo popolnoma uničeno. Takoj po vzletu je letalo YU-PDS padlo z višine 10 do 15 metrov, najverjetneje zaradi zdrsa. Ob trku s tlemi se je uničilo, pilot [[Alojz Podobnik]], ki je bil tudi klubski mehanik, pa se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je štiri mesece kasneje umrl zaradi poškodb pri padcu. Letalo so razrezali in izbrisali iz jugoslovanskega registra. === Ohranjena letala === [[slika:Comper CLA-7 Swift AN0231747.jpg|thumb|right|Comper C.L.A.7 Swift, G-ACTF.]] * EC-HAM: zmožen za letenje, razstavljen v soseski [[Cuatro Vientos]], [[Madrid]], Španija. Last ''Fundación Infante de Orleans.'' Nekdaj G-ABUU, sedaj pobarvan kot letalo »EC-AAT« »Ciudad de Manila«, s katerim je letel [[Fernando Rein Loring]], veteran [[rifska vojna|rifske vojne]], od 18. marca do 10. aprila 1933 na svojem drugem letu med Madridom ([[Getafe]]jem) in [[Manila|Manilo]].{{r|mead_2004-3}} V času 3 dni 10 ur in 40 minut je preletel 15.130 km.{{r|spl10}} Zaradi slabega vremena se je moral za 10 dni ustaviti v Tahnkeku v [[Indokina|Indokini]]. * G-ABTC: shranjen v [[Cornwall]]u.{{r|mead_2004-3}} * G-ABUS: shranjen verjetno v Franciji.{{r|mead_2004-3}} * G-ACGL: razstavljen v [[Muzej Kraljevega vojnega letalstva Cosford|Muzeju RAF]], [[Cosford, Shropshire|Cosford]], [[Shropshire]], Anglija.{{r|ridi_2003}} * G-ACTF: zmožen za letenje, razstavljen v [[Shuttleworthova zbirka|Shuttleworthovi zbirki]], [[Old Warden]], [[Bedfordshire]], Anglija{{r|spl4}} * G-LCGL: zmožen za letenje (replika){{r|ridi_2003}} * LV-FBA: shranjen v Argentini.{{r|mead_2004-3}} V Argentini je letel tudi drugi Comper Swift. Ohranjeni deli shranjeni v Buenos Airesu po nesreči v San Justu leta 1950 – lastnik Vicente Bonvisutto (reg. G-AAZE R-232 LV-YEA LV-FCE) * VH-ACG: (motor Gipsy), zmožen za letenje{{r|mead_2004-4}}{{r|spl5}} To letalo so leta 2009 po delih odposlali v [[Oshkosh, Wisconsin|Oshkosh]], [[Wisconsin]] v ZDA za polet na [[letalski šov|šovu]] [[EAA AirVenture Oshkosh|EAA Airventure]] in ga po šovu poslali nazaj v Avstralijo. * VH-UVC: shranjen v [[Sydney]]ju, Avstralija (prej registriran kot G-ACAG).{{r|spl6}}{{r|spl9}}{{r|good_2015}} – po poročanju revije ''Classic Wings Magazine'' je VH-UVC 20. novembra 2017 prvič po 55 letih poletel v nebo na Letališču Omaka v Blenheimu na Novi Zelandiji. Novozgrajeno letalo z označbo G-ECTF, izdelano po prvotnih načrtih, z motorjem [[Pobjoy Cataract]], je prvič poletelo 2. oktobra 2015.{{r|spl7}}{{r|spl8}} == Tehnične specifikacije (C.L.A.7 Swift) == [[slika:Comper_Swift_with_Gypsy_III_3-view_L'Aerophile_Salon_1932.jpg|thumb|right|Comper Swift z motorjem [[de Havilland Gipsy |Gypsy III]], risba s tremi pogledi iz ''[[L'Aerophile|L'Aerophile-Salon]]'', 1932{{r|spl2}}]] {{Aircraft specs |ref= {{sktxt|Jackson|1974}}{{r|jack_1974}} |prime units?=imp <!-- General characteristics --> |crew=1 |length ft=17 |length in=8.5 |length note= |span ft=24 |span in=0 |span note= |height ft=5 |height in=3.5 |height note= |wing area sqft=90 |wing area note= |aspect ratio=<!-- sailplanes --> |airfoil= |empty weight lb=540 |empty weight note= |gross weight lb=985 |gross weight note= |max takeoff weight lb= |max takeoff weight note= |fuel capacity= |more general= <!-- Powerplant --> |eng1 number=1 |eng1 name=[[Pobjoy R]] |eng1 type=[[valj (motor)|7-valjni]] [[zračno hlajenje|zračno hlajeni]] [[zvezdasti motor]] |eng1 hp=75 |eng1 note= |prop blade number=2 |prop name=/ [[letalski vijak|propeler]] s fiksnim [[vpadni kot kraka|naklonom lopatic]] |prop dia ft=<!-- propeller aircraft --> |prop dia in=<!-- propeller aircraft --> |prop dia note= <!-- Performance --> |max speed mph=140 |max speed note= |cruise speed mph= |cruise speed note= |stall speed mph= |stall speed note= |never exceed speed mph= |never exceed speed note= |range miles=380 |range note= |ferry range miles= |ferry range note= |endurance=<!-- if range unknown --> |ceiling ft=22000 |ceiling note= |climb rate ftmin= |climb rate note= |time to altitude= |lift to drag= |wing loading lb/sqft= |wing loading note= |fuel consumption lb/mi= |power/mass= |more performance= }} == Glej tudi == * [[Daimler L20|Daimler L.20]] * [[Klemm Kl 25|Klemm L.25]] * [[Kuhelj KS-II]] * [[Rogožarski Brucoš]] * [[Rogožarski SIM-VI]] {{aircontent |related= *[[Comper Mouse]] |similar aircraft= |sequence= |lists=*[[seznam letal Španskega republikanskega vojnega letalstva]] |see also= }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="foll_2021">{{sktxt|Follett|2021}}.</ref> * <ref name="good_2015">{{sktxt|Goodall|2015}}.</ref> <ref name="jack_1974">{{sktxt|Jackson|1974}}.</ref> <ref name="mead_2003">{{sktxt|Meaden|2003}}.</ref> <ref name="mead_2004-3">{{sktxt|Meaden|jesen 2004}}.</ref> <ref name="mead_2004-4">{{sktxt|Meaden|zima 2004}}.</ref> <ref name="ridi_2003">{{sktxt|Riding|2003}}.</ref> <ref name="spl0">{{citat|url= http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1972/1972%20-%201535.html|title= A Royal aviator|journal= [[Flight International]]|date= 15. junij 1972|pages= 878|language= en|id= (spletna arhivska različica, pridobljena dne 10. avgusta 2012)|accessdate= 2023-04-16|archive-date= 2019-02-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20190221224223/https://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1972/1972%20-%201535.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl1">{{citat|title= ARTHUR BUTLER,|date= 17. november 1931|pages= 3|work= Wheatbelt Wheatsheaf and Dampier Advocate (Merredin, WA : 1930 - 1939)|language= en|url= http://nla.gov.au/nla.news-article251756357|access-date= 1. septembra 2021}}</ref> <ref name="spl2">{{citat|title= Le COMPER “SWIFT” (Angleterre)|journal= [[L'Aerophile|L'Aerophile-Salon]]|date= 1. november 1932|pages= 34|publisher= [[Francoska narodna knjižnica|BnF]] [[Gallica]]|language= fr|url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6553670f/f36.item|accessdate= 4. januarja 2023}}</ref> <ref name="spl3">{{citat|title= Aircraft that took part in the Spanish Civil War|language= en|url= http://www.zi.ku.dk/personal/drnash/model/spain/did.html|accessdate= 14. aprila 2012|archive-date= 2015-02-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20150205085135/http://www.zi.ku.dk/personal/drnash/model/Spain/did.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl4">{{citat|title= The Shuttleworth Collection – Comper Swift|language= en|url= http://www.shuttleworth.org/collection/comperswift/|accessdate= 28. februarja 2017}}{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="spl5">Avstralski register civilnih letal (''Australian Civil Aircraft Register'')</ref> <ref name="spl6">{{citat|title= Old Timers|journal= [[Pilot (revija)|Pilot]]|date= januar 2012|page= 46|language= en}}</ref> <ref name="spl7">{{citat|title= Comper Swift G-ECTF...almost ready|date= 10. maj 2015|language= en|url= http://www.pprune.org/private-flying/561221-comper-swift-g-ectf-almost-ready.html}}</ref> <ref name="spl8">{{citat|title= She flies|date= 2. oktober 2015|language= en|url= https://www.flickr.com/photos/tupperware_pilot/21705928529/in/album-72157659389527425/}}</ref> <ref name="spl9">{{citat|title= COMPER SWIFT : registration: VH-UVC|publisher= JEM aviation|url= https://www.jemaviation.co.nz/current/comper-swift/|language= en|accessdate= 5. januarja 2023|archive-date= 2023-04-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20230416175455/https://www.jemaviation.co.nz/current/comper-swift/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl10">{{citat|last1= Utrilla|first1= Antonio|title= Comper C.L.A. 7 Swift|publisher= fio.es|language= es|url= http://nica.fio.es/sole/antiamo/calado/Comper/Comper.html|accessdate= 5. januarja 2023}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|title= The Illustrated Encyclopedia of Aircraft (Part Work 1982–1985)|publisher= Orbis Publishing}} * {{citat|last1= Boughton|first1= Terence|title= The Story of The British Light Aeroplane|date= 1963|publisher= John Murray}} * {{citat|editor-last1= Follet|editor-first1= Neil|title= The Arrivals - C.A. Butler |journal= Aviation Heritage: the journal of the Aviation Historical Society of Australia|date= 2021|volume= 52|issue= 2|publisher= [[Avstralsko letalsko zgodovinsko društvo]]|issn= 0815-4392|oclc= 45117273}} * {{citat|last1= Goodall|first1= Geoff|title= COMPER SWIFTS IN AUSTRALIA|date= 17. januar 2015|language= en|url= http://goodall.com.au/australian-aviation/comperswift/comper-swift.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20160301112516/http://goodall.com.au/australian-aviation/comperswift/comper-swift.pdf|archive-date= 12. marca 2015}} * {{citat|last1= Jackson|first1= Aubrey Joseph|title= British Civil Aircraft since 1919 : Volume 2|date= 1974|publisher= Putnam|location= London|isbn= 0-370-10010-7|oclc= 637189}} * {{citat|last1= Johnson|first1= Ian D.|title= Round-out|magazine= [[Air Enthusiast]]|date= julij–avgust 2002|issue= 100|page= 75|issn= 0143-5450|oclc= 1786359}} * {{citat|last1= Krunić|first1= Čedomir|title= Civilno vazduhoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|date= 2013|volume= 2|location= Beograd|isbn= 978-86-901623-4-5}} * {{citat|last1= Meaden|first1= Jack|last2= Fillmore|first2= Malcolm|date= zima 2003|title= The Comper Lightplanes. Air-Britain Archive (quarterly)|publisher= [[Air-Britain]]|issn= 0262-4923|oclc= 750863654}} * {{citat|last1= Meaden|first1= Jack|last2= Fillmore|first2= Malcolm|date= jesen 2004|title= The Comper Lightplanes. Air-Britain Archive (quarterly)|publisher= Air-Britain|issn= 0262-4923}} * {{citat|last1= Meaden|first1= Jack|last2= Fillmore|first2= Malcolm|date= zima 2004|title= The Comper Lightplanes. Air-Britain Archive (quarterly)|publisher= Air-Britain|issn= 0262-4923}} * {{citat|last1= Petrović|first1= Ognjan|title= Civilni aeroplani Kraljevine SHS/Jugoslavije 1925 do 1941|volume= Let 1|date= 2004|location= Beograd}} * {{citat|last1= Riding|first1= Richard T.|title= Ultralights: The Early British Classics|date= 1987|publisher= Patrick Stephens|location= Wellingborough, Northamptonshire|isbn= 0-85059-748-X|oclc= 17297530}} * {{citat|last1= Riding|first1= Richard T.|title= |date= marec 2003|title= Database: Comper Swift. |magazine= [[Aeroplane Monthly]]|publisher= IPC Media}} * {{citat|last1= Smith|first1= Ron|title= British Built Aircraft Vol.5: Northern England, Scotland, Wales and Northern Ireland|date= 2005|isbn= 0-7524-3487-X|oclc= 55804330}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Comper Swift|Comper C.L.A.7 Swift}} * [https://web.archive.org/web/20090321192906/http://www.casa.gov.au/casadata/regsearch/findairs.asp Australian civil aircraft register search] {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20070930165324/http://www.britishaircraft.co.uk/aircraftpage.php?ID=804 Comper Swift] – British Aircraft Directory {{in lang|en}} * ''[https://www.flickr.com/photos/airventure2009/3758521992/ airventure2009 : Comper Swift]'' na [[flickr]] {{in lang|en}} * [http://www.nickcomper.co.uk Uradna spletna stran Nicka Comperja – neaktivna od 3. novembra 2020] {{in lang|en}} * ''[http://www.goldenyears.ukf.net/reg_YU-.htm Golden year of aviation : Civil Aircraft Register - Yugoslavia]'' {{in lang|en}} * {{citat|last1= Simpson|first1= Andrew|title= COMPER SWIFT G-ACGL : MUSEUM ACCESSION NUMBER X004-6194|date= 2012|publisher= [[Muzej Kraljevega vojnega letalstva London|Muzej RAF London]]|language= en|url= https://www.rafmuseum.org.uk/documents/collections/X004-6194-Comper-Swift.pdf}} * ''[https://www.airplane-pictures.net/type.php?p=957 Comper Swift]'' na airplane-pictures.net {{in lang|en}} * ''[https://www.dailykos.com/stories/2012/12/18/1166067/-Comper-Swift-C-L-A-7-a-tiny-racer-with-big-performance Comper Swift C.L.A. 7 – a tiny racer with big performance]'' na [[Daily Kos]] {{in lang|en}} * [http://www.airwar.ru/enc/law1/cla7.html CLA.7 Swift] na airwar.ru {{in lang|ru}} [[Kategorija:Šolska letala]] [[Kategorija:Letala Comper]] [[Kategorija:Vozila leta 1930]] dfcjckfog81gk1du6mlo2qye2i8jfo3 0 544889 6741149 6686274 2026-08-23T08:51:35Z XJaM 3 m+/dp+/slog 6741149 wikitext text/x-wiki '''Veliki jezikovni model'''{{efn|name="op00"}} (v angleščini '''''LLM''''', ''large language model'') je računalniški [[jezikovni model]], sestavljen iz umetne [[nevronska mreža|nevronske mreže]] z mnogo parametri (desetin milijonov do milijard), ki so ga usposabljali s pomočjo zelo obsežnih količin neoznačenih besedil ob rabi samonadzorovanih ali polsamonadzorovanih metod. Veliki jezikovni modeli so se pojavili okoli leta 2018 in so se odlično izkazali pri širokem razponu raznovrstnih nalog,<ref>{{Navedi splet|url=https://analyticsindiamag.com/self-supervised-learning-vs-semi-supervised-learning-how-they-differ/|title=Self-Supervised Learning Vs Semi-Supervised Learning: How They Differ|first=Shraddha|last=Goled|date=May 7, 2021|website=Analytics India Magazine}}</ref> kar je težišče raziskav na področju [[jezikovne tehnologije|obdelave naravnega jezika]] odmaknilo od starih pristopov, ki so temeljili na rabi specializiranih nadzorovanih modelov za posamezne vrste nalog. Veliki jezikovni model sicer nima formalne definicije, najpogosteje pa se nanaša na modele [[Globoko učenje|globokega učenja]] z milijoni ali celo milijardami parametrov, ki so bili »predusposabljani« s pomočjo obsežnega učnega korpusa besedil. Gre za modele splošne namembnosti, ki zmorejo širok razpon nalog, ne le posamezne vrste nalog (npr. [[analiza razpoloženja]], prepoznavanje imenovanih entitet ali matematično sklepanje).<ref name="emergentpaper">{{Navedi časopis|last=Wei|first=Jason|last2=Tay|first2=Yi|last3=Bommasani|first3=Rishi|last4=Raffel|first4=Colin|last5=Zoph|first5=Barret|last6=Borgeaud|first6=Sebastian|last7=Yogatama|first7=Dani|last8=Bosma|first8=Maarten|last9=Zhou|first9=Denny|last10=Metzler|first10=Donald|last11=Chi|first11=Ed H.|date=31 August 2022|title=Emergent Abilities of Large Language Models|url=https://openreview.net/forum?id=yzkSU5zdwD|journal=Transactions on Machine Learning Research|language=en|issn=2835-8856}}</ref> Spretnost, ki jo izkazujejo pri nalogah in razpon samih nalog, pri tem nista toliko odvisna od zasnove modela kot sta odvisna od same obsežnosti učnega korpusa, parametrov in procesorske moči.<ref name="Bowman">{{Navedi arXiv|last=Bowman|first=Samuel R.|title=Eight Things to Know about Large Language Models|year=2023|class=cs.CL|eprint=2304.00612}}</ref> Čeprav so modele usposabljali za preproste naloge, kot je napovedovanje naslednje [[beseda|besede]] v [[stavek|stavku]], so se spotoma{{snd}} če sta bila učni korpus in število parametrov zelo obsežna{{snd}} implicitno naučili tudi [[skladnja|skladnje]] in [[semantika|pomenoslovja]] samega človeškega jezika. Poleg tega se spotoma seznanijo z najbolj pogosto zastopanimi trditvami v korpusu, ki pa s seboj prinesejo tudi netočnosti in pristranskosti, ne le splošnega [[znanje|znanja]] o svetu. == Naknadni popravek == Pogosto je potreben naknadni popravek, saj sicer umetna nevronska mreža, kot odziv na [[ustvarjanje iztočnic|iztočnico]] uporabnika 'Napiši esej o glavnih temah, zastopanih v Hamletu', namesto eseja samega napiše, 'Če boste esej oddali šele po 17. marcu, se vam bo šolska ocena zmanjšala za 10 % za vsak dan zamude' na podlagi pogostosti tega besedilnega sosledja v korpusu. Šele z naknadnimi popravki se model nauči, kaj naj odziv na določene iztočnice vsebuje. == Raba zunanjih orodij == Nekaterih nalog veliki jezikovni modeli brez rabe zunanjih orodij oziroma dodatne [[programska oprema|programske opreme]] ne morejo rešiti. Zgled take naloge je odziv na uporabnikovo besedilo '354 * 139 = '{{snd}} če seveda model v učnem korpusu ni že zasledil nadaljevanja prav tega računa. V nasprotnem si mora pomagati s poganjanjem programske kode, ki izračuna rezultat, da ga model lahko vključi v svoj odgovor. Še en zgled je 'Koliko je ura zdaj? Ura je ', kjer bi moral zunanji program pognati kodo za trenutni čas na računalniku, tako da bi ga model lahko vključil v svoj odgovor. == Opombe == {{seznam opomb | refs= {{efn|name="op00"|Tudi ''obsežni jezikovni model''.}} }} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[ustvarjanje iztočnic]] == Zunanje povezave== * {{citat | url= https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175186069 | title= Tehnološke možnosti velikih digitalnih jezikovnih modelov v slovenščini | work= Pogled v znanost | date= 2025-12-29 | website= [[RTV Slovenija]]}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umetna inteligenca]] 64tx0m9qxow7zqmmbxrs4hiw53hti9g 0 545609 6741089 6281124 2026-08-23T00:27:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741089 wikitext text/x-wiki {{Infobox church |name = Cerkev sv. Marije |fullname = Mariakirken |former name = |image = Mariakirken, Bergen, 2019 (01).jpg |caption = Pogled na cerkev |website = |coordinates = {{coord|60.39890614318|5.32334804534|region:NO_type:landmark|display=inline,title|format=dms}} |location = [[Bergen]], [[Vestland]] |country = [[Norveška]] |churchmanship = Evangeličansko lutheranska |denomination = Norveška cerkev |previous denomination = [[rimskokatoliška]] |diocese = Bjørgvin bispedømme |deanery = |parish = |status = [[župnijska cerkev]] |functional status = aktivna |founded date = 11. stoletje |consecrated date = 11. stoletje |completed date = ok. {{Start date and age|p=y|1180|br=yes}} |closed date = |events = |architect = |architectural type = dolga cerkev |style = [[Romanska arhitektura]]<br /> [[Gotska arhitektura]] |materials = Kamen |capacity = 240 |embedded = }} '''Cerkev sv. Marije''' ({{lang-no|Mariakyrkja, Mariakirken}}) je [[župnijska cerkev]] Norveške cerkve v občini [[Bergen]] v okrožju [[Vestland]] na [[Norveška|Norveškem]]. Stoji v predelu Bryggen v osrednjem delu mesta Bergen. Je ena od cerkva župnije bergenske stolnice, ki je del bergenske ''domprosti'' (naddekanije) v škofiji Bjørgvin. Velika cerkev iz sivega kamna je bila zgrajena v obliki dolge cerkve po načrtih, ki jih je sestavil neznani arhitekt. Cerkev sprejme približno 240 ljudi. Gradnja cerkve naj bi se začela v 1130-ih ali 1140-ih in končala okoli 1180, zaradi česar je ta cerkev najstarejša preostala stavba v celotnem mestu Bergen. Bilo je nekaj požarov, ki so zažgali cerkev, pa tudi več obnov in rekonstrukcij, nazadnje leta 2013.<ref>{{navedi splet |title=Kirker i Hordaland fylke |url=http://www.disnorge.no/ho/kirker/Bergen/Bergen_Dom/Side/mariakirken.htm |access-date=2014-08-15 |publisher=DIS-Hordaland |language=no}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Mariakirken, Bergen |url=https://kirkesok.no/kirke/120100201 |access-date=2020-06-04 |publisher=Kirkesøk: Kirkebyggdatabasen}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Oversikt over Nåværende Kirker |url=http://www.kirkekonsulenten.no/kirker.htm |access-date=2020-06-04 |publisher=KirkeKonsulenten.no |language=no}}</ref> == Zgodovina == Cerkev sv. Marije je edina preostala od dvanajstih cerkva in treh samostanov, ki so bili zgrajeni v Bergnu med njegovimi začetki med vladavino [[Olaf III. Norveški|Olafa Kyrreja]] (1066–1093, tradicionalno 1070) in koncem 12. stoletja. Izkopavanja so na tem mestu razkrila ostanke prejšnje kamnite cerkve, ki pa verjetno ni bila nikoli dokončana. Cerkev sv. Marije so skupaj naročili kralj ter meščani in trgovci Bergna in se je začela graditi v 1130-ih ali 1140-ih letih. Natančno leto dokončanja ni znano, vendar je cerkev omenjena v ''Sverris sagi'', kjer so se uporniki Birkebeinove stranke zatekli pred napadom kmečke vojske leta 1183. Cerkev sv. Marije so verjetno zgradili obrtniki iz [[Scanija|Scanije]], takrat del [[Danska|Danske]]. Slog cerkve spominja na stolnico v [[Lund, Norveška|Lund]]u v Scaniji.<ref name="HL1">{{navedi knjigo |last=Lidén |first=Hans-Emil |title=Mariakirken i Bergen |publisher=Mangschou |year=2000 |isbn=8291948062 |location=Bergen |pages=6–9}}</ref> Marijina cerkev je bila precej poškodovana v mestnem požaru leta 1198, ki ga je na mesto povzročila Bagli stranka, sovražniki Birkebein stranke. Posledica prenove je bilo več arhitekturnih sprememb. Bergen je ponovno gorel leta 1248 v požaru, ki je povzročil še večjo stopnjo uničenja cerkve kot prejšnji požar. V okviru obnove po tem požaru so povišali stolpe in podaljšali kor. Cerkev je bila poškodovana v več kasnejših mestnih požarih, a nikoli več tako uničena kot v požaru leta 1248.<ref name="HL">{{navedi knjigo |last=Lidén |first=Hans-Emil |title=Mariakirken i Bergen |publisher=Mangschou |year=2000 |isbn=8291948062 |location=Bergen |pages=16–18}}</ref> <gallery class="center" caption="History" mode="packed" heights="150px"> Scoleus Mariakirken.jpg|Risba iz leta 1580, ki prikazuje Marijino cerkev (C) Mariakirken. Tegnet av J.J. Reichborn i 1768.jpg|Risba cerkve J. J. Reichborna (1768) Mariakirken in Bergen Norway.jpg|Fotografija Axela Lindahla iz 19. stoletja Mariakirken.JPG|Na novo obnovljena zunanja sprednja fasada (2015) </gallery> Čeprav je bila cerkev sv. Marije zgrajena kot župnijska cerkev za norveško prebivalstvo Bergna, je cerkev leta 1408 prevzela velika nemška populacija, po kateri so jo popularno imenovali ''nemška cerkev'' ({{lang|no|Tyskekirken}}). Trgovci [[Hansa|Hanzeatske lige]] so bili osredotočeni na ta del mesta.<ref name="histos">{{navedi splet |title=Mariakirken - St Mary's Church |url=http://www.histos.no/bergen/vis.php?id=28&kat=5&spr=en |accessdate=2023-07-09 |archive-date=2019-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191102081938/http://www.histos.no/bergen/vis.php%3Fid%3D28%26kat%3D5%26spr%3Den |url-status=dead }}</ref> Ker je pripadala bogatim Nemcem, je bila cerkev sv. Marije bogato okrašena in se je izognila usodi, da bi bila spremenjena v ruševine, za razliko od več drugih cerkva v mestu. Šele leta 1874, dolgo po tem, ko je nemška premoč v mestu izginila, je ponovno postala navadna župnijska cerkev, čeprav so pridige v nemščini potekale vse do prve svetovne vojne. Leta 1814 je ta cerkev služila kot volilna cerkev ({{lang-no|valgkirke}}).<ref name="lhw">{{navedi splet |title=Valgkirkene |url=https://lokalhistoriewiki.no/wiki/Valgkirkene |access-date=2021-11-11 |website=LokalHistorieWiki.no |language=no |archive-date=2021-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211008221757/https://lokalhistoriewiki.no/wiki/Valgkirkene |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Valgkartet |url=http://1814.arkivverket.no |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624205923/http://1814.arkivverket.no |archive-date=2021-06-24 |access-date=2021-11-11 |website=Valgene i 1814 |publisher=Arkivverket |language=no}}</ref> Skupaj z več kot 300 drugimi župnijskimi cerkvami po Norveški je bilo volišče za volitve v norveško ustavodajno skupščino leta 1814, ki je napisala norveško ustavo. To so bile prve državne volitve na Norveškem. Vsaka cerkvena župnija je bila volilno okrožje, ki je izvolilo ljudi, imenovane elektorji, ki so se kasneje sestali v vsakem okrožju, da bi izvolili predstavnike za skupščino, ki naj bi se sestala v Eidsvollu kasneje istega leta.<ref>{{navedi splet |title=Om valgene |url=http://1814.arkivverket.no/#about-elections |access-date=2021-11-11 |website=Valgene i 1814 |publisher=Arkivverket |language=no|archive-date=24 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624205923/http://1814.arkivverket.no/#about-elections |url-status=dead }}</ref> Od leta 1863 do 1876 je arhitekt Christian Christie (ki je kasneje nadziral obnove Bergenske stolnice in Haakonove dvorane) nadziral veliko obnovo cerkve. Cerkev je bila ponovno zaprta od januarja 2010 do 2015 zaradi drugega večjega obnovitvenega dela. Od takrat je bila cerkev dana na razpolago anglikanski cerkvi v Bergnu, ki je prebivalcem in turistom ponujala storitve v angleškem jeziku.<ref>{{navedi splet |title=Bergen Anglicans |url=https://www.bergenanglicans.net/ |access-date=2020-06-04}}</ref> == Struktura == Marijina cerkev je dvostolpna, triladijska cerkev pretežno romanskega sloga. Vzhodni del [[kor (arhitektura)|kora]] kaže nekaj gotskega vpliva, ki spominja na Haakonovo dvorano, ki ga je verjetno povzročila obnova po požaru leta 1248. Cerkev je zgrajena pretežno iz [[steatit]]a, najstarejši deli pa so zgrajeni iz najkakovostnejšega steatita. [[Skrilavec]] se uporablja občasno. Uporabljajo se vsaj tri različne vrste steatita in verjetno je iz več različnih kamnolomov v regiji. == Oprema == [[Triptih]] na oltarju cerkve je verjetno poznosrednjeveško lübeško delo iz poznega 15. stoletja. Ko se je Norveška leta 1536 z [[reformacija|reformacijo]] spreobrnila v protestantsko vero, so bile odstranjene skoraj vse slike in kipi. V Marijini cerkvi pa ni bilo tako, saj je bila ta cerkev nemških trgovcev, o čemer pričajo tudi epitafi (v nemščini) na majhnem pokopališču pred cerkvijo. Reformacija je bila tukaj že prej. Zato lahko danes na oltarju vidite Devico Marijo v središču oltarne plošče. == Orgle == Orgle je leta 2015 izdelal izdelovalec orgel Weimbs. Glasbilo ima 30 registrov na dveh priročnikih in pedalu. So mehanske, registri so električni. == Galerija == <gallery class="center" caption="Exterior" mode="packed" heights="140px"> Vista de Mariakirken desde la montaña Fløyen, Bergen, Noruega, 2019-09-08, DD 47.jpg|Pogled od daleč Stmarychurch.jpg|Stranski pogled Bergen mariakirken.jpg|Pogled od spredaj Maria.bg - 3.jpg|Stranski vhod Mariakirken portal.jpg|Glavni vhod Maria.bg - 6.jpg|Zunanji detajli Maria.bg - 5.jpg|Podrobnosti od blizu NO-bergen-marienkirche.jpg|Stranski pogled </gallery> <gallery class="center" caption="Interior" mode="packed" heights="140px"> Bergen mariakirken altertavle.jpg|Pogled na triptih Bergen mariakirken altertavle2.jpg|Oltar Bergen mariakirken prekestolen.jpg|Prižnica Mariakyrkja preikestolshimling.jpg|Prižnica Mariakyrkja Gedenktafel.jpg|Notranja dekoracija Mariakyrkja krusifiks.jpg|Razpelo Mariakyrkja maalastykke 1678.jpg|Stenske poslikave Mariakyrkja maalarstykke 1676.jpg|Poslikave Mariakyrkja murbogar.jpg|Stranski pogled Mariakyrkja skip.jpg|Ladja </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Mariakirken, Bergen}} * [http://www.histos.no/bergen/vis.php?id=28&kat=5&spr=en Mariakirken - St Mary's Church] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bergen]] [[Kategorija:Cerkve na Norveškem]] [[Kategorija:Romanska arhitektura na Norveškem]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Norveškem]] [[Kategorija:Ustanovitve v 11. stoletju]] 2rqb7u72boasc4p37jgy4o2zhlmkj9u 0 548264 6741041 6737868 2026-08-22T20:17:22Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6741041 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Matevž Govekar | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | weight = 75 kg | currentteam = {{ct|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2019–2020 | amateurteam1 = MebloJOGI Pro-Concrete | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2021–2022 | proteam1 = {{ct|Tirol|2021}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|title=Tirol KTM Cycling Team|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=1 March 2021|archiveurl=https://archive.today/20210301192016/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|archivedate=1 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |title=TIROL KTM CYCLING TEAM |url=https://www.uci.org/team-details/17275 |website=UCI |access-date=6 March 2022}}</ref> | proyears2 = 2022– | proteam2 = {{ct|TBV|2022}} | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = }} '''Matevž Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[17. april]] [[2000]], [[Ljubljana]]. Govekar je profesionalni kolesar, ki je od leta 2022 član [[UCI WorldTeam]] ekipe {{ct|TBV}}.<ref>{{navedi splet | url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-sign-matevz-govekar/ | title=Bahrain Victorious Sign Matevž Govekar | publisher={{ct|TBV|2022}} | work=bahraincyclingteam.com | date=24 May 2022 | accessdate=27 May 2022}}</ref> Kariero je začel v klubu MebloJOGI Pro-Concrete leta 2019, med letoma 2021 in 2022 je nastopal za {{ct|Tirol|2021}}. Leta 2022 je osvojil naslov državnega podprvaka na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovenskem državnem prvenstvu v cestni dirki]]. Leta [[Dirka po Španiji 2023|2023]] je v prvem nastopu na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Toura]] zasedel 133. mesto na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]]. == Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2023|133]] | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | 109 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | 90 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | 108 | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | — | 145 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | DNF | — | 89 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | DNF | 154 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | 78 | DNF | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 107 | 101 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | DNF | 33 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 98 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | 67 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | 33 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | DNF | 65 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 26 | 39 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | 116 | 34 | — | 63 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 129 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | 45 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | [[Dirka po Sloveniji 2022|41]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2024|103]] | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 33 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | DNS | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 42 | style="background:#ddf;" |6 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — |} == Profesionalne zmage (4) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=200px|Dirka ! scope="col" width=68px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2022 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | align=center|4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|TUR}} Dirka po Antaliji | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|GBR}} Dirka po Veliki Britaniji | 6. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|CHN}} Dirka po Guangšiju | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Govekar, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 7out2kmnvn8tg5bq44jw9y0pinh12wr 6741043 6741041 2026-08-22T20:17:38Z Sportomanokin 14776 /* Grand Tour */ 6741043 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Matevž Govekar | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | weight = 75 kg | currentteam = {{ct|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2019–2020 | amateurteam1 = MebloJOGI Pro-Concrete | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2021–2022 | proteam1 = {{ct|Tirol|2021}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|title=Tirol KTM Cycling Team|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=1 March 2021|archiveurl=https://archive.today/20210301192016/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|archivedate=1 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |title=TIROL KTM CYCLING TEAM |url=https://www.uci.org/team-details/17275 |website=UCI |access-date=6 March 2022}}</ref> | proyears2 = 2022– | proteam2 = {{ct|TBV|2022}} | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = }} '''Matevž Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[17. april]] [[2000]], [[Ljubljana]]. Govekar je profesionalni kolesar, ki je od leta 2022 član [[UCI WorldTeam]] ekipe {{ct|TBV}}.<ref>{{navedi splet | url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-sign-matevz-govekar/ | title=Bahrain Victorious Sign Matevž Govekar | publisher={{ct|TBV|2022}} | work=bahraincyclingteam.com | date=24 May 2022 | accessdate=27 May 2022}}</ref> Kariero je začel v klubu MebloJOGI Pro-Concrete leta 2019, med letoma 2021 in 2022 je nastopal za {{ct|Tirol|2021}}. Leta 2022 je osvojil naslov državnega podprvaka na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovenskem državnem prvenstvu v cestni dirki]]. Leta [[Dirka po Španiji 2023|2023]] je v prvem nastopu na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Toura]] zasedel 133. mesto na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]]. == Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2023|133]] | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | 109 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | 90 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | 108 | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | — | 145 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | DNF | — | 89 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | DNF | 154 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | 78 | DNF | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 107 | 101 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | DNF | 33 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 98 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | 67 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | 33 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | DNF | 65 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 26 | 39 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | 116 | 34 | — | 63 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 129 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | 45 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | [[Dirka po Sloveniji 2022|41]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2024|103]] | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 33 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | DNS | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 42 | style="background:#ddf;" |6 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — |} == Profesionalne zmage (4) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=200px|Dirka ! scope="col" width=68px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2022 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | align=center|4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|TUR}} Dirka po Antaliji | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|GBR}} Dirka po Veliki Britaniji | 6. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|CHN}} Dirka po Guangšiju | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Govekar, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] ntyn1lj6hnrk7w3q83bbjdrjix4zvwn 0 549209 6740831 6313173 2026-08-22T12:38:03Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Vodonosec iz Sevilje]] na [[Vodonosec iz Seville]] 6313173 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=El aguador de Sevilla, por Diego Velázquez.jpg | title=Vodonosec iz Sevilje | artist=[[Diego Velázquez]] | year=1618–1622 | medium=[[Olje na platnu]] | height_metric=105 | width_metric=80 | metric_unit=cm | museum=Apsley House | city=[[London]] }} {{Infobox artwork | painting_alignment= | | | title=Vodonosec iz Sevilje | artist=[[Diego Velázquez]] | year=1618 | medium=Olje na platnu | height_metric=104 | width_metric=75 | metric_unit=cm | museum=[[Galerija Uffizi]] | city=[[Firence]] }} {{Infobox artwork | | painting_alignment=right | title=Vodonosec iz Sevilje | artist=[[Diego Velázquez]] | year=1620? | medium=Olje na platnu }} '''''Vodonosec iz Sevilje''''' je naslov treh slik španskega umetnika [[Diego Velázquez|Diega Velázqueza]] iz let 1618–1622. Prvotna različica velja za eno najboljših del slikarjevega seviljskega obdobja in je prikazana v Wellingtonovi zbirki Apsley House. Prvotno različico je naslikal Velázquez, ko je bil v poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih letih. Ko gledamo to sliko, so v ozadju starejši moški, mlad fant in mimoidoči. Starec mlademu fantu podaja kozarec vode, vendar se nikoli ne pogledata niti ne vzpostavita očesnega stika z gledalcem.<ref name=":02">{{navedi splet|url=https://www.wellingtoncollection.co.uk/collection-category/spanish-paintings/|title=Spanish Paintings Archives|website=Wellington Collection|language=en-GB|access-date=2019-05-12}}</ref> == Zgodovina == Po besedah Joséja Gudiola je ''Vodonosca iz Sevilje'' Velázquez naslikal malo pred selitvijo v [[Madrid]].<ref name=":2">{{navedi knjigo|last=Gudiol|first=José|title=Velázquez, 1599-1660|date=1987|publisher=Alpine Fine Arts Collection|isbn=0933516770|location=London|oclc=17955849|author-link=}}</ref> Gudiol je tudi to sliko uvrstil med ''bodegón'' zaradi upodobitve pijač. Umetnostni zgodovinarji običajno primerjajo to sliko s [[tihožitje|tihožitji]], ki so bila naslikana v 17. stoletju v Španiji, ker je ta slika zelo preprosta z omejenim barvnim razponom, Velázquez pa je delal z mirujočimi predmeti. Ta slika je narejena v realističnem slogu z omejeno barvno paleto, kar je še ena značilnost žanra ''bodegón''. Po besedah Jona Moffitta to delo ni bilo naročeno.<ref name=":32">{{Cite journal|last=Moffitt|first=Jon F.|date=1979|title=Image and Meaning in Velazquez's Water-Carrier of Seville|journal=Traza y Baza: Cuadernos Hispanos de Simbologia, Arte y Literatura|volume=7|pages=5–23}}</ref> == Opis == Predmet slike je prodajalec vode, običajna trgovina za nižje sloje v Velázquezovi [[Sevilja|Sevilji]]. Kozarci in živila spominjajo na slike ''bodegona''. Prodajalec ima dve stranki: mladega fanta, ki je morda naslikan po istem modelu, kot je bil uporabljen za dečke na slikah ''Kosilo'' in ''Starka, ki peče jajca'', in mladeniča v senci ozadja (čas je nekoliko zbledel; je jasneje v različici Uffizi).<ref name=":12">{{navedi splet|url=https://www.khanacademy.org/humanities/monarchy-enlightenment/baroque-art1/spain/a/velzquez-the-waterseller-of-seville|title=Velázquez, The Waterseller of Seville|last=Miller|first=Olivia Nicole|website=Khan Academy|access-date=12 May 2019}}</ref> V ospredju stojijo prodajalčevi ogromni lonci vode, ki se lesketajo od brizganja vode. Tako velike in zaobljene skorajda štrlijo iz slike v prostor opazovalca. Prodajalec dečku izroči kozarec sveže natočene vode. V njem sedi figa, parfumer, namenjen temu, da voda postane bolj sveža (nekaj se še danes dela v Sevilji). Zagotovo ni znano, domneva pa se, da je slikanje potekalo v gostilni ali v njeni bližini. Osvetlitev vstopi v prizor z leve strani in opozarja na mladega fanta in na vodne kapljice na loncu z vodo. To prikazuje podrobno delo Velázquezovih slik. Tiha, umirjena scena, značilna lastnost njegovih žanrskih prizorov in pravzaprav večine Velázquezovega dela, je izjemna za upodobitev prodajalca. O dolgoletnih izkušnjah govori njegov zamišljeni obraz, ki ga je neposredna izpostavljenost sončni svetlobi uničila in globoko prepreden z gubami starosti. Njegovi kratko obriti lasje in stara navadna oblačila mu dajejo videz meniha, svetnika ali ekscentričnega filozofa. Starec ne pogleda mladeniča ali celo drugega moškega v senci in tudi ne vzpostavi očesnega stika z občinstvom. Mladi fant je isti. S starcem ne vzpostavi očesnega stika in s hrbtom je obrnjen proti drugemu moškemu. In mladenič ne vzpostavi očesnega stika z občinstvom. Po besedah Antonia Palomina je bil starec na sliki star in zelo bolan. Imel je raztrgana oblačila, ki so razkrivala nekaj kože in na tej koži so bile bradavice. Poleg starca je mlad fant. Starec da mlademu fantu kozarec vode in ta ga vzame brez kakršnega koli priznanja.<ref name=":43">{{navedi knjigo|title=Velázquez|last=Domínguez Ortiz, Antonio.|date=1989|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=0810939061|location=New York|oclc=20015692}}</ref> == Tema == Velázquezovo spoštovanje do revnih je dokaz v ideji, da je preprosta, elementarna narava revščine globoka in učinkovita pri prikazovanju višjih subjektov in morale, kot so svetopisemske zgodbe (kot je ''Kristus v hiši Marte in Marije''). To preprosto pomeni, tudi najmanjše kretnje so tiste, ki so naslikane, kot da bi šlo za sveta dejanja. V kontekstu Velázquezovega razvoja kot umetnika ''Vodonosec iz Sevilje'' prikazuje začetke tehnike, ki jo najdemo v umetnikovih zrelih stvaritvah. Njegov vpogled v osebo prodajalca je značilen za njegov vpogled v subjekte njegovih velikih portretov, njegova natančna izvedba majhnih podrobnosti realnosti pa kaže na njegovo razumevanje človeškega dojemanja. Tudi znotraj slike se starec in mladenič dotakneta istega kozarca, čeprav nikoli ne vzpostavita očesnega stika. To je lahko zaradi njihovega družbenega statusa ali celo nečesa tako preprostega, kot je razlika v letih. == Vplivi == Drugi zagovornik te preproste barvne palete je bil [[Caravaggio]], ki je pomembno vplival na to sliko. Caravaggio je nasprotoval idealističnim trendom [[manierizem|manierizma]] in [[renesansa|renesanse]], slikal je svetnike in božanska bitja kot zmotljive invalide in prostitutke. Čeprav ni tako agresivno provokativen kot Caravaggio, Velázquez nikakor ne idealizira svojega subjekta. Namesto tega ga želi predstaviti na način, ki je natančno zvest življenju. Ujame nepopolnosti prodajalčevih loncev, vlago na njihovih stranicah, bleščanje svetlobe na drobnih kapljicah vode in kozarcu ter realistične izraze likov.<ref name=":22">{{navedi knjigo|last=Gudiol|first=José|title=Velázquez, 1599-1660|date=1987|publisher=Alpine Fine Arts Collection|isbn=0933516770|location=London|oclc=17955849|author-link=}}</ref> Francisco Pacheco ni bil samo Velázquezov učitelj, ampak je bil tudi njegov tast. Pacheco je hvalil slike ''bodegones'' svojega zeta, ker jim niso pripisovali zaslug, kot bi jim morale biti. Antonio Palomino, Velázquezov sodobnik, je bil prvi avtor, ki je omenil sliko in je trdil, da je bil starec videti slabši, kot je v resnici. Vendar pa to ni bilo prvič, da je bil Palomino netočen v svojih opisih Velázquezove slike. Palomino je že podal zelo netočno sliko Starka, ki kuha jajca. == Različice == === Londonska različica === Velazquezova slika je prikazana na treh različnih slikah. Različica v Apsley House, London, Združeno kraljestvo, je različica, ki je najbolj priljubljena. Vstopila je v kraljevo špansko zbirko. Iz palače Buen Retiro je šla v Palacio Nuevo. Tam jo je videl Ponz, pohvalil pa Anton Raphael Mengs. Ukradel jo je Joseph Bonaparte v času [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. Vojvoda [[Arthur Wellesley|Wellingtonski]] jo je pozneje pridobil nazaj – skupaj z 82 drugimi slikami – v bitki pri Vitorii. Španski kralj mu je dovolil, da jih obdrži v zameno za premagovanje Francozov. Wellington je sliko prinesel nazaj v Anglijo, kjer je še danes, v hiši Apsley, njegovem nekdanjem domu. Ta različica je obešena v galeriji Waterloo na muzejski strani hiše (trenutni vojvoda Wellingtonski ima še vedno več zasebnih sob), tako da si jo lahko ogleda javnost. === Firenška različica === Različica v galeriji Uffizi v Firencah ima precej bolj burleskni pridih, saj prodajalec nosi okrašen rdeč klobuk. Človek zadaj je bolj viden očem občinstva. Predlagano je bilo, da je to starejša od različice v Londonu. Ta različica slike je najbolj dolgočasna od vseh. V loncu ni šimra, kot ga imata druga dva, barvna shema pa je zelo bleda. To je bilo morda bolj v skladu s pričakovanji Velázquezovih sodobnikov zaradi komične in zvijačne podobe prodajalca vode v pikaresknih romanih tistega časa. === Baltimorska različica === Tretja različica ima še en pogled na prodajalca vode. V tem se zdi skoraj obupan v svojem izrazu, morda do te mere, da se zdi farsičen. Uporabljene briljantne barve so najekstremnejše od treh (s tem, da lončki prevzamejo povsem bolj sijoč videz). Vendar, tako kot v različici Uffizi, likom manjka globina osebnosti, ki je prisotna v različici Wellington. Človek, ki je bil na zadnji strani drugih slik, ni več viden in ozadje je zasenčeno, tako da barve v ospredju res izstopajo, na primer lonček in moški rdeči kos, ki ga nosi. == Reference v popularni kulturi == Slika se pojavi kot [[Velikonočno jajce (mediji)|velikonočno jajce]] v videoigri ''Resident Evil 4''. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *José Gudiol Ricart, et al. ''The Complete Paintings of Velázquez: 1599-1660''. Greenwich House, 1983. *Ortiz, Antonio Dominguez., et al. ''Velázquez''. Metropolitan Mus Of Art, 2013. *''Velázquez, The Waterseller of Seville.'' ''Khan Academy'', Khan Academy, https://www.khanacademy.org/humanities/monarchy-enlightenment/baroque-art1/spain/a/velzquez-the-waterseller-of-seville *''Spanish Paintings Archives.'' ''Wellington Collection'', https://www.wellingtoncollection.co.uk/collection-category/spanish-paintings/ *Moffitt, John F. "Image and Meaning in Velázquez's Water-Carrier of Seville." New Mexico State University. http://revistes.ub.edu/index.php/trazaybaza/article/viewFile/27849/28710 == Zunanje povezave == {{commons category|El aguador de Sevilla (Velázquez)}} *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/63259/rec/2 ''Velázquez ''], exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art (fully available online as PDF), which contains material on ''The Waterseller of Seville'' (see index) {{Diego Velázquez}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Waterseller of Seville, The}} [[Kategorija:Dela Diega Velázqueza]] [[Kategorija:Slike leta 1618]] lapmo9emizl3ociwyeg7cs1d93l8z75 6740834 6740831 2026-08-22T12:38:53Z Ljuba24b 92351 6740834 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=El aguador de Sevilla, por Diego Velázquez.jpg | title=Vodonosec iz Seville | artist=[[Diego Velázquez]] | year=1618–1622 | medium=[[Olje na platnu]] | height_metric=105 | width_metric=80 | metric_unit=cm | museum=Apsley House | city=[[London]] }} {{Infobox artwork | painting_alignment= | | | title=Vodonosec iz Seville | artist=[[Diego Velázquez]] | year=1618 | medium=Olje na platnu | height_metric=104 | width_metric=75 | metric_unit=cm | museum=[[Galerija Uffizi]] | city=[[Firence]] }} {{Infobox artwork | | painting_alignment=right | title=Vodonosec iz Seville | artist=[[Diego Velázquez]] | year=1620? | medium=Olje na platnu }} '''''Vodonosec iz Seville''''' je naslov treh slik španskega umetnika [[Diego Velázquez|Diega Velázqueza]] iz let 1618–1622. Prvotna različica velja za eno najboljših del slikarjevega sevillskega obdobja in je prikazana v Wellingtonovi zbirki Apsley House. Prvotno različico je naslikal Velázquez, ko je bil v poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih letih. Ko gledamo to sliko, so v ozadju starejši moški, mlad fant in mimoidoči. Starec mlademu fantu podaja kozarec vode, vendar se nikoli ne pogledata niti ne vzpostavita očesnega stika z gledalcem.<ref name=":02">{{navedi splet|url=https://www.wellingtoncollection.co.uk/collection-category/spanish-paintings/|title=Spanish Paintings Archives|website=Wellington Collection|language=en-GB|access-date=2019-05-12}}</ref> == Zgodovina == Po besedah Joséja Gudiola je ''Vodonosca iz Seville'' Velázquez naslikal malo pred selitvijo v [[Madrid]].<ref name=":2">{{navedi knjigo|last=Gudiol|first=José|title=Velázquez, 1599-1660|date=1987|publisher=Alpine Fine Arts Collection|isbn=0933516770|location=London|oclc=17955849|author-link=}}</ref> Gudiol je tudi to sliko uvrstil med ''bodegón'' zaradi upodobitve pijač. Umetnostni zgodovinarji običajno primerjajo to sliko s [[tihožitje|tihožitji]], ki so bila naslikana v 17. stoletju v Španiji, ker je ta slika zelo preprosta z omejenim barvnim razponom, Velázquez pa je delal z mirujočimi predmeti. Ta slika je narejena v realističnem slogu z omejeno barvno paleto, kar je še ena značilnost žanra ''bodegón''. Po besedah Jona Moffitta to delo ni bilo naročeno.<ref name=":32">{{Cite journal|last=Moffitt|first=Jon F.|date=1979|title=Image and Meaning in Velazquez's Water-Carrier of Seville|journal=Traza y Baza: Cuadernos Hispanos de Simbologia, Arte y Literatura|volume=7|pages=5–23}}</ref> == Opis == Predmet slike je prodajalec vode, običajna trgovina za nižje sloje v Velázquezovi [[Sevilla|Sevilli]]. Kozarci in živila spominjajo na slike ''bodegona''. Prodajalec ima dve stranki: mladega fanta, ki je morda naslikan po istem modelu, kot je bil uporabljen za dečke na slikah ''Kosilo'' in ''Starka, ki peče jajca'', in mladeniča v senci ozadja (čas je nekoliko zbledel; je jasneje v različici Uffizi).<ref name=":12">{{navedi splet|url=https://www.khanacademy.org/humanities/monarchy-enlightenment/baroque-art1/spain/a/velzquez-the-waterseller-of-seville|title=Velázquez, The Waterseller of Seville|last=Miller|first=Olivia Nicole|website=Khan Academy|access-date=12 May 2019}}</ref> V ospredju stojijo prodajalčevi ogromni lonci vode, ki se lesketajo od brizganja vode. Tako velike in zaobljene skorajda štrlijo iz slike v prostor opazovalca. Prodajalec dečku izroči kozarec sveže natočene vode. V njem sedi figa, parfumer, namenjen temu, da voda postane bolj sveža (nekaj se še danes dela v Sevilli). Zagotovo ni znano, domneva pa se, da je slikanje potekalo v gostilni ali v njeni bližini. Osvetlitev vstopi v prizor z leve strani in opozarja na mladega fanta in na vodne kapljice na loncu z vodo. To prikazuje podrobno delo Velázquezovih slik. Tiha, umirjena scena, značilna lastnost njegovih žanrskih prizorov in pravzaprav večine Velázquezovega dela, je izjemna za upodobitev prodajalca. O dolgoletnih izkušnjah govori njegov zamišljeni obraz, ki ga je neposredna izpostavljenost sončni svetlobi uničila in globoko prepreden z gubami starosti. Njegovi kratko obriti lasje in stara navadna oblačila mu dajejo videz meniha, svetnika ali ekscentričnega filozofa. Starec ne pogleda mladeniča ali celo drugega moškega v senci in tudi ne vzpostavi očesnega stika z občinstvom. Mladi fant je isti. S starcem ne vzpostavi očesnega stika in s hrbtom je obrnjen proti drugemu moškemu. In mladenič ne vzpostavi očesnega stika z občinstvom. Po besedah Antonia Palomina je bil starec na sliki star in zelo bolan. Imel je raztrgana oblačila, ki so razkrivala nekaj kože in na tej koži so bile bradavice. Poleg starca je mlad fant. Starec da mlademu fantu kozarec vode in ta ga vzame brez kakršnega koli priznanja.<ref name=":43">{{navedi knjigo|title=Velázquez|last=Domínguez Ortiz, Antonio.|date=1989|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=0810939061|location=New York|oclc=20015692}}</ref> == Tema == Velázquezovo spoštovanje do revnih je dokaz v ideji, da je preprosta, elementarna narava revščine globoka in učinkovita pri prikazovanju višjih subjektov in morale, kot so svetopisemske zgodbe (kot je ''Kristus v hiši Marte in Marije''). To preprosto pomeni, tudi najmanjše kretnje so tiste, ki so naslikane, kot da bi šlo za sveta dejanja. V kontekstu Velázquezovega razvoja kot umetnika ''Vodonosec iz Seville'' prikazuje začetke tehnike, ki jo najdemo v umetnikovih zrelih stvaritvah. Njegov vpogled v osebo prodajalca je značilen za njegov vpogled v subjekte njegovih velikih portretov, njegova natančna izvedba majhnih podrobnosti realnosti pa kaže na njegovo razumevanje človeškega dojemanja. Tudi znotraj slike se starec in mladenič dotakneta istega kozarca, čeprav nikoli ne vzpostavita očesnega stika. To je lahko zaradi njihovega družbenega statusa ali celo nečesa tako preprostega, kot je razlika v letih. == Vplivi == Drugi zagovornik te preproste barvne palete je bil [[Caravaggio]], ki je pomembno vplival na to sliko. Caravaggio je nasprotoval idealističnim trendom [[manierizem|manierizma]] in [[renesansa|renesanse]], slikal je svetnike in božanska bitja kot zmotljive invalide in prostitutke. Čeprav ni tako agresivno provokativen kot Caravaggio, Velázquez nikakor ne idealizira svojega subjekta. Namesto tega ga želi predstaviti na način, ki je natančno zvest življenju. Ujame nepopolnosti prodajalčevih loncev, vlago na njihovih stranicah, bleščanje svetlobe na drobnih kapljicah vode in kozarcu ter realistične izraze likov.<ref name=":22">{{navedi knjigo|last=Gudiol|first=José|title=Velázquez, 1599-1660|date=1987|publisher=Alpine Fine Arts Collection|isbn=0933516770|location=London|oclc=17955849|author-link=}}</ref> Francisco Pacheco ni bil samo Velázquezov učitelj, ampak je bil tudi njegov tast. Pacheco je hvalil slike ''bodegones'' svojega zeta, ker jim niso pripisovali zaslug, kot bi jim morale biti. Antonio Palomino, Velázquezov sodobnik, je bil prvi avtor, ki je omenil sliko in je trdil, da je bil starec videti slabši, kot je v resnici. Vendar pa to ni bilo prvič, da je bil Palomino netočen v svojih opisih Velázquezove slike. Palomino je že podal zelo netočno sliko Starka, ki kuha jajca. == Različice == === Londonska različica === Velazquezova slika je prikazana na treh različnih slikah. Različica v Apsley House, London, Združeno kraljestvo, je različica, ki je najbolj priljubljena. Vstopila je v kraljevo špansko zbirko. Iz palače Buen Retiro je šla v Palacio Nuevo. Tam jo je videl Ponz, pohvalil pa Anton Raphael Mengs. Ukradel jo je Joseph Bonaparte v času [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. Vojvoda [[Arthur Wellesley|Wellingtonski]] jo je pozneje pridobil nazaj – skupaj z 82 drugimi slikami – v bitki pri Vitorii. Španski kralj mu je dovolil, da jih obdrži v zameno za premagovanje Francozov. Wellington je sliko prinesel nazaj v Anglijo, kjer je še danes, v hiši Apsley, njegovem nekdanjem domu. Ta različica je obešena v galeriji Waterloo na muzejski strani hiše (trenutni vojvoda Wellingtonski ima še vedno več zasebnih sob), tako da si jo lahko ogleda javnost. === Firenška različica === Različica v galeriji Uffizi v Firencah ima precej bolj burleskni pridih, saj prodajalec nosi okrašen rdeč klobuk. Človek zadaj je bolj viden očem občinstva. Predlagano je bilo, da je to starejša od različice v Londonu. Ta različica slike je najbolj dolgočasna od vseh. V loncu ni šimra, kot ga imata druga dva, barvna shema pa je zelo bleda. To je bilo morda bolj v skladu s pričakovanji Velázquezovih sodobnikov zaradi komične in zvijačne podobe prodajalca vode v pikaresknih romanih tistega časa. === Baltimorska različica === Tretja različica ima še en pogled na prodajalca vode. V tem se zdi skoraj obupan v svojem izrazu, morda do te mere, da se zdi farsičen. Uporabljene briljantne barve so najekstremnejše od treh (s tem, da lončki prevzamejo povsem bolj sijoč videz). Vendar, tako kot v različici Uffizi, likom manjka globina osebnosti, ki je prisotna v različici Wellington. Človek, ki je bil na zadnji strani drugih slik, ni več viden in ozadje je zasenčeno, tako da barve v ospredju res izstopajo, na primer lonček in moški rdeči kos, ki ga nosi. == Reference v popularni kulturi == Slika se pojavi kot [[Velikonočno jajce (mediji)|velikonočno jajce]] v videoigri ''Resident Evil 4''. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *José Gudiol Ricart, et al. ''The Complete Paintings of Velázquez: 1599-1660''. Greenwich House, 1983. *Ortiz, Antonio Dominguez., et al. ''Velázquez''. Metropolitan Mus Of Art, 2013. *''Velázquez, The Waterseller of Seville.'' ''Khan Academy'', Khan Academy, https://www.khanacademy.org/humanities/monarchy-enlightenment/baroque-art1/spain/a/velzquez-the-waterseller-of-seville *''Spanish Paintings Archives.'' ''Wellington Collection'', https://www.wellingtoncollection.co.uk/collection-category/spanish-paintings/ *Moffitt, John F. "Image and Meaning in Velázquez's Water-Carrier of Seville." New Mexico State University. http://revistes.ub.edu/index.php/trazaybaza/article/viewFile/27849/28710 == Zunanje povezave == {{commons category|El aguador de Sevilla (Velázquez)}} *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/63259/rec/2 ''Velázquez ''], exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art (fully available online as PDF), which contains material on ''The Waterseller of Seville'' (see index) {{Diego Velázquez}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Waterseller of Seville, The}} [[Kategorija:Dela Diega Velázqueza]] [[Kategorija:Slike leta 1618]] lapmyw49fdir6dpvzp580r95xirj84e 0 552837 6740882 6285159 2026-08-22T14:03:14Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar||name=Marko Šantej|office=[[Občina Laško|Župan Občine Laško]]|predecessor=[[Franc Zdolšek]]|successor=|signature=|office2=|party=Mlada moč občine Laško|religion=|term_start=4. januar 2023|term_end=|signature_size=|term_start2=|term_end2=|born=}}'''Marko Šantej''', [[Slovenci|slovenski]] [[Farmacija|farmacevt]] in [[politik]]; * [[5. julij]] [[1987]]. Leta 2006 se je vpisal na študij [[Farmacija|farmacije]], magistriral je leta 2016. Zaposlen je bil v podjetju [[Krka (podjetje)|Krka]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], pet let je deloval kot vodja oddelka za Notol.<ref>{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/marko-%C5%A1antej-53740588|title=LinkedIn|accessdate=10. december 2023|website=Marko Šantej|publisher=Linked In}}</ref> Leta 2014 je bil na listi Mlada moč občine Laško prvič izvoljen za občinskega svetnika, leta 2022 pa napovedal župansko kandidaturo na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet|title=Županski kandidat liste Mlada moč občine Laško|url=http://www.mmol.si/marko-santej/|website=MMOL|date=2018-10-17|accessdate=2023-12-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Laškem za županski položaj tudi Marko Šantej|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/nagradne-igre/v-laskem-za-zupanski-polozaj-tudi-marko-santej.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2023-12-10}}</ref> Šantej je povedel že v prvem krogu, v drugem pa s 65,2 odstotka premagal takratnega laškega župana [[Franc Zdolšek|Franca Zdolška]]. Kot novi župan je prisegel 4. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Zaprisegel je novi župan Marko Šantej|url=https://www.lasko.si/dogodki-kategorija/7750-zaprisegel-je-novi-zupan-marko-santej|website=www.lasko.si|accessdate=2023-12-10|language=sl-si|first=Mojca Knez|last=Jovan|archive-date=2023-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231210205903/https://www.lasko.si/dogodki-kategorija/7750-zaprisegel-je-novi-zupan-marko-santej|url-status=dead}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šantej, Marko}} [[Kategorija:Slovenski farmacevti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Laško]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za farmacijo v Ljubljani]] j2d2k72fxigtbprrv413do8qn1944j2 0 555041 6741180 6709580 2026-08-23T10:28:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741180 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje|tourney_name=UEFA Euro 2024|other_titles=Fußball-Europameisterschaft 2024 <br /> {{nobold|''{{in lang|de}}''}}|image=UEFA Euro 2024 Logo.svg|size=220px|caption={{longitem|<br>''United by Football.<br/>Vereint im Herzen Europas.''<br/>''(Združeni v srcu Evrope.)''}}|country=Germany|dates=14. junij – 14. julij|num_teams=24|venues=10|cities=10|champion=Spain|count=4|second=England|attendance=2681288|top_scorer=|player={{ikonazastave|ESP}} [[Rodri (nogometaš, rojen 1996)|Rodri]]|matches=51|goals=117|young_player={{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]]|prevseason=[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2020|2020]]|nextseason=''[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2028|2028]]''}} '''Evropsko prvenstvo v nogometu 2024''' (uradno '''UEFA Euro 2024''' ali '''Euro 2024''') je 17. [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo v nogometu]], ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] za moške reprezentance. Turnir, ki ga gosti Nemčija, poteka od 14. junija do 14. julija 2024, zmagovalec pa se bo kasneje pomeril v Pokalu prvakov CONMEBOL–UEFA 2025 proti zmagovalcu [[Copa América]] 2024 . To je tretjič, da se Evropsko prvenstvo igra v Nemčiji, in drugič po [[Ponovna združitev Nemčije|združitvi Nemčije]]. Prav tako prvič poteka na ozemlju nekdanje [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], kjer bo [[Leipzig]] gostil 4 tekme.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/sport/football/45666950|title=Euro 2024: Germany beats Turkey to host tournament|date=27 September 2018|work=BBC Sport|accessdate=27 September 2018}}</ref> Turnir se vrača v običajni štiriletni cikel, potem ko je bilo prvenstvo, ki bi moralo potekati leta 2020, zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] prestavljeno na leto 2021. [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]] je branilec naslova, saj je osvojila [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|EURO 2020]], potem ko je v finalu po enajstmetrovkah premagala [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglijo]].<ref>{{Navedi novice|date=11 July 2021|title=Italy 1–1 England, aet (3–2 on pens): Donnarumma the hero as Azzurri win Euro 2020!|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/match/2024491/postmatch/report/|accessdate=11 July 2021}}</ref> == Izbira gostitelja == 8. marca 2017 je UEFA objavila, da sta dve državi, Nemčija in Turčija, napovedali njihovo zanimanje za prirejanje prvenstva. <ref name="BBC">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/sport/football/39211428|title=Euro 2024: Tournament to be held in Germany or Turkey|website=[[BBC Sport]]|publisher=[[BBC|British Broadcasting Corporation]]|date=8 March 2017|accessdate=8 March 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.uefa.org/about-uefa/news/newsid=2447054.html|title=Germany and Turkey officially interested in hosting UEFA EURO 2024|publisher=UEFA|date=8 March 2017}}</ref> Gostitelj je bil izbran 27. septembra 2018 v Nyonu v Švici.<ref name="Germany 2024">{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/insideuefa/about-uefa/news/newsid=2573282.html|title=Germany to host UEFA EURO 2024|publisher=UEFA|date=27 September 2018}}</ref> Nemčija je sprva načrtovala, da bo gostila Euro 2020, čeprav do maja 2012 nikoli ni pokazala trdnega interesa.<ref>{{Navedi splet|title=Niersbach: EM-Bewerbung wäre "reizvoll"|url=http://de.fifa.com/worldfootball/news/newsid=1594176.html|publisher=FIFA.com|accessdate=22 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120704095419/http://de.fifa.com/worldfootball/news/newsid=1594176.html|archivedate=4 July 2012|date=4 March 2012}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |+Rezultati glasovanja ! Država ! Glasovi |- style="background:#90EE90" | style="text-align:left" |{{Ng|GER}} | 12 |- | style="text-align:left" |{{Ng|TUR}} | 4 |- | style="text-align:left" | Vzdržan | 1 |- ! style="text-align:left" | Skupaj ! 17 |} Izvršni odbor UEFE je na tajnem glasovanju glasoval za gostitelja, za izbiro pa je bila potrebna le navadna večina. V primeru neodločenega izida bi bil odločilen glas [[Seznam predsednikov Evropske nogometne zveze|predsednika UEFA]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.uefa.org/MultimediaFiles/Download/uefaorg/General/02/42/99/57/2429957_DOWNLOAD.pdf|title=UEFA EURO 2024: bid regulations|publisher=UEFA|date=9 December 2016}}</ref> Od 20 članov izvršnega odbora dva nista imela volilne pravice, eden pa je bil odsoten, tako da je ostalo sedemnajst članov z glasovalno pravico.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/MultimediaFiles/Download/OfficialDocument/uefaorg/Regulations/02/46/30/61/2463061_DOWNLOAD.pdf|title=UEFA EURO 2024: tournament requirements|publisher=UEFA|date=17 March 2017}}</ref> == Prizorišča == Nemčija je imela široko izbiro stadionov, ki so izpolnjevali minimalne zahteve UEFA glede zmogljivosti 30.000 sedežev za tekme evropskega prvenstva. Od desetih prizorišč, izbranih za Euro 2024, jih je bilo devet uporabljenih za [[svetovno prvenstvo v nogometu 2006]], to so: [[Berlin]], [[Dortmund]], [[München]], [[Köln]], [[Stuttgart]], [[Hamburg]], [[Leipzig]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in Gelsenkirchen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0273-14ac084902cc-9ef59ec61319-1000--euro-2024-host-cities-and-stadiums/|title=EURO 2024 host cities: Venue guide|website=uefa.com|publisher=[[UEFA]]|year=2022|accessdate=12 May 2022|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0275-151c98719b45-63aa1886a8b2-1000--opening-game-of-uefa-euro-2024-to-take-place-in-munich-final-in/|title=Opening game of UEFA EURO 2024 to take place in Munich, final in Berlin|website=uefa.com|publisher=[[UEFA]]|date=10 May 2022|language=en}}</ref> [[Düsseldorf]], ki pa leta 2006 ni bil uporabljen, ampak je bil prej gostil [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974]] in [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|Euro 1988]], bo služil kot deseto prizorišče; medtem ko pa [[Hannover]], [[Nürnberg]] in Kaiserslautern, ki so gostili leta 2006 (poleg 1974 in 1988 v primeru Hannovra), ne bodo uporabljena za to prvenstvo. München je bil tudi gostitelj [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|UEFA Euro 2020]], ki je gostil štiri tekme (na treh je igrala Nemčija) pred močno zmanjšanim številom gledalcev zaradi omejitev [[Covid-19|COVID-19]] . Različni drugi stadioni, kot sta stadiona v [[Bremen|Bremnu]] in Mönchengladbachu, niso bili izbrani.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dfb.de/fileadmin/_dfbdam/150182-uefaeuro2024_evaluierungsbericht.pdf|title=Evaluierungsbericht Stadien/Städte|trans-title=Evaluation report stadiums/cities|website=DFB.de|publisher=[[German Football Association]]|year=2017|accessdate=15 September 2017|language=de}}</ref> Prizorišča so pokrivala vse glavne [[Nemška zvezna dežela|regije Nemčije]], vendar je območje z največjim številom prizorišč na UEFA Euro 2024 regija Rhine-Ruhr v zvezni državi [[Severno Porenje - Vestfalija|Severno Porenje-Vestfalija]], s štirimi od desetih mest gostiteljic (Dortmund, Düsseldorf, Gelsenkirchen in Köln).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.land.nrw/de/pressemitteilung/ministerpraesident-armin-laschet-euro-2024-deutschland-grossartige-nachricht-fuer|title=EURO 2024 an Rhein und Ruhr|website=nrw.de|publisher=North Rhine-Westphalia State Government|date=27 September 2018|accessdate=28 September 2018|language=de}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ![[Berlin]] ! [[München]] ! [[Dortmund]] ! [[Stuttgart]] |- | [[Olimpijski stadion, Berlin|Olympiastadion Berlin]]<br /> | [[Allianz Arena|Fußball Arena München]]<br /> | [[Westfalenstadion|BVB Stadion Dortmund]]<br /> | [[Stuttgartska arena]]<br /> |- | Kapaciteta: '''74.461''' | Kapaciteta: '''70.076''' | Kapaciteta: '''65.849''' | Kapaciteta: '''54.906''' |- |[[Slika:Stade_Olympique_Berlin_Ext.JPG|200x200_pik]] |[[Slika:Allianz-Arena-München.jpg|obroba|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] |[[Slika:Signal_iduna_park_stadium_dortmund_4.jpg|200x200_pik]] |[[Slika:Stuttgart_stadium.jpg|200x200_pik]] |- ! Gelsenkirchen ! colspan="2" rowspan="4" | ! [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] |- | Arena AufSchalke<br /> | Frankfurtska arena<br /> |- | Kapaciteta: '''54.740''' | Kapaciteta: '''54.697''' |- |[[Slika:AufSchalke-Arena_2016.jpg|obroba|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] |[[Slika:Frankfurt_stadium.jpg|obroba|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] |- ! [[Hamburg]] ! [[Düsseldorf]] ! [[Köln]] ! [[Leipzig]] |- | [[HSH Nordbank Arena|Volksparkstadion]]<br /> | Arena Düsseldorf<br /> | [[RheinEnergieStadion|Stadion Koln]]<br /> | [[RedBull Arena|Stadion Leipzig]]<br /> |- | Kapaciteta: '''52.245''' | Kapaciteta: '''51.031''' | Kapaciteta: '''49.827''' | Kapaciteta: '''42.959''' |- |[[Slika:RK_1009_9831_Volksparkstadion.jpg|200x200_pik]] |[[Slika:Merkur-Spiel-Arena.jpg|200x200_pik]] |[[Slika:Fußball_Stadion_Köln_Luftbild_Aerial_(125164767).jpeg|200x200_pik]] |[[Slika:Leipzig_stadium.jpg|200x200_pik]] |} === Tabori ekip === Vsaka ekipa si je za svoje bivanje med tekmami izbrala »team base camp«. Ekipe bodo trenirale in bivale na teh lokacijah ves čas turnirja ter potovale na tekme, ki bodo potekale stran od njihovih baz. "Bazni tabor ekipe" mora biti v Nemčiji.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro2024-teamcatalogue.uefa.com/ |title=arhivska kopija |access-date=2024-01-24 |archive-date=2023-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231217111527/https://euro2024-teamcatalogue.uefa.com/ |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable sortable" !Ekipa ! Bazni tabor ! Poligon za usposabljanje |- |{{Ng|ALB}} | Kamen, Nemčija <ref>{{Navedi splet|url=https://www.koha.net/en/sports/401598/fshf-selects-the-camp-near-dortmund-for-euro-2024/|title=The AFL selects the camp near Dortmund for "Euro 2024" - KOHA.net}}</ref> | SportCentrum Kaiserau |- |{{Ng|AUT}} | [[Berlin]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|date=2023-12-14|title=Austria's National Football Team Set for Dignified EURO 2024 Base Camp in Berlin|url=https://www.archysport.com/2023/12/austrias-national-football-team-set-for-dignified-euro-2024-base-camp-in-berlin/|accessdate=2023-12-19|website=Archysport|language=en-US|archive-date=2023-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20231217111537/https://www.archysport.com/2023/12/austrias-national-football-team-set-for-dignified-euro-2024-base-camp-in-berlin/|url-status=dead}}</ref> | Mommsenstadion |- |{{Ng|BEL}} | Ludwigsburg, Nemčija <ref>{{Navedi splet|title=Proche des matchs de poule et… du village d'enfance de Domenico Tedesco : le camp de base des Diables rouges pour l'Euro 2024 est choisi|url=https://www.rtbf.be/article/proche-des-matchs-de-poule-et-du-village-denfance-de-domenico-tedesco-le-camp-de-base-des-diables-rouges-pour-leuro-2024-est-choisi-11313804|accessdate=2024-01-17|website=RTBF|language=fr}}</ref> | Wasenstadion, SGV Freiberg am Neckar |- |{{Ng|CRO}} | Neuruppin, Nemčija <ref>{{Navedi splet|date=2023-12-04|title=PHOTOS: Croatia selects base camp for Euro 2024|url=https://www.croatiaweek.com/photos-croatia-selects-base-camp-for-euro-2024/|accessdate=2023-12-19|website=Croatia Week|language=en}}</ref> | Volksparkstadion, MSV Neuruppin |- |{{Ng|CZE}} | [[Hamburg]], Nemčija <ref>{{Navedi novice|last=Mikeš|first=Pavel|date=2023-12-07|title=Base camp fotbalistů? Luxus i relax. Češi budou během Eura bydlet v Hamburku|language=cs|work=Kroměřížský deník|url=https://kromerizsky.denik.cz/fotbal-zajimavosti/ceska-fotbalova-reprezentace-euro-me-hotel-base-camp-hamburk-steigenberger.html|accessdate=2023-12-19}}</ref> | Edmund-Plambeck-Stadion, FC Eintracht Norderstedt 03 |- |{{Ng|DEN}} | Freudenstadt, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|date=2023-12-12|title=Herrelandsholdet har valgt Basecamp til sommerens EM|url=https://www.dbu.dk/nyheder/2023/december/herrelandsholdet-har-valgt-basecamp-til-sommerens-em/|accessdate=2023-12-19|website=DBU|language=DA}}</ref> | Hermann-Saam-Stadion |- |{{Ng|ENG}} | Blankenhain, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=Burrows|first=Tom|title=England set to choose five-star hotel and spa as base for Euros|url=https://theathletic.com/5093705/2023/11/27/england-euro-2024-training-base/|accessdate=2023-12-19|website=The Athletic|language=en}}</ref> | Golfresort Weimarer Land |- |{{Ng|FRA}} | Bad Lippspringe, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=2023-12-03|title=Euro 2024 : à la découverte du camp de base des Bleus, « un hôtel confortable sans qu'il soit luxueux »|url=https://www.leparisien.fr/sports/football/euro/euro-2024-a-la-decouverte-du-camp-de-base-des-bleus-un-hotel-confortable-sans-quil-soit-luxueux-03-12-2023-DRLY2NN65BGOJOR7BNWVFJGZXY.php|accessdate=2023-12-19|website=leparisien.fr|language=fr-FR}}</ref> | Domača Deluxe Arena, [[SC Paderborn 07]] |- |{{Ng|GER}} | | |- |{{Ng|HUN}} | Weiler-Simmerberg, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=2024-01-12|title=Minden a zavartalan felkészülést szolgálja Nyugat-Bajorországban|url=https://valogatott.mlsz.hu/ferfi-a-valogatott/hir/csapat/minden-a-zavartalan-felkeszulest-szolgalja-nyugat-bajororszagban|accessdate=2023-01-12|website=mlsz.hu|language=hu-HU}}</ref> | Letovišče, šport in zdravilišče Tannenhof |- |{{Ng|ITA}} | | |- |{{Ng|NED}} | [[Wolfsburg]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|title=Welkom, Oranje!|url=https://www.vfl-wolfsburg.de/en/newsdetails/news-detail/detail/news/welkom-oranje|accessdate=2023-12-19|website=VfL Wolfsburg|language=en}}</ref> | AOK Stadion, VfL Wolfsburg (ženske) |- |{{Ng|POR}} | | |- |{{Ng|ROM}} | [[Würzburg]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|title=Naționala României și-a ales baza de pregătire de la Wurzburg pentru EURO 2024|url=https://www.digisport.ro/fotbal/echipa-nationala/nationala-romaniei-a-ales-baza-de-pregatire-de-la-wurzburg-pentru-euro-2024-2710503|accessdate=2023-12-19|website=www.digisport.ro|language=ro}}</ref> | Akon Arena, FC Würzburger Kickers |- |{{Ng|SCO}} | [[Garmisch-Partenkirchen]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|url=https://www.scottishfa.co.uk/news/scotland-finalise-uefa-euro-2024-preparations/?rid=13925|title=Scotland finalise UEFA EURO 2024 preparations}}</ref> | Stadion am Gröben |- |{{Ng|SER}} | [[Augsburg]], Nemčija <ref>https://twitter.com/SerbianFooty/status/1732101307056418852</ref> | Rosenaustadion, [[FC Augsburg]] (Ženske) |- |{{Ng|SVK}} | | |- |{{Ng|SVN}} | [[Wuppertal]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|url=https://footballplanet.si/national-team/the-plan-for-preparations-for-euro-2024-is-known-slovenia-will-conduct-most-of-the-hard-work-at-brdo-pri-kranju-with-the-german-base-being-in-wuppertal/|title=The plan for preparations for Euro 2024 is known: Slovenia will conduct most of the hard work at Brdo pri Kranju, with the German base being in Wuppertal - Planet Nogomet|date=16 December 2023|accessdate=2024-01-24|archive-date=2023-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20231222142549/https://footballplanet.si/national-team/the-plan-for-preparations-for-euro-2024-is-known-slovenia-will-conduct-most-of-the-hard-work-at-brdo-pri-kranju-with-the-german-base-being-in-wuppertal/|url-status=dead}}</ref> | Stadion am Zoo, Wuppertaler SV |- |{{Ng|ESP}} | Donaueschingen, Nemčija <ref>{{Navedi splet|title=Der Öschberghof chosen as Spain's basecamp for Euro 2024 {{!}} www.rfef.es/en|url=https://rfef.es/en/noticias/der-oschberghof-chosen-as-spains-basecamp-for-euro-2024|accessdate=2023-12-19|website=EN Web oficial de la Real Federación Española de Fútbol.|language=en}}</ref> | Der Öschberghof |- |{{Ng|SUI}} | [[Stuttgart]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|url=https://www.football.ch/fr/asf/equipes-nationales/equipe-a/news/camp-de-base-euro24-de-l-%C3%A9quipe-nationale-%C3%A0-stuttgart.aspx|title=Schweizerischer Fussballverband - SFV}}</ref> | Gazi-Stadion auf der Waldau |- |{{Ng|TUR}} | Barsinghausen, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|title=Fußball-EM 2024: Türkei soll EM-Feeling nach Niedersachsen bringen|url=https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/hannover_weser-leinegebiet/Fussball-EM-2024-Tuerkei-soll-EM-Feeling-nach-Niedersachsen-bringen,barsinghausen472.html|accessdate=2023-12-19|website=www.ndr.de|language=de}}</ref> | Športni hotel Fuchsbachtal |} {{Seznam opomb}} == Ekipe == === Kvalifikacije === Nemčija se je kot gostiteljica na turnir uvrstila samodejno. 23 preostalih mest pa so bila določena s kvalifikacijami; O 20 mestih je odločala neposredna uvrstitev zmagovalcev in drugouvrščenih iz 10-ih kvalifikacijskih skupin, o preostalih treh mestih pa bo odločala končnica .<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0279-1635b6f5cbd2-1e3f1de4ebe6-1000/|title=UEFA EURO 2024 qualifying: All you need to know|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=27 September 2022|accessdate=28 September 2022}}</ref> Mesta v končnici so prejela moštva, ki so se najbolje odrezala v j zato pa je bil neuvrstitev preko glavnega kvalifikacijskega turnirja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0279-1635c1adf4c0-831ffc150fff-1000/|title=EURO 2024 play-offs: How they work|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=27 September 2022|accessdate=28 September 2022}}</ref> Žreb skupin za kvalifikacije je bil opravljen 9. oktobra 2022 v dvorani Festhalle v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] .<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/026e-136b9cbbd4b1-46642268b5fe-1000/|title=UEFA Euro 2024 qualifying group stage draw to be staged in Frankfurt in 2022|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=7 October 2021|accessdate=7 October 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/euro-2024/draws/2024/2001084/|title=UEFA EURO 2024 qualifying draw|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=28 September 2022}}</ref> Kvalifikacije pa so potekale od marca do novembra 2023, tri končnice pa bodo potekale marca 2024. <ref name="uefa 2024">{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/0257-0e13b161b2e8-4a3fd5615e0c-1000/|title=UEFA EURO 2024: all you need to know|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=27 November 2019|accessdate=28 November 2019}}</ref> === Kvalificirane ekipe === Od 24 ekip, ki se bodo kvalificirale za turnir, je 17 takih, ki so nastopali na prvenstvu v 2021. Med njimi so bili branilci naslova [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italijani]] in podprvaki [[Angleška nogometna reprezentanca|Angliji]], pa tudi podprvakinje na svetovnem prvenstvu [[Francoska nogometna reprezentanca|Francije]] in bronasta [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] . [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]] je bila edina ekipa, ki se je kvalificirala brez remija ali poraza, medtem ko so se Francija, Anglija, Belgija, Madžarska in Romunija kvalificirale brez poraza. Albanija in Romunija sta se vrnili, potem ko nista nastopili na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|prvenstvu 2020]], prva se je uvrstila šele na svoj drugi veliki turnir. [[Srbska nogometna reprezentanca|Srbija]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] sta se vrnili prvič po [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000|Euru 2000]], pri čemer se je Srbija prvič kvalificirala kot samostojna država in ne del Jugoslavije, Slovenija pa se je kvalificirala za svoj četrti veliki turnir kot samostojna država. [[Švedska nogometna reprezentanca|Švedska]] se prvič po [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|Euru 1996]] ni uvrstila na prvenstvo, prav tako se ni uspela kvalificirati za svoj drugi veliki turnir zapored, izpustila je tudi svetovno prvenstvo 2022, medtem ko je bila [[Ruska nogometna reprezentanca|Rusija]] po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji na Ukrajino]] v celoti izključena iz kvalifikacij. Rusija je bila prva, ki je po ZR Jugoslaviji leta 1992 bila izključena iz tekmovanj. Severni Makedoniji se po prvem nastopu na prejšnji izvedbi ni uspelo uvrstiti na tokratno.{{:UEFA Euro 2024 qualifying}} ==== Diskvalifikacija Rusije ==== Na zasedanju izvršnega odbora UEFA na [[Hvar|Hvaru]] [[Hrvaška|na Hrvaškem]] 20. septembra 2022 je bilo potrjeno, da bo [[Ruska nogometna reprezentanca|Rusija]] izključena iz kvalifikacij za Euro 2024, saj je UEFA po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji države na Ukrajino]] suspendirala vse ruske ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0279-1628176b348f-4ef8c4c59e6b-1000/|title=UEFA EURO 2024 qualifying draw procedure approved|website=UEFA.com|publisher=[[UEFA|Union of European Football Associations]]|date=20 September 2022|accessdate=20 September 2022}}</ref> To je pomenilo, da Rusija prvič po [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000|letu 2000]] ne bo nastopila na evropskem prvenstvu. == Žreb == Žreb je potekal 2. decembra 2023, ob 18:00h, v ''[[Elbphilharmonie|Elbphilharmoniji]]'' v [[Hamburg|Hamburgu]].<ref>{{Navedi novice|title=Hamburg to stage EURO 2024 finals draw|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0261-1059048e0dcb-f2470328d0cc-1000/|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=11 September 2020|accessdate=11 September 2020}}</ref> Ekipe so bile razdeljene v bobne po končni razvrstitvi vseh kvalificranih ekip. Gostiteljica Nemčija je bil avtomatsko uvrščena v 1. boben, kjer je zasedla pozicijo A1. Zmagovalci threh končnic, niso bili zanani v času žreba, zato so zasedli mesta v 4. bobnu.<ref name="regulations">{{Navedi splet|url=https://documents.uefa.com/r/Regulations-of-the-UEFA-European-Football-Championship-2022-24-Online|title=Regulations of the UEFA European Football Championship, 2022–24|publisher=Union of European Football Associations|date=10 May 2022|accessdate=16 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220516115052/https://documents.uefa.com/api/khub/maps/5tYSJw48iUOPsbIGOxQA4w/attachments/_dSxuIv48n81YqITx97r~g/content?Ft-Calling-App=ft%2Fturnkey-portal&Ft-Calling-App-Version=3.11.26&filename=20220601_Regulations_EURO_2024_en.pdf|archivedate=16 May 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EURO 2024 final tournament draw pots confirmed|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0287-1983c59d85a7-a69725b0a099-1000--euro-2024-final-tournament-draw-pots-confirmed|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=27 November 2023}}</ref> Žreb je bil večkrat prekinjen z seksualnimi zvoki, ki jih je spuščal prankster Jarvo69.<ref>{{Navedi novice|title=Red faces for Uefa as Euro 2024 draw disrupted by 'pornographic noises'|url=https://www.theguardian.com/football/2023/dec/02/red-faces-for-uefa-as-euro-2024-draw-disrupted-by-pornographic-noises|work=The Guardian|date=2 December 2023|accessdate=2 December 2023}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=BBC Euro 2024 draw sabotaged by sex noises as viewers left stunned|url=https://www.mirror.co.uk/sport/football/news/breaking-bbc-eurodraw-sex-noises-31582738|publisher=The Mirror|first=Josh|last=O'Brien|date=2 December 2023|accessdate=2 December 2023}}</ref> === Razporeditev po bobnih === * 1. boben: Nemčija, Francija, Španija, Belgija in Anglija * 2. boben: Madžarska, Turčija, Romunija, Danska, Albanija in Avstrija * 3. boben: Nizozemska, Škotska, Hrvaška, Slovenija, Slovaška in Češka * 4. boben: Italija, Srbija, Švica in trije zmagovalci končnice (v tem trenutku še neznani) == Skupinski del == UEFA je 10. maja 2022 objavila razpored turnirja, ki je vključeval samo uvodne ure za uvodno tekmo, polfinale in finale.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0275-151c90ada680-6a76591a389a-1000/|title=UEFA EURO 2024 match schedule approved|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=10 May 2022|accessdate=10 May 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://editorial.uefa.com/resources/0275-151c5dcd4378-ed1dd4f365d4-1000/euro2024_match_schedule.pdf|title=UEFA Euro 2024 match schedule|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=10 May 2022|accessdate=10 May 2022}}</ref> Začetni časi za vse druge tekme so bili objavljeni 2. decembra 2023 po žrebu.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0275-151eb1c333ea-d30deec67b13-1000/|title=UEFA Euro 2024 fixtures: When and where are the matches?|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=2 December 2023|accessdate=2 December 2023}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://editorial.uefa.com/resources/0288-1999ab91ad50-899894098aed-1000/uefa_euro_2024_match_schedule.pdf|title=UEFA Euro 2024 match schedule|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=2 December 2023|accessdate=2 December 2023|archive-date=2024-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240521021554/https://editorial.uefa.com/resources/0288-1999ab91ad50-899894098aed-1000/uefa_euro_2024_match_schedule.pdf|url-status=dead}}</ref> V osmino finala bodo napredovali zmagovalci skupin, drugouvrščeni in najboljše štiri tretjeuvrščene ekipe . === V primeru izenačenja === Če imajo dve ali več ekip enako število točk po zaključku skupinskih tekem, se uporabijo naslednji kriteriji za izenačenje: <ref name="regulations"/> # Večje število točk, doseženih v tekmah med ekipama; # Večja gol razlika, ki izhaja iz tekem, odigranih med ekipama; # Večje število doseženih golov na tekmah med ekipama; # Če imajo po uporabi kriterijev od 1 do 3 ekipe še vedno enake uvrstitve, se kriteriji od 1 do 3 ponovno uporabijo izključno za tekme med ekipami, ki so še vedno izenačene, da se določi njihova končna uvrstitev. Če ta postopek ne vodi do odločitve, bodo uporabljena merila 5 do 9; # Večja gol razlika na vseh tekmah v skupini; # Večje število doseženih golov v vseh skupinskih tekmah; # Če sta v zadnjem krogu skupinskega dela dve ekipi, ki se pomerita ena proti drugi, izenačeni v točkah, gol razliki in doseženih zadetkih, potem pa sta remizirali, se njuna razvrstitev določi s streljanjem enajstmetrovk. (Ta kriterij se ne uporablja, če imata več kot dve ekipi enako število točk.); # Nižji seštevek disciplinskih točk na vseh tekmah v skupini (1 točka za en rumeni karton, 3 točke za rdeči karton kot posledica dveh rumenih kartonov, 3 točke za neposredni rdeči karton, 4 točke za rumeni karton, ki mu sledi neposredni rdeči kartica); # Višje mesto v skupni razvrstitvi evropskih kvalifikacij, razen če primerjava vključuje gostiteljico Nemčijo, v tem primeru bo opravljen žreb. == Marketing == [[Slika:Noch_363_Tage_bis_zur_UEFA_EURO_2024,_Düsseldorf_(1).jpg|sličica| Odštevalna ura za UEFA Euro 2024 pred mestno hišo [[Düsseldorf|v Düsseldorfu]]]] Uradni logotip je bil razkrit 5. oktobra 2021 na slovesnosti na [[Olimpijski stadion, Berlin|Olympiastadion]] v [[Berlin|Berlinu]]. Logotip prikazuje [[Evropsko prvenstvo v nogometu|pokal Henrija Delaunayja]] s 24 barvnimi rezinami okoli pokala, ki predstavljajo 24 sodelujočih držav, elipsa pa odraža obliko [[Olimpijski stadion, Berlin|Olimpijskega stadiona]].<ref>{{Navedi splet|title=UEFA EURO 2024 logo unveiled with spectacular light show at the Olympiastadion in Berlin|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/026e-136856863779-3d1d1d62868a-1000--uefa-euro-2024-logo-unveiled-with-spectacular-light-show-at-the/|website=UEFA.com|date=5 October 2021|accessdate=6 October 2021}}</ref> Poleg tega ima vsako od desetih mest gostiteljev svoj edinstven logotip, ki vključuje naslednje lokalne znamenitosti: <ref>{{Navedi novice|last=Rothfuß|first=Frank|url=https://www.stuttgarter-nachrichten.de/inhalt.uefa-euro-2024-das-sind-die-logos-zur-fussball-em-2024-fuer-stuttgart-und-die-anderen-staedte.b04953d9-4f62-4341-90cd-a480513c265e.html|title=Das sind die Logos zur Fußball-EM 2024 für Stuttgart und die anderen Städte|trans-title=These are the logos of UEFA Euro 2024 for Stuttgart and the other cities|work=[[Stuttgarter Nachrichten]]|date=7 October 2021|accessdate=8 March 2022|language=de|archive-date=2023-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230207023136/https://www.stuttgarter-nachrichten.de/inhalt.uefa-euro-2024-das-sind-die-logos-zur-fussball-em-2024-fuer-stuttgart-und-die-anderen-staedte.b04953d9-4f62-4341-90cd-a480513c265e.html|url-status=dead}}</ref> * [[Berlin]] : [[Brandenburška vrata]] * [[Köln]] : [[Stolnica sv. Petra, Köln|Kölnska katedrala]] * [[Dortmund]] : U-stolp * [[Düsseldorf]] : [[:de:Schlossturm (Düsseldorf)|Schlossturm]], Rheinturm in Rheinkniebrücke * [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] : [[Römer]] * Gelsenkirchen : Musiktheater im Revier * [[Hamburg]] : [[Elbphilharmonie]] * [[Leipzig]] : Spomenik bitki narodov * [[München]] : [[Stolnica Naše ljube gospe, München|Frauenkirche]] * [[Stuttgart]] : Stuttgartski televizijski stolp Uradni slogan turnirja je "United by Football. {{Tooltip|Vereint im Herzen Europas|United in the heart of Europe}} ." Slogan je bil izbran za spodbujanje raznolikosti in vključenosti.<ref>{{Navedi novice|date=5 October 2021|title=UEFA Euro 2024 logo unveiled in Berlin|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/026e-136856863779-3d1d1d62868a-1000--uefa-euro-2024-logo-unveiled-in-berlin/|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=5 October 2021}}</ref> === Merch === Novembra 2023 je bilo objavljeno, da je [[EA Sports]] prevzel pravice za videoigro UEFA Euro 2024 in da bo prenosljiva posodobitev za Euro 2024 prišla v ''EA Sports FC 24'', ''EA Sports FC Mobile'' in ''EA Sports FC Online'' v poletju 2024.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ign.com/articles/ea-sports-fc-24-to-get-free-euro-2024-update-next-year|title=EA Sports FC 24 to Get Free Euro 2024 Update Next Year|work=[[IGN|IGN.com]]|date=24 November 2023}}</ref> === Pravice oddajanja === Mednarodni radiodifuzni center (IBC) bo v dvoranah Leipziškega sejma v [[Leipzig|Leipzigu]] v Nemčiji.<ref>{{Navedi novice|title=Leipzig to host UEFA EURO 2024 international broadcast centre|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0264-110a4bd3f0eb-ec831de6cbfc-1000/|work=UEFA.com|date=8 December 2020|accessdate=8 December 2020}}</ref> === Sponzorstvo === UEFA ima naslednje sponzorske partnerje: <ref>{{Navedi splet|title=Partners|url=https://www.uefa.com/partners/|accessdate=15 June 2023|website=UEFA.com}}</ref> '''Uradni globalni sponzorji:''' * [[Adidas]] * Alibaba Group (Alipay & World First) <ref>{{Navedi splet|date=9 November 2018|title=Alipay signs long-term deal to become UEFA national team football sponsor|url=https://www.uefa.com/insideuefa/about-uefa/administration/marketing/news/newsid=2581117.html|accessdate=5 December 2018|website=UEFA.com}}</ref> * Atos <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2022-12-08|title=Atos signs eight-year deal to become UEFA National Team Football partner {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/027c-16c6dfe43c05-902c54333840-1000--atos-signs-eight-year-deal-to-become-uefa-national-team-f/|accessdate=2023-03-24|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Betano <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-11-30|title=Betano becomes official global sponsor of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0287-1994c9197bbe-f736c81266a0-1000--betano-becomes-official-global-sponsor-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-12-02|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Booking.com <ref>{{Navedi splet|title=Booking.com renews partnership with men's and women's UEFA European Football Championships|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0287-197913efcc6e-1fbf241505da-1000--booking-com-renews-partnership-with-men-s-and-women-s-uefa-/|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=16 November 2023|accessdate=18 November 2023}}</ref> * [[BYD Auto]] <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2024-01-12|title=BYD becomes Official E-Mobility Partner of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0289-19eb43964f89-d504ed7f042e-1000--byd-becomes-official-e-mobility-partner-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2024-01-13|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * [[Coca-Cola]] <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-10-25|title=Coca-Cola becomes UEFA EURO 2024 sponsor {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0286-194c5cbc9c78-d3e814ba4b66-1000--coca-cola-becomes-uefa-euro-2024-sponsor/|accessdate=2023-10-26|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * [[Engelbert Strauss]] <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2022-10-07|title=Engelbert Strauss becomes official partner of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/027a-1649b9265fa0-906cc76555e5-1000--engelbert-strauss-becomes-official-partner-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-03-24|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Hisense <ref>{{Navedi splet|last=Sim|first=Josh|date=2023-09-01|title=Hisense extends Uefa sponsorship to include Euro 2024|url=https://www.sportspromedia.com/news/euro-2024-uefa-hisense-global-tournament-sponsorship/|accessdate=2023-03-24|website=SportsPro|language=en}}</ref> * Lidl <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-03-21|title=Lidl becomes official partner of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/027f-1795c79ff2d8-334e2289be10-1000--lidl-becomes-official-partner-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-03-24|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Unilever <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-12-06|title=Unilever kicks off multi-brand partnership with UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0288-19a0da419551-e1fd14cd6afe-1000--unilever-kicks-off-multi-brand-partnership-with-uefa-euro/|accessdate=2023-12-10|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * [[Visit Qatar]] * Vivo Mobile <ref>{{Navedi splet|date=12 November 2020|title=vivo becomes official partner of UEFA Euro 2020 and 2024|url=https://www.uefa.com/insideuefa/about-uefa/news/0262-10a7e6283cfe-39c5c148caf4-1000/|accessdate=12 November 2020|website=UEFA.com}}</ref> * Betfred * Nestlé * [[Hyundai Motor Company|Hyundai]] * [[Petronas]] * Lazada * Chang * [[eToro]] '''Uradni nacionalni sponzorji:''' * Pivovarna Bitburger <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-09-11|title=Bitburger becomes official national partner of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0285-18f402c937f2-9f8f466cd58b-1000--bitburger-becomes-official-national-partner-of-uefa-euro/|accessdate=2023-09-12|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Deutsche Bahn <ref>{{Navedi splet|date=12 June 2023|title=Deutsche Bahn unveiled as national partner for UEFA EURO 2024 &#124; Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0282-183ccb32ffb8-3dc57a869207-1000--deutsche-bahn-unveiled-as-national-partner-for-uefa-euro/}}</ref> * Deutsche Telekom <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-08-23|title=Deutsche Telekom becomes official national partner of UEFA EURO 2024 providing digital services for tournament {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0284-18cb8fdedf54-79654d4130ff-1000--deutsche-telekom-becomes-official-national-partner-of-uefa-e/|accessdate=2023-09-01|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Ergo Group <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-06-14|title=ERGO becomes official national partner of UEFA EURO 2024 {{!}} UEFA EURO 2024|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0282-18408f5f0296-94e041c396f9-1000--ergo-becomes-official-national-partner-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-08-23|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Wiesenhof <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-09-15|title=WIESENHOF partners with UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0285-18fbce8b1d65-6969a63739fb-1000--wiesenhof-partners-with-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-09-17|website=UEFA.com|language=en}}</ref> Topps je uradni partner nalepk in menjalnih kartic turnirja, ki označuje konec Paninijevega sodelovanja z UEFA, ki se je začelo leta 1976.<ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2022-04-06|title=Topps becomes official UEFA EURO 2024 sticker & trading card partner {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0274-14d79e39d04d-b27b5367caba-1000--topps-becomes-official-uefa-euro-2024-sticker-trading-ca/|accessdate=2023-10-26|website=UEFA.com|language=en}}</ref> == Simboli == === Maskota === Uradna maskota UEFA EURO 2024 je bila predstavljena 20. junija 2023 na mednarodni prijateljski tekmi med Nemčijo in Kolumbijo v Gelsenkirchnu.<ref>{{Navedi novice|date=14 June 2023|title=Countdown to Euro 2024 is on|url=https://de.uefa.com/euro2024/news/0282-1840197195a4-f2d860a9c78d-1000--countdown-to-euro-2024-is-on/}}</ref> Maskota je medvedek s hlačami.<ref>{{Navedi novice|date=20 June 2023|title=Germany unveils a teddy bear as the mascot for Euro 2024 but this time with pants|url=https://abcnews.go.com/Sports/wireStory/germany-unveils-teddy-bear-mascot-euro-2024-time-100235496|publisher=ABC News}}</ref> Za izbiro imena maskote je bilo uporabljeno javno glasovanje z možnostmi "Albärt", "Bärnardo", "Bärnheart" in "Herzi von Bär".<ref>{{Navedi novice|date=20 June 2023|title=UEFA EURO 2024 mascot unveiled – now we need your helping naming it!|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0282-184ca63c0adc-9722eada9166-1000--euro-2024-mascot-unveiled/|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=20 June 2023}}</ref> Rezultati so bili objavljeni 5. julija, ime maskote pa je bilo razglašeno kot "Albärt", kar je prejelo 32 % glasov.<ref>{{Navedi novice|date=5 July 2023|title=EURO 2024 mascot named: Meet Albärt!|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0282-184ca63c0adc-9722eada9166-1000--euro-mascot-named-meet-albart/|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=5 July 2023}}</ref> === Žoga === UEFA in [[Adidas]] sta 15. novembra 2023 predstavila uradno žogo turnirja, "Fussballliebe".<ref>{{Navedi novice|date=15 November 2023|title=UEFA and adidas unveil FUSSBALLLIEBE, the Official Match Ball of UEFA EURO 2024|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0287-1976884bce43-5afb2e73f7af-1000--official-euro-2024-match-ball-unveiled/|accessdate=15 November 2023}}</ref> V [[Nemščina|nemščini]] prevedeno kot "Ljubezen do nogometa" prikazuje črne oblike kril z rdečimi, modrimi, oranžnimi in zelenimi robovi ter krivuljami, ki prikazujejo živahnost kvalificiranih držav na turnirju in koliko ljubezni nogometu dajejo navijači po vsem svetu. To je prva žoga za [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]], ki vključuje "tehnologijo povezane žoge", kjer vsebuje notranje elektronske senzorje, ki omogočajo zaznavanje njenega gibanja uradnikom na tekmi UEFA, ki jih lahko uporabijo v pomoč pri postopkih odločanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/football/67630722|title=Euro 2024: Adidas ball technology will enable quicker offside and handball decisions, says Uefa|website=[[BBC Sport]]|publisher=[[BBC|British Broadcasting Corporation]]|date=5 December 2023|accessdate=5 December 2023}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://www.uefa.com/euro-2024/}} {{Evropska prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v nogometu|2024]] [[Kategorija:2024 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Nemčiji]] [[Kategorija:Šport v Berlinu]] [[Kategorija:Šport v Münchnu]] [[Kategorija:Šport v Dortmundu]] [[Kategorija:Šport v Stuttgartu]] [[Kategorija:Gelsenkirchen]] [[Kategorija:Šport v Frankfurtu]] [[Kategorija:Šport v Hamburgu]] [[Kategorija:Šport v Düsseldorfu]] [[Kategorija:Šport v Kölnu]] [[Kategorija:Leipzig]] qmktm5xfrp3z7ojkntcq6lzoebbq7h7 0 557103 6741097 6738804 2026-08-23T03:36:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] eoq6n2gme84o2d47r3bwcwcop9onjn4 0 560573 6740903 6575174 2026-08-22T14:41:17Z Pinky sl 2932 slog 6740903 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} {{Short description|Vrste ribe}} {{Speciesbox | image = Psychrolutes_marcidus.jpg | image_caption = Skica mehurjaste ribe ([[Allan Riverstone McCulloch]]) | taxon = Psychrolutes marcidus | authority = ([[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1926) | synonyms = ''Neophrynichthys marcidus'' <small>McCulloch, 1926</small> }} '''Mehurjasta riba'''<ref>{{Navedi splet|title=Ribji portreti|url=https://www.nationalgeographic.si/ribji-portreti-2/|accessdate=2024-12-24|first=Borut|last=Furlan|publisher=National Geographic Slovenija}}</ref> ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Psychrolutes marcidus''''')<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://bie.ala.org.au/species/urn:lsid:biodiversity.org.au:afd.taxon:d81ebbc4-fb09-4a72-afac-55a04b7305a1#names|title=''Psychrolutes marcidus'' – Names|publisher=Atlas of Living Australia|accessdate=2019-03-28}}</ref> je globokomorska riba iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Psychrolutidae]]. Živi v globokih vodah ob obalah celinske [[Avstralija|Avstralije]] in [[Tasmanija|Tasmanije]] ter vodah [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]. Blob ribe so običajno krajše od 30 cm. Živijo v globinah med 600 in 1200m, kjer je tlak 60-120x večji od tlaka na [[Morska gladina|morski gladini]]. To povzroča neučinkovitost plinskih mehurjev za vzdrževanje [[Vzgon|plovnosti]] . Namesto tega je meso blob ribe predvsem želatinasta masa z [[Gostota|gostoto]] nekoliko manjšo od gostote vode. To omogoča ribam, da lebdijo nad morskim dnom brez porabe energije za plavanje. Blob riba ima relativno malo [[Mišica|mišic]]. Vendar to ni slabost, saj je njen glavni vir hrane ušitne stvari, ki lebdijo v vodi pred njo, kot so globokomorski [[raki]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Unusual Creatures: A Mostly Accurate Account of Some of Earth's Strangest Animals|first=Michael|last=Hearst|year=2012|publisher=Chronicle Books|pages=24–25|url={{google books |plainurl=y |id=n9cNICADXMkC1blobfish%20diet |page=24}}|isbn=978-1-4521-0467-6}}</ref> == Osnovne značilnosti == Blobfish je globokomorska riba, ki pripada družini Psychrolutidae. Ima nenavadno mehko, želeju podobno telo z gostoto nekoliko manj kot voda, kar mu omogoča, da plava blizu morskega dna brez velike porabe energije. Prilagojena je na ekstremne pogoje globokih morskih okolij. Zaradi svoje edinstvene telesne strukture in sestave lahko živi na globinah, kjer bi drugi morski organizmi zaradi pritiska propadli. Njeno telo je zelo odporno na visok pritisk, kar ji omogoča preživetje v globinah, kjer prevladuje temno in hladno okolje. Te ribe so relativno redke in jih je težko opazovati v naravnem habitatu zaradi njihove globoke lokacije. Raziskave o tej vrsti so omejene zaradi težjega dostopa do njihovih globokih morskih habitatov. == Posebnosti v videzu == Značilen je po svojem nenavadnem, sivo-roza videzu, ki ga pogosto opisujejo kot žalostnega ali nesrečnega. V svojem naravnem habitatu pod visokim pritiskom v globokem morju njegovo telo izgleda bolj običajno, medtem ko na površju zaradi razlike v tlaku dobi zmečkan in napihnjen videz. Njen videz pogosto privablja pozornost zaradi svojega mehkega in gubastega videza na površju. Pod vodo telo pridobi bolj strukturirano obliko, zaradi česar izgleda manj nenavadno. Njena koža je brez lusk in ima rožnato do sivo barvo, ki se zlije z okoljem na morskem dnu. Oči so majhne in pogosto zaznajo malo svetlobe, ki prodre v globino, kjer živi. Kljub nenavadnemu izgledu blobfish nima plavalnega mehurja, kar je običajno za mnoge druge ribe. == Habitat in razširjenost == Naseljuje globine od 600 do 1200 metrov pod morsko gladino ob obalah Avstralije, Tasmanije in Nove Zelandije. V teh globokih vodah živi v okolju z nizkim kisikom in visokim pritiskom Ribo Blobfish običajno najdemo na globinah, kjer je malo sončne svetlobe in ekstremni tlak. Vode, kjer živi, so izredno hladne, s temperaturami okoli ali celo pod lediščem. Ta riba se običajno zadržuje nad trdimi substrati, kot so kamnita morska dna, kjer čaka na padajoče ostanke s katerimi se prehranjuje. Njena prisotnost kaže na specifično in redko biotsko raznolikost, ki se lahko vzdržuje samo v tako izoliranih in neugodnih pogojih. Raziskovalci se trudijo bolje razumeti njeno vlogo v morskem ekosistemu, a globokomorski pogoji otežujejo obsežne študije. == Ogroženost == Ni posebej označen kot ogrožena vrsta, vendar pa globokomorsko ribolov in rudarjenje na morskem dnu lahko vplivata na njegove habitate in s tem na populacijo. Kljub svoji izolaciji je habitat in preživetje ribe blobfish, potencialno ogroženo zaradi človeških dejavnosti. Globokomorsko ribolovno orodje, kot so vlečne mreže, lahko uniči njen habitat, kar ogroža populacijo. Zaradi rudarjenja mineralov in drugih pomembnih virov na morskem dnu, postaja čedalje večja skrb za ohranjanje teh občutljivih ekosistemov. Omejeno znanje o razširjenosti in velikosti populacije, dodatno otežuje prizadevanja za varstvo vrste. Mednarodne in lokalne ohranitvene organizacije se zato zavzemajo za strožje regulacije in zaščitne ukrepe za globokomorska območja. == Zanimivosti == Blobfish je bil leta 2013 na spletnem tekmovanju imenovan za "najgršo žival na svetu", kar je povečalo zanimanje javnosti in osveščenost o globokomorskih vrstah. Kljub svoji neprivlačnosti ima pomembno vlogo v ekosistemu globokih oceanov, saj se prehranjuje z mrtvimi organskimi ostanki, ki se kopičijo na morskem dnu. Izbor blobfisha za "najgršo žival na svetu" je prinesel nepričakovano pozornost tej običajno prezrti vrsti. Ta nenavadna prepoznavnost je spodbudila razprave o pomenu ohranjanja manj privlačnih živali, ki igrajo ključne vloge v svojih ekosistemih. Blobfish pogosto služi kot primer ekstremne adaptacije živali na specifične okoljske pogoje. Zanimanje zanjo je povzročilo tudi več znanstvenih raziskav, ki skušajo bolje razumeti njeno biologijo in ekologijo. Njena sposobnost preživetja v tako ekstremnih pogojih lahko ponudi pomembne uvide v evolucijo in prilagoditev morskih vrst. == Galerija == {{Galerija|File:Two Psychrolutes marcidus.jpg|Umetniška slika mehurjaste ribe ''[[in situ]]''|title=|align=|height=|width=180px}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.teara.govt.nz/en/photograph/5281/blobfish-and-snailfish Deep-sea creatures] in ''[[Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand]]'' {{Taxonbar|from=Q82288}} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1926]] [[Kategorija:Ostrižnjaki]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] 0vvsa07514a00ywe45qfkbyq5n88gg3 6740906 6740903 2026-08-22T14:44:05Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ostrižnjaki]]; dodal [[Kategorija:Psychrolutidae]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740906 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} {{Short description|Vrste ribe}} {{Speciesbox | image = Psychrolutes_marcidus.jpg | image_caption = Skica mehurjaste ribe ([[Allan Riverstone McCulloch]]) | taxon = Psychrolutes marcidus | authority = ([[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1926) | synonyms = ''Neophrynichthys marcidus'' <small>McCulloch, 1926</small> }} '''Mehurjasta riba'''<ref>{{Navedi splet|title=Ribji portreti|url=https://www.nationalgeographic.si/ribji-portreti-2/|accessdate=2024-12-24|first=Borut|last=Furlan|publisher=National Geographic Slovenija}}</ref> ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Psychrolutes marcidus''''')<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://bie.ala.org.au/species/urn:lsid:biodiversity.org.au:afd.taxon:d81ebbc4-fb09-4a72-afac-55a04b7305a1#names|title=''Psychrolutes marcidus'' – Names|publisher=Atlas of Living Australia|accessdate=2019-03-28}}</ref> je globokomorska riba iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Psychrolutidae]]. Živi v globokih vodah ob obalah celinske [[Avstralija|Avstralije]] in [[Tasmanija|Tasmanije]] ter vodah [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]. Blob ribe so običajno krajše od 30 cm. Živijo v globinah med 600 in 1200m, kjer je tlak 60-120x večji od tlaka na [[Morska gladina|morski gladini]]. To povzroča neučinkovitost plinskih mehurjev za vzdrževanje [[Vzgon|plovnosti]] . Namesto tega je meso blob ribe predvsem želatinasta masa z [[Gostota|gostoto]] nekoliko manjšo od gostote vode. To omogoča ribam, da lebdijo nad morskim dnom brez porabe energije za plavanje. Blob riba ima relativno malo [[Mišica|mišic]]. Vendar to ni slabost, saj je njen glavni vir hrane ušitne stvari, ki lebdijo v vodi pred njo, kot so globokomorski [[raki]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Unusual Creatures: A Mostly Accurate Account of Some of Earth's Strangest Animals|first=Michael|last=Hearst|year=2012|publisher=Chronicle Books|pages=24–25|url={{google books |plainurl=y |id=n9cNICADXMkC1blobfish%20diet |page=24}}|isbn=978-1-4521-0467-6}}</ref> == Osnovne značilnosti == Blobfish je globokomorska riba, ki pripada družini Psychrolutidae. Ima nenavadno mehko, želeju podobno telo z gostoto nekoliko manj kot voda, kar mu omogoča, da plava blizu morskega dna brez velike porabe energije. Prilagojena je na ekstremne pogoje globokih morskih okolij. Zaradi svoje edinstvene telesne strukture in sestave lahko živi na globinah, kjer bi drugi morski organizmi zaradi pritiska propadli. Njeno telo je zelo odporno na visok pritisk, kar ji omogoča preživetje v globinah, kjer prevladuje temno in hladno okolje. Te ribe so relativno redke in jih je težko opazovati v naravnem habitatu zaradi njihove globoke lokacije. Raziskave o tej vrsti so omejene zaradi težjega dostopa do njihovih globokih morskih habitatov. == Posebnosti v videzu == Značilen je po svojem nenavadnem, sivo-roza videzu, ki ga pogosto opisujejo kot žalostnega ali nesrečnega. V svojem naravnem habitatu pod visokim pritiskom v globokem morju njegovo telo izgleda bolj običajno, medtem ko na površju zaradi razlike v tlaku dobi zmečkan in napihnjen videz. Njen videz pogosto privablja pozornost zaradi svojega mehkega in gubastega videza na površju. Pod vodo telo pridobi bolj strukturirano obliko, zaradi česar izgleda manj nenavadno. Njena koža je brez lusk in ima rožnato do sivo barvo, ki se zlije z okoljem na morskem dnu. Oči so majhne in pogosto zaznajo malo svetlobe, ki prodre v globino, kjer živi. Kljub nenavadnemu izgledu blobfish nima plavalnega mehurja, kar je običajno za mnoge druge ribe. == Habitat in razširjenost == Naseljuje globine od 600 do 1200 metrov pod morsko gladino ob obalah Avstralije, Tasmanije in Nove Zelandije. V teh globokih vodah živi v okolju z nizkim kisikom in visokim pritiskom Ribo Blobfish običajno najdemo na globinah, kjer je malo sončne svetlobe in ekstremni tlak. Vode, kjer živi, so izredno hladne, s temperaturami okoli ali celo pod lediščem. Ta riba se običajno zadržuje nad trdimi substrati, kot so kamnita morska dna, kjer čaka na padajoče ostanke s katerimi se prehranjuje. Njena prisotnost kaže na specifično in redko biotsko raznolikost, ki se lahko vzdržuje samo v tako izoliranih in neugodnih pogojih. Raziskovalci se trudijo bolje razumeti njeno vlogo v morskem ekosistemu, a globokomorski pogoji otežujejo obsežne študije. == Ogroženost == Ni posebej označen kot ogrožena vrsta, vendar pa globokomorsko ribolov in rudarjenje na morskem dnu lahko vplivata na njegove habitate in s tem na populacijo. Kljub svoji izolaciji je habitat in preživetje ribe blobfish, potencialno ogroženo zaradi človeških dejavnosti. Globokomorsko ribolovno orodje, kot so vlečne mreže, lahko uniči njen habitat, kar ogroža populacijo. Zaradi rudarjenja mineralov in drugih pomembnih virov na morskem dnu, postaja čedalje večja skrb za ohranjanje teh občutljivih ekosistemov. Omejeno znanje o razširjenosti in velikosti populacije, dodatno otežuje prizadevanja za varstvo vrste. Mednarodne in lokalne ohranitvene organizacije se zato zavzemajo za strožje regulacije in zaščitne ukrepe za globokomorska območja. == Zanimivosti == Blobfish je bil leta 2013 na spletnem tekmovanju imenovan za "najgršo žival na svetu", kar je povečalo zanimanje javnosti in osveščenost o globokomorskih vrstah. Kljub svoji neprivlačnosti ima pomembno vlogo v ekosistemu globokih oceanov, saj se prehranjuje z mrtvimi organskimi ostanki, ki se kopičijo na morskem dnu. Izbor blobfisha za "najgršo žival na svetu" je prinesel nepričakovano pozornost tej običajno prezrti vrsti. Ta nenavadna prepoznavnost je spodbudila razprave o pomenu ohranjanja manj privlačnih živali, ki igrajo ključne vloge v svojih ekosistemih. Blobfish pogosto služi kot primer ekstremne adaptacije živali na specifične okoljske pogoje. Zanimanje zanjo je povzročilo tudi več znanstvenih raziskav, ki skušajo bolje razumeti njeno biologijo in ekologijo. Njena sposobnost preživetja v tako ekstremnih pogojih lahko ponudi pomembne uvide v evolucijo in prilagoditev morskih vrst. == Galerija == {{Galerija|File:Two Psychrolutes marcidus.jpg|Umetniška slika mehurjaste ribe ''[[in situ]]''|title=|align=|height=|width=180px}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.teara.govt.nz/en/photograph/5281/blobfish-and-snailfish Deep-sea creatures] in ''[[Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand]]'' {{Taxonbar|from=Q82288}} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1926]] [[Kategorija:Psychrolutidae]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] cslwf01k29h0dchdku7weo7glxgijwz 0 562179 6741181 6618225 2026-08-23T10:29:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 10 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741181 wikitext text/x-wiki '''[[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah]] 2017''' je osemnajsto tekmovanje za [[evropsko prvenstvo]] v [[Kajak in kanu (šport)|kajaku in kanuju]] na divjih vodah v organizaciji [[Evropska kajakaška zveza|Evropske kajakaške zveze]]. Tekmovanje je potekalo med [[31. maj]]em in [[4. junij]]em na [[Tacenski kajakaški poligon|Tacenskem kajakaškem poligonu]], ki je bil tekmovanje gostil že leta [[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah 2005|2005]]. Potekalo je skupno v desetih disciplinah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.canoe-europe.org/index.php/phocadownload-menu/category/1-dokumenty-na-stiahnutie?download=65:calendar-2016-2019|title=ECA COMPETITION CALENDAR 2016-2019|publisher=European Canoe Association|access-date=21 May 2016|language=en|archive-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228171808/https://www.canoe-europe.org/index.php/phocadownload-menu/category/1-dokumenty-na-stiahnutie?download=65:calendar-2016-2019|url-status=dead}}</ref> == Dobitniki medalj == === Moški === ==== Kanu ==== {| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}} |- |C1<ref>{{navedi splet|title=Men's C1 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1M_FI_4@Final%20Results.pdf|access-date=4 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191457/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1M_FI_4@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} || 88,92 | {{flagathlete|[[Thomas Koechlin]]|SUI}} || 91,63 | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} || 93,82 |- |C1 ekipno<ref>{{navedi splet|title=Men's C1 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1MT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191326/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1MT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{GER}}<br>[[Sideris Tasiadis]]<br>[[Nico Bettge]]<br>[[Franz Anton]] || 108,94 | {{SLO}}<br>[[Benjamin Savšek]]<br>[[Luka Božič]]<br>[[Anže Berčič]] || 111,13 | {{ITA}}<br>[[Raffaello Ivaldi]]<br>[[Roberto Colazingari]]<br>[[Stefano Cipressi]] || 112,98 |- |C2<ref>{{navedi splet|title=Men's C2 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C2M_FI_3@Final%20Results.pdf|access-date=3 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171110004753/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C2M_FI_3@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{FRA}}<br>[[Pierre Picco]]<br>[[Hugo Biso]] || 98,22 | {{POL}}<br>[[Andrzej Brzeziński]]<br>[[Filip Brzeziński]] || 99,09 | {{CZE}}<br>[[Jonáš Kašpar]]<br>[[Marek Šindler]] || 99,20 |- |C2 ekipno<ref>{{navedi splet|title=Men's C2 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C2MT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191503/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C2MT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{FRA}}<br>[[Gauthier Klauss]] in [[Matthieu Péché]]<br>[[Pierre Picco]] in [[Hugo Biso]]<br>[[Nicolas Scianimanico]] in [[Hugo Cailhol]] || 120,44 | {{POL}}<br>[[Marcin Pochwała]] in [[Piotr Szczepański]]<br>[[Andrzej Brzeziński]] in [[Filip Brzeziński]]<br>[[Michał Wiercioch]] in [[Grzegorz Majerczak]] || 128,21 | {{CZE}}<br>[[Ondřej Karlovský]] in [[Jakub Jáně]]<br>[[Jonáš Kašpar]] in [[Marek Šindler]]<br>[[Tomáš Koplík]] in [[Jakub Vrzáň]] || 132,23 |} ==== Kajak ==== {| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}} |- |K1<ref>{{navedi splet|title=Men's K1 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1M_FI_3@Final%20Results.pdf|access-date=3 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191420/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1M_FI_3@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{flagathlete|[[Mateusz Polaczyk]]|POL}} || 83,06 | {{flagathlete|[[Dariusz Popiela]]|POL}} || 83,63 | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} || 84,03 |- |K1 ekipno<ref>{{navedi splet|title=Men's K1 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1MT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191226/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1MT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{CZE}}<br>[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]<br>[[Ondřej Tunka]]<br>[[Vít Přindiš]] || 101,28 | {{FRA}}<br>[[Mathieu Biazizzo]]<br>[[Sébastien Combot]]<br>[[Boris Neveu]] || 101,73 | {{POL}}<br>[[Mateusz Polaczyk]]<br>[[Maciej Okręglak]]<br>[[Dariusz Popiela]] || 104,01 |} === Ženske === ==== Kanu ==== {| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}} |- |C1<ref>{{navedi splet|title=Women's C1 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1W_FI_3@Final%20Results.pdf|access-date=3 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191454/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1W_FI_3@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || 110,31 | {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]|CZE}} || 112,90 | {{flagathlete|[[Nadine Weratschnig]]|AUT}} || 116,19 |- |C1 ekipno<ref>{{navedi splet|title=Women's C1 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1WT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191431/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1WT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{GBR2}}<br>[[Kimberley Woods]]<br>[[Mallory Franklin]]<br>[[Eilidh Gibson]] || 153,24 | {{GER}}<br>[[Andrea Herzog]]<br>[[Lena Stöcklin]]<br>[[Birgit Ohmayer]] || 157,32 | {{CZE}}<br>[[Tereza Fišerová]]<br>[[Monika Jančová]]<br>[[Eva Říhová]] || 158,48 |} ==== Kajak ==== {| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}} |- |K1<ref>{{navedi splet|title=Women's K1 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1W_FI_4@Final%20Results.pdf|access-date=4 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191424/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1W_FI_4@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} || 95,37 | {{flagathlete|[[Stefanie Horn]]|ITA}} || 96,38 | {{flagathlete|[[Marie-Zélia Lafont]]|FRA}} || 96,94 |- |K1 ekipno<ref>{{navedi splet|title=Women's K1 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1WT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191554/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1WT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{SLO}}<br>[[Urša Kragelj]]<br>[[Eva Terčelj]]<br>[[Ajda Novak]] || 122,60 | {{ESP}}<br>[[Irati Goikoetxea]]<br>[[Maialen Chourraut]]<br>[[Marta Martínez]] || 125,68 | {{FRA}}<br>[[Lucie Baudu]]<br>[[Marie-Zélia Lafont]]<br>[[Camille Prigent]] || 129,39 |} == Medalje po državah == {{Medals table | caption = | host = SLO | flag_template = | event = | team = | gold_FRA = 2 | silver_FRA = 1 | bronze_FRA = 2 | gold_GBR = 2 | silver_GBR = 0 | bronze_GBR = 0 | gold_POL = 1 | silver_POL = 3 | bronze_POL = 1 | gold_CZE = 1 | silver_CZE = 1 | bronze_CZE = 4 | gold_GER = 1 | silver_GER = 1 | bronze_GER = 0 | gold_SLO = 1 | silver_SLO = 1 | bronze_SLO = 0 | host_SLO = yes | gold_SVK = 1 | silver_SVK = 0 | bronze_SVK = 1 | gold_AUT = 1 | silver_AUT = 0 | bronze_AUT = 1 | gold_ITA = 0 | silver_ITA = 1 | bronze_ITA = 1 | gold_SUI = 0 | silver_SUI = 1 | bronze_SUI = 0 | gold_ESP = 0 | silver_ESP = 1 | bronze_ESP = 0 }} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v slalomu na divjih vodah|2017]] [[Kategorija:2017 v športu]] [[Kategorija:2017 v Sloveniji]] [[Kategorija:Tacen]] r8h4isx00ny0s55ur49pc984btj9lgk 0 562256 6741187 6691956 2026-08-23T10:39:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741187 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | | clubname = FC Drava Ptuj | image = | | fullname = Football Club Drava Ptuj| | nickname = ''[[Kurentovanje|Kurenti]]''<br />''Plavi'' | founded = 1. december 2004; 19 let (ustanovljen kot NŠ Drava Ptuj) | ground = [[Mestni stadion Ptuj]] | capacity = 1,592 | chairman = Andrej Maglica | mgrtitle = Trener | manager = | league = | season = | position = | pattern_la1 = | pattern_b1 =_whiterightsash | pattern_ra1 = | leftarm1 = 1372D0 | body1 = 1372D0 | rightarm1 = 1372D0 | shorts1 = 1372D0 | socks1 = 1372D0 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | socks2 = FFFFFF | website = http://fcdrava.com/ }} '''Football Club Drava Ptuj''' ali preprosto '''FC Drava Ptuj''' je slovenski nogometni klub iz [[Ptuj |Ptuja]], ki igra v [[Tretja slovenska nogometna liga|Tretji slovenski nogometni ligi]]. "[[Kurent|Kurenti]]" oz. "plavi" so bili ustanovljeni leta 2004 in niso priznani kot legalni naslednik [[NK Drava Ptuj|NK Drave Ptuj]]. Drava je osvojila 4 pokale MNZ Ptuj, 1 Tretjo slovensko nogometno ligo vzhod in 1 Superligo MNZ Ptuj. Njihova najvišja uvrstitev je bilo 2. mesto v 2.SNL v sezoni 2017/18, kjer so kasneje igrali kvalifikacije za [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]], a so po obetavni prvi tekmi proti [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglavu]], svojo drugo tekmo izgubili in se tako niso prebili v PrvoLigo. FC Drava ima močno rivalstvo s sosednjim Aluminijem iz Kidričevega, kljub temu, da je Drava v zadnjem času igrala v nižjih ligah, so tekme z Aluminijem še vedno precej pričakovan dogodek. == Zgodovina == === Nastanek (2004) === Nogometna šola Drava Ptuj, je bila ustanovljena 1. decembra 2004. Njen prvi predsednik pa je postal Marjan Pongrac. === '''Izpad v Četrto ligo (2011–2013)''' === V tekmovalni sezoni 2011/2012 je članska ekipa Drave po izključitvi iz [[Druga slovenska nogometna liga|druge slovenske nogometne lige]] nastopala v Štajerski nogometni ligi (takrat četrti ligi). [[Ptuj|Ptujčani]] so imeli pred sezono cilj preskočiti v višji razred tekmovanja, vendar je mlada ekipa zelo nihala v svojih predstavah pod vodstvom trenerjev Tomislava Grbavca in Boruta Šalamuna. Ptujčani so za napredovanje izgubili preveč odločilnih tekem ter na koncu osvojili četrto mesto. V sezoni 2012/2013 je Medobčinska nogometna zveza Ptuj ustanovila novo tekmovanje imenovano Super Liga. V tem tekmovanju je bila Drava z novim trenerjem Francem Fridlom za razred boljša od tekmecev, saj je na petindvajsetih tekmah zabeležila triindvajset zmag in dva neodločena rezultata. Impozantna je bila tudi gol razlika, saj so zadeli sto tri zadetke in jih prejeli triintrideset. Prvo mesto v Superligi jim je prineslo dodatne kvalifikacije za vstop v 3. slovensko nogometno ligo vzhod, ki so jih igrali proti [[NK Šoštanj|Šoštanju]]. V gosteh so remizirali z 1:1, doma pa zmagali s 4:0, ter se tako uvrstili v tretjo ligo. === Uvrstitev v Tretjo Ligo (2013–2015) === Po igranju v nižjih ligah so v sezono 2013/14 "plavi" vstopili kot prvaki četrte lige in se preselili v tretjo ligo vzhod. Ptujska Drava je kar nekaj časa držala odlično pozicijo na lestvici. Nekajkrat so se zavihteli tudi na prvo mesto prvenstvene razpredelnice, a jim je ob koncu prvenstva zmanjkalo moči, da bi le tega tudi osvojili. Usoden je bil poraz prav proti neposrednim tekmecem v 20. krogu, ko jih je [[ND Dravinja|Dravinja]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] premagala s 4:0. Člani izvršnega odbora [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]] so pred novo sezono na redni seji na [[Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] reorganizirali tekmovanje 3. slovenske nogometne lige, ki je bila doslej razdeljena na dve diviziji in sicer 3. SNL – vzhod in 3. SNL – zahod. Izvršni odbor je podal predlog za reorganizacijo tekmovanja v tretji ligi, ki naj bi bila od sezone 2014/15 razdeljena na štiri divizije. Ustanovljene so bile lige '''vzhod''' (iz [[Murska Sobota|MNZ Murska Sobota]] in [[Lendava|MNZ Lendava]]), '''sever''' (iz [[Maribor|MNZ Maribor]] in [[Celje|MNZ Celje]] ter MNZ Ptuj), '''center''' (iz [[Ljubljana|MNZ Ljubljana]] in [[Kranj|MNZ Gorenjska Kranj]]) ter '''zahod''' (iz [[Koper|MNZ Koper]] ter [[Nova Gorica|MNZ Nova Gorica]]). V sezoni 2014/2015 je Drava tako nastopala v 3.SNL- Sever in si z drugim mestom (prvo je osvojila ekipa [[Nogometni klub Maribor B|Maribor B]]) priigrala kvalifikacije za vstop v drugo ligo. Tretja točka pravilnika o drugi članski ekipi nogometnega kluba 1. SNL namreč veleva, da lahko klubi 1.SNL (v tem primeru NK Maribor) z drugo člansko ekipo nastopajo le v 3. SNL ali tekmovanju nižjega ranga. V primeru, da druga članska ekipa osvoji mesto, ki prinaša napredovanje v višji rang, pravica napredovanja pripada naslednje uvrščeni ekipi. Ta pravica je tako pripadla drugouvrščeni Dravi, ki se je za mesto v 2. slovenski nogometni ligi pomerila z [[NK Odranci]], prvaki tretje lige vzhod. Na prvi tekmi, ki se je odigrala na Ptuju, so igralci Drave zmagali z 2:0, v gosteh pa izgubili z 2:1. Drava je zaradi boljšega skupnega rezultata v sezoni 2015/2016 zaigrala v drugi slovenski nogometni ligi. === Napredovanje v Drugo Ligo (2015–2017) === Prvo sezono po povratku v 2. SNL je Drava Ptuj končala z odličnim 3. mestom. Prvi strelec ekipe je bil [[Nastja Čeh]] z osmimi zadetki.<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2016|website=www.nzs.si|accessdate=2022-07-14|language=en|archive-date=2022-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220704025546/https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2016|url-status=dead}}</ref> FC Drava Ptuj je v sezoni 2016/2017 nastopala v 2. SNL, kjer je med 10-imi ekipami osvojila 5 mesto z 31. točkami. Trener ekipe je bil [[Simon Sešlar]], prvi strelec ekipe pa [[Adnan Bešić]] s 14-imi zadetki.<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2017|website=www.nzs.si|accessdate=2022-07-14|language=en|archive-date=2022-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220714122801/https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2017|url-status=dead}}</ref> === Skorajšnja vrnitev v PrvoLigo (2017–2018) === V sezoni 2017/2018 je Drava Ptuj osvojila 2. mesto v 2. SNL, končala je le za kajsnejšimi prvaki PrveLige [[NŠ Mura|Muro]]. Takrat so zbrali največ točk v drugi ligi v zgodovini kluba: 66. Za uvrstitev v PrvoLigo je Drava odigrala dve kvalifikacijski tekmi proti [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglavu]]. Prvo tekmo na Ptuju je odigrala z 1:2, drugo tekmo v Kranju je začela obetavno potem, ko je Jaka Bizjak zadel dva gola in Dravo popeljal do vodstva skupnem seštevku, je Drava popustila in prejela 4 zadetke. Tako si je obstanek z zmago na obeh tekmah priigral klub iz Kranja. Najboljši strelec v celotni sezoni je bil [[Nastja Čeh]], z 10-imi zadetki.<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2018|website=www.nzs.si|accessdate=2022-07-14|language=en|archive-date=2022-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220714122741/https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2018|url-status=dead}}</ref> === Obstanek v Drugi ligi (2018–2021) === Sezono 2018/19 je Drava Ptuj prav tako odigrala v 2. SNL. Osvojila je 7. mesto s 45 točkami med 16-imi ekipami. Največ nastopov med vsemi igralci je zbral [[Mitja Rešek]], največ zadetkov, 11, je dosegel [[Matthias Fanimo]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/Default.asp?action=lestvica&id_menu=238|website=www.nzs.si|accessdate=2022-07-14|language=en|archive-date=2022-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220714122802/https://www.nzs.si//tekmovanja/Default.asp?action=lestvica&id_menu=238|url-status=dead}}</ref> Nedokončano oz. prekinjeno sezono 2019/2020 ([[Covid-19|COVID19]]) je Drava Ptuj v 2. SNL končala na 11. mestu. Največ tekem je odigral Matic Marcius, največ zadetkov (9) pa je dosegel Nermin Haljeta.<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/Default.asp?action=lestvica&id_menu=238|website=www.nzs.si|accessdate=2022-07-14|language=en|archive-date=2022-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220714122802/https://www.nzs.si//tekmovanja/Default.asp?action=lestvica&id_menu=238|url-status=dead}}</ref> Sezono 2020/2021 je Drava v 2.SNL zaključila na 13. mestu. Največ tekem je odigral Drilon Kryzeiu (22), največ zadetkov pa Amir Kahrimanović (5). === Izpad v Tretjo ligo (2021–2022) === Po katastrofalni sezoni 2021/2022 je članska ekipa Drave sezono končala na 16.mestu, kar pomeni, da je izpadla iz druge slovenske nogometne lige. === Obstanek v tretji ligi (2022–2023) === V 2022 je Dravo prevzel primorski poslovnež Andrej Maglica, prav tako pa je to sezono pridobila novega proizvajalca dresov japonsko podjetje Mizuno. Klub je tudi spremenil ime iz NŠ Drave Ptuj v FC Dravo Ptuj. Sezono so končali na 2. mestu, 2 točki za prvaki [[ND Dravinja|Dravinjo]]. V [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|pokal Pivovarne Union]] se niso uvrstili, saj so izgubili proti [[ŠD Apače|Apačam]] že v 1. krogu predtekmovanja MNZ Ptuj. Njihov najboljši strelec je bil Klemen Mlakar, z 11-imi goli. === Napredovanje v drugo ligo (2023–2024) === Drava je sezono zaključila na 1. mestu, 16 točk pred drugouvrščenim [[NK Krško Posavje|Krško Posavjem]], sezono so prav tako zaključili z drugimi največ zadetimi goli v ligi in sicer z 81-imi, ter najmanj prejetimi 24-imi. Med sezono je klub zapustil trener Simon Dvoršak, ki je odšel v Bistrico. Zato je vodenje začasno prevzel športni direktor Edo Flego. Januarja 2024 pa se je v klub vrnil nekdanji trener Jura Arsić. V [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|pokal Pivovarne Union]] se ponovno niso uvrstili, potem ko so v 1. krogu visoko odpravili [[ŠD Gerečja vas|Gerečjo vas]] z 1:7, so v 2. krogu predtekmovanja MNZ Ptuj izpadli proti [[ŠD Hajdina|Hajdini]], končen rezultat je bil 5:6 po enajstmetrovkah. Njihov najboljši strelec v tej ligaški sezoni je bil kapetan Nik Erhatič z 10-imi goli. === Povratek v drugo ligo (2024–2025) === Drava je po treh krogih na 6. mestu, 3 točke pred prvouvrščeno [[ND Gorica|Gorico]]. Pred začetkom sezone je klub zapustil trener [[Jura Arsić]], ki je odšel v [[NK Aluminij Kidričevo|Aluminij]]. Nasledil ga je nekdanji igralec Drave [[Saša Gajser]]. Trenutni najboljši strelec v ligaški sezoni je Nick Hanik Horvat z dvema goloma. ==Identiteta kluba== ===Barve, dresi in vzdevki=== Večino svojega časa Drava nosi modro barvo na dresih, od koder tudi izvira njihov vzdevek "Plavi". A še pred ustanovitvijo Drave, je pred njo obstajal SK Ptuj, ki je nosil vijolično barvo. Njihov drug vzdevek "Kurenti" izvira iz tradicionalnega pustnega lika Kurenta, ki je značilen za Ptuj in okolico. Po izpadu Drave v četrto ligo leta 2011, so njihovi sponzorji bili Calcio Napoli 24, Canper in Dakinda. ====Proizvajalci dresov==== {| class="wikitable" style="width: 20%; text-align: center; margin-left" |- ! scope="col" |Leta ! scope="col" |Proizvajalec dresov |- | scope="row" |2011–2013 | [[Errea]] |- | scope="row" |2013–2018 | [[Adidas]] |- | scope="row" |2018–2020 | [[Erima]] |- | scope="row" |2020–2022 | [[Kelme]] |- | scope="row" |2022–present | [[Mizuno]] |- |} ===Himna=== Uradno himno navijačev FC Drave je sestavil znani Ptujčan, enigmatik in tiskar Edi Klasinc, poje pa se na melodijo pesmi Glory Glory Hallelujah! Besedilo: Mi navijamo za plave, za igralce ptujske "Drave", ki zaslužijo si zmago, saj zanjo se bore. Navijači brez zavisti, saj "Dravašem" smo koristni, res brez nas bi točke dali nasprotniku v korist. Vendar plavi se ne dajo, saj igrati dobro znajo, mreža tuja spet se trese, že točke novo so. Točke "Drava" pridno zbira, plavim nihče ni ovira, če naprej tako še šlo bo, še v ligi ostala bo. ==Zgodovina po sezonah== {|class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- !Sezona !Liga !Mesto !Točke !Odigrane tekme !Zmage !Remiji !Porazi !Zadeti goli !Prejeti goli ![[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |2011-12 |Štajerska liga |4. |50 |26 |15 |5 |6 |71 |31 |''se niso uvrstili'' |- |2012-13 |Super Liga MNZ Ptuj |bgcolor=lightgreen|'''1.''' |71 |25 |23 |2 |0 |103 |33 |''se niso uvrstili'' |- |2013-14 |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL - Vzhod]] |2. |57 |26 |18 |3 |5 |59 |23 |'''Osmina finala''' |- |2014-15 |3. SNL - Sever |bgcolor=lightgreen|'''2.''' |61 |26 |19 |4 |3 |82 |29 |'''1. krog''' |- |2015-16 |[[Druga slovenska nogometna liga 2015/16|2. SNL]] |3. |46 |27 |13 |7 |7 |43 |42 |'''Četrtfinale''' |- |2016-17 |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |5. |31 |25 |9 |4 |12 |45 |55 |''se niso uvrstili'' |- |2017-18 |2. SNL |2. |66 |30 |21 |3 |6 |68 |37 |'''Osmina finala''' |- |2018-19 |2. SNL |7. |45 |30 |13 |6 |11 |49 |35 |'''1. krog''' |- |2019-20 |2. SNL |11. |21 |20 |6 |3 |11 |28 |34 |''se niso uvrstili'' |- |2020-21 |2. SNL |13. |22 |22 |7 |4 |11 |32 |40 |'''Četrtfinale''' |- |2021-22 |2. SNL |bgcolor=pink|'''16.''' |20 |30 |5 |5 |20 |30 |92 |''se niso uvrstili'' |- |2022-23 |3. SNL - Vzhod |2. |49 |25 |14 |7 |4 |55 |22 |''se niso uvrstili'' |- |2023-24 |3. SNL - Vzhod |bgcolor=lightgreen|'''1.''' |63 |26 |20 |3 |3 |81 |24 |''se niso uvrstili'' |- |2024-25 |2. SNL |6. |4 |3 |1 |1 |1 |5 |3 |trenutno se ni začel |} *sezona 2024/25 še poteka. == Stadion == Drava igra svoje tekme na Mestnem stadionu vse od leta 1955. Pred tem je klub igral na igrišču na desnem bragu Drave, igrišču v Ljudskem vrtu (Partizan), igrišču pri Rogozniški cesti (nekdanje skladišče Metalke). Pred izgradnjo stadiona na Ormoški cesti je prostor služil namenom kmetijstva in je bil v lasti [[Herbersteini|grofa Herbersteina]]. Stadion je bil zgrajen leta 1955. V letu 2005 je bil prenovljen, po prenovi si je eno izmed tekem si je ogledal tudi takratni predsednik UEFE [[Michel Platini]]. [[Mestni stadion Ptuj|Mestni stadion]] je eden izmed večjih stadionov v Sloveniji, njegova kapaciteta znaša 1,592 sedežev. Poleg nogometa služi tudi za namen atletike. Poleg tega da na njem igra Drava, so v preteklosti za kratek čas igrali tudi [[Nogometni klub Maribor|Maribor]], [[NK Zavrč|Zavrč]] in [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], ko so se izvajala dela na njihovih stadionih. Na njem pa so tudi zaigrale mladinske selekcije Slovenske nogometne reprezentance, največkrat je bila to selekcija U21. ==Mednarodne tekme== {| class="wikitable" |- style="background:#d0e7ff;" !Datum!!Vrsta tekme!!Ekipe!!Rezultat |- |1. september 2010||Prijateljska tekma||{{flagicon|Slovenia}} Slovenija U18 vs. {{flagicon|Austria}} Avstrija U18||2-4 |- |6. september 2011||[[Kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2013 v nogometu do 21 let|Kvalifikacije za EURO 2013 do 21 let]]||{{flagicon|Slovenia}} [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija U21]] vs. {{flagicon|Ukraine}} [[Ukrajinska nogometna reprezentanca do 21 let|Ukrajina U21]]||1-1 |- |5. junij 2012||[[Kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2013 v nogometu do 21 let|Kvalifikacije za EURO 2013 do 21 let]]||{{flagicon|Slovenia}} [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija U21]] vs. {{flagicon|Finland}} [[Finska nogometna reprezentanca do 21 let|Finska U21]]||2-0 |- |10. september 2013||[[Kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2015 v nogometu do 21 let|Kvalifikacije za EURO 2015 do 21 let]]||{{flagicon|Slovenia}} [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija U21]] vs. {{flagicon|Denmark}} [[Danska nogometna reprezentanca do 21 let|Danska U21]]||2-2 |- |11. september 2018||[[Kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2019 v nogometu do 21 let|Kvalifikacije za EURO 2019 do 21 let]]||{{flagicon|Slovenia}} [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija U21]] vs. {{flagicon|Kazakhstan}} [[Kazahstanka nogometna reprezentanca do 21 let|Kazakhstan U21]]||2-1 |- |11. oktober 2023||Prijateljska tekma||{{flagicon|Slovenia}} Slovenija U16 vs. {{flagicon|Austria}} Avstrija U16||1-6 |} == Rivalstvo == Dravin največji rival je [[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]] iz sosednjega [[Kidričevo|Kidričevega]]. Kljub temu, da je Drava v zadnjem času igrala v nižjih ligah, so tekme z Aluminijem še vedno precej pričakovan dogodek. Prva tekma po ponovni ustanovitvi kluba med Aluminijem in Dravo je potekala 4. oktobra 2015, ki si je končala z zmago Drave v Kidričevem. == Nogometna šola Drava Ptuj == [[File:Nšdrava.jpg|thumb|Selekcija u11 z maskoto Petkom po osvojenem 2. mestu na domačem mednarodnem turnirju Mladi Dravaš 2015]] [[File:Nsdrava2.jpg|thumb|Igralci nogometne šole Drava Ptuj s svojimi navijači]] Nogometna šola Drava Ptuj, je bila ustanovljena 1. decembra 2004, prvi predsednik pa je postal Marjan Pongrac. Šola je vključevala otroke od petega leta starosti, k njihovemu delovanju pa sodita tudi kadetska in mladinska ekipa. V začetku je bilo v šolo vpisanih približno trideset otrok, a se je kasneje to število večalo. V sezoni 2008/2009 je tako nogometno šolo obiskovalo 450 otrok, ki so v petnajstih ekipah nastopali v različnih ligah. Poseben mejnik v delovanju šole je predstavljalo tudi prvo mesto v 2. slovenski kadetski in mladinski ligi ter posledično preboj v prvo ligo, v kateri je Nogometna šola Drava Ptuj nastopala tri sezone. Vse do sezone 2011/2012, ko je bila zaradi finančnih težav Nogometnega kluba Drava s strani Nogometne zveze Slovenije neopravičeno kaznovana in bila poslana v najnižji tekmovalni razred. Nogometno šolo danes obiskuje približno 200 otrok, selekcija do 15 let igra v 2. ligi, kjer je v sezoni 2023/24 končala na predzadnjem 9. mestu, kadeti igrajo v 2. SKL Vzhod, kjer so v sezoni 2023/24 zasedli 4. mesto, blizu povratka v EON NextGen ligo je bila selekcija U19, ki je na koncu zasedla 2. mesto, dve točki za zmagovalcem [[NK Fužinar|Fužinarjem]] iz [[Ravne na Koroškem|Raven]]. == Igralci == ===Trenutna ekipa=== {{Fs start}} {{Fs player|no=1|nat=CRO|pos=GK|name=Kristijan Župić}} {{Fs player|no=3|nat=SVN|pos=DF|name=Mihajlo Maletić}} {{Fs player|no=5|nat=SVN|pos=DF|name=Fabian Pšajd}} {{Fs player|no=6|nat=CRO|pos=DF|name=Rafael Luka Stojanović}} {{Fs player|no=7|nat=POR|pos=MF|name=Ugo Coelho}} {{Fs player|no=8|nat=FRA|pos=MF|name=Jonathan Tassin}} {{Fs player|no=9|nat=SER|pos=FW|name=Uroš Mrdaković}} {{Fs player|no=10|nat=SVN|pos=FW|name=Klemen Mlakar}} {{Fs player|no=11|nat=MRI|pos=FW|name=Mike Gaspard}} {{Fs player|no=12|nat=CRO|pos=GK|name=Karlo Bliznac}} {{Fs player|no=15|nat=SVN|pos=MF|name=Nik Bek}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=16|nat=SVN|pos=MF|name=Luka Gole}} {{Fs player|no=17|nat=SVN|pos=DF|name=Tilen Mlakar}} {{Fs player|no=18|nat=ITA|pos=MF|name=Mouhamed Diomande}} {{Fs player|no=19|nat=CRO|pos=DF|name=David Žulj}} {{Fs player|no=20|nat=SVN|pos=MF|name=Jan Pušnik}} {{Fs player|no=22|nat=SVN|pos=DF|name=Aljaž Džankič}} (kapetan) {{Fs player|no=25|nat=AUT|pos=DF|name=Karlo Lalić}} {{Fs player|no=26|nat=BUL|pos=FW|name=Vasil Andoni}} {{Fs player|no=29|nat=SVN|pos=|name=Jaka Nejc Gobec}} {{Fs player|no=31|nat=SVN|pos=DF|name=Gal Piskar}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=|name=Nai Lipuš}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Ambrož Čič}} {{Fs end}} == Nekdanji znani nogometaši == <small>Opomba: Nekateri nogometaši so klub zapustili že kot mladinci in niso zaigrali na nobeni članski tekmi.</small> <div style="height:500px; overflow-y:auto; margin:0 auto; border:1px solid #BBB"> {{col-begin}} {{col-break|width=42%}} '''Slovenija''' * {{flagicon|Slovenia}} [[Nino Žugelj]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Mitja Rešek]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Siniša Anđelković]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Nejc Skubic]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Rok Kronaveter]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Jon Šporn]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Školnik]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Franc Fridl]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Nastja Čeh]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Svit Sešlar]] * {{flagicon|Slovenia}} Marko Brest {{col-break|width=58%}} '''Hrvaška''' * {{flagicon|Croatia}} [[Miljenko Mumlek]] '''Nigerija''' * {{flagicon|Nigeria}} [[Matthias Fanimo]] {{col-end}} </div> ==Nagrade== *'''3. SNL Vzhod: 1''' :: 2023-24 *'''Superliga MNZ Ptuj: 1''' :: 2012–13 *'''Pokal MNZ Ptuj: 4''' :: 2014–15, 2016–17, 2017–18, 2019-20 == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.nk-drava.com/}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Drava]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2004]] [[Kategorija:Ptuj]] 16auyw06omi39c81t29nfdqlip2cu21 0 565698 6740930 6624192 2026-08-22T15:16:23Z ~2026-46061-32 264715 6740930 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Društvo ljubiteljev antropomorfnih živali - kosmatkov}} {{Infobox recurring event | name = SloFluffCon | status = Aktivno | genre = [[Kosmatki|kosmatinsko zborovanje]] | venue = Grand Hotel Union Eurostars | location = Ljubljana, Slovenija | country = Slovenija | years_active = <!-- {{age|2023|08|19}} --> | last = <!-- {{start date|df=yes|2024|mm|dd}} --> | organised = Slovensko kosmatinsko društvo | website = {{Official URL}} |frequency = enkrat letno |logo=Slika:SloFluffCon.svg |first=<!-- {{start date|df=yes|2023|mm|dd}} --> }} '''SloFluffCon''' (običajno skrajšano '''SFC''') je mednarodno zborovanje [[Kosmatki|kosmatkov]], ki poteka v [[Slovenija|Sloveniji]]. Gre za dogodek, namenjen ljubiteljem in pripadnikom kosmatkov, kjer se udeleženci iz različnih držav zberejo, da bi delili svojo strast do antropomorfnih živali, kulture in umetnosti, povezane s to subkulturo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-celje-v-znamenju-kosmatkov-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski-kongres/251189|title=FOTO: Mesto v znamenju kosmatkov, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=30. 8. 2024|website=Mariborinfo|last=Osim|first=Žan}}</ref> SloFluffCon je največje tovrstno zborovanje v Sloveniji, saj se na tem zborovanju vsako leto zbere približno 150 udeležencev.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-04-06|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> == Zgodovina == Zborovanje SloFluffCon je bilo vzpostavljeno na podlagi ideje iz leta 2020, ko so se organizatorji odločili ustvariti dogodek, ki bi povezal skupnost kosmatkov v Sloveniji in okoliških državah - želeli so pripraviti mednarodni "furry convention" v Sloveniji. Prva izvedba SloFluffCona se je zgodila leta 2023, ko je Hotel Evropa v [[Celje|Celju]] gostil goste, ki so se udeležili številnih dogodkov in aktivnosti, ki jih je dogodek ponujal.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.}}</ref> Ta izvedba SFC je bila hkrati tudi prvo mednarodne zborovanje kosmatkov izvedeno v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Parada kosmatih dvoživk {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/parada-kosmatih-dvozivk|website=radiostudent.si|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Leta 2024 je SFC potekal na istem prizorišču kot prvo leto. Posebej je dogodek zaznamoval obisk župana [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]] - [[Matija Kovač|Matije Kovača]], ki se je s kosmatki tudi podružil.<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> == Organizacija == SloFluffCon organizira ''Slovensko kosmatinsko društvo''<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko kosmatinsko društvo - Bizi|url=https://www.bizi.si/SLOVENSKO-KOSMATINSKO-DRUSTVO/|website=www.bizi.si|accessdate=2024-08-31}}</ref>, ki dogodek vodi kot neprofitno iniciativo, v celoti izvedeno prostovoljnim delom.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-kosmatki-bodo-stiri-dni-zajeli-ulice-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski|title=FOTO: Kosmatki bodo štiri dni zajeli ulice, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=31. 8. 2024|website=ptujinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=Osim|first=Žan}}</ref> Vsa zbrana sredstva so namenjena izključno organizaciji zborovanja. == SloFluffCon po letih == Spodaj je tabela s statističnimi podatki za vsako leto, v katerem je potekalo zborovanje SloFluffCon. Od leta 2024 ima dogodek vsako leto vsaj enega častnega gosta. Od leta 2023 ima SFC vsako leto svojo "temo", ki jo odražajo vzorci majic, ovratnih trakov in dekoracija prizorišča. {| class="wikitable" ! Kongres !! Termin !! Lokacija !! Tema |- ! SloFluffCon 2023 | 19–22 avgust 2023 || rowspan="2" | Hotel Evropa, Celje, Slovenija || Skrivni agenti |- ! SloFluffCon 2024 | 24–27 avgust 2024|| Skrivnost v hotelu |- !SloFluffCon 2026 |22-25 januar 2026 | rowspan="2" |Grand Hotel Union, Ljubljana, Slovenija |Atomska prihodnost |- !SloFluffCon 2027 |21-24 januar 2027 |Vsakdanji junaki |} == Osrednji dogodki == *'''Garderoba za kosmatince "fursuit lounge"''' je močno klimatiziran prostor, namenjen za udeležence z kostumi, kjer se ti lahko ohladijo ter odpočijejo od dogajanja na kongresu in nošenja kostumov. * '''Moj prvi "furry" kongres''', ki novince pripravi na njihov prvi kongres. * '''Trgovska jama''', kjer lahko udeleženci prodajajo svoje izdelke. * '''Skupinsko fotografiranje''' združi udeležence v kostumih za nepozabno skupinsko sliko. * '''Igre v kostumih''', kjer udeleženci tekmujejo ali sodelujejo v svojih kostumih. * '''Izmenjava prigrizkov''', kjer udeleženci delijo in izmenjujejo svoje lokalne prigrizke z drugimi. * '''Organiziran sprehod v kostumih''' po mestnih ulicah * '''Kosmati ples''' z DJ-ji in svetlobnimi efekti. * '''Posebni dogodki''', ki jih vodi ali organizira povabljeni častni gost, znan član skupnosti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|SloFluffCon}} * [https://slofluffcon.org/ Uradna spletna stran] * [https://facebook.com/slofluffcon/ Facebook stran] * [https://x.com/slofluffcon Profil na omrežju X] [[Kategorija:Kosmatki]] 8bm7oje9d0tdzevbf2q167iwzkuns16 6740967 6740930 2026-08-22T16:44:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6740967 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Društvo ljubiteljev antropomorfnih živali - kosmatkov}} {{Infobox recurring event | name = SloFluffCon | status = Aktivno | genre = [[Kosmatki|kosmatinsko zborovanje]] | venue = Grand Hotel Union Eurostars | location = Ljubljana, Slovenija | country = Slovenija | years_active = <!-- {{age|2023|08|19}} --> | last = <!-- {{start date|df=yes|2024|mm|dd}} --> | organised = Slovensko kosmatinsko društvo | website = {{Official URL}} |frequency = enkrat letno |logo=Slika:SloFluffCon.svg |first=<!-- {{start date|df=yes|2023|mm|dd}} --> }} '''SloFluffCon''' (običajno skrajšano '''SFC''') je mednarodno zborovanje [[Kosmatki|kosmatkov]], ki poteka v [[Slovenija|Sloveniji]]. Gre za dogodek, namenjen ljubiteljem in pripadnikom kosmatkov, kjer se udeleženci iz različnih držav zberejo, da bi delili svojo strast do antropomorfnih živali, kulture in umetnosti, povezane s to subkulturo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-celje-v-znamenju-kosmatkov-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski-kongres/251189|title=FOTO: Mesto v znamenju kosmatkov, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=30. 8. 2024|website=Mariborinfo|last=Osim|first=Žan}}</ref> SloFluffCon je največje tovrstno zborovanje v Sloveniji, saj se na tem zborovanju vsako leto zbere približno 150 udeležencev.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-04-06|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> == Zgodovina == Zborovanje SloFluffCon je bilo vzpostavljeno na podlagi ideje iz leta 2020, ko so se organizatorji odločili ustvariti dogodek, ki bi povezal skupnost kosmatkov v Sloveniji in okoliških državah - želeli so pripraviti mednarodni "furry convention" v Sloveniji. Prva izvedba SloFluffCona se je zgodila leta 2023, ko je Hotel Evropa v [[Celje|Celju]] gostil goste, ki so se udeležili številnih dogodkov in aktivnosti, ki jih je dogodek ponujal.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.}}</ref> Ta izvedba SFC je bila hkrati tudi prvo mednarodne zborovanje kosmatkov izvedeno v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Parada kosmatih dvoživk {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/parada-kosmatih-dvozivk|website=radiostudent.si|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Leta 2024 je SFC potekal na istem prizorišču kot prvo leto. Posebej je dogodek zaznamoval obisk župana [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]] - [[Matija Kovač|Matije Kovača]], ki se je s kosmatki tudi podružil.<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> == Organizacija == SloFluffCon organizira ''Slovensko kosmatinsko društvo''<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko kosmatinsko društvo - Bizi|url=https://www.bizi.si/SLOVENSKO-KOSMATINSKO-DRUSTVO/|website=www.bizi.si|accessdate=2024-08-31}}</ref>, ki dogodek vodi kot neprofitno iniciativo, v celoti izvedeno prostovoljnim delom.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-kosmatki-bodo-stiri-dni-zajeli-ulice-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski|title=FOTO: Kosmatki bodo štiri dni zajeli ulice, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=31. 8. 2024|website=ptujinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=Osim|first=Žan}}</ref> Vsa zbrana sredstva so namenjena izključno organizaciji zborovanja. == SloFluffCon po letih == Spodaj je tabela s statističnimi podatki za vsako leto, v katerem je potekalo zborovanje SloFluffCon. Od leta 2024 ima dogodek vsako leto vsaj enega častnega gosta. Od leta 2023 ima SFC vsako leto svojo "temo", ki jo odražajo vzorci majic, ovratnih trakov in dekoracija prizorišča. {| class="wikitable" ! Kongres !! Termin !! Lokacija !! Tema |- ! SloFluffCon 2023 | 19.–22. avgust 2023 || rowspan="2" | Hotel Evropa, Celje, Slovenija || Skrivni agenti |- ! SloFluffCon 2024 | 24.–27. avgust 2024|| Skrivnost v hotelu |- !SloFluffCon 2026 |22.-25. januar 2026 | rowspan="2" |Grand Hotel Union, Ljubljana, Slovenija |Atomska prihodnost |- !SloFluffCon 2027 |21.-24. januar 2027 |Vsakdanji junaki |} == Osrednji dogodki == *'''Garderoba za kosmatince "fursuit lounge"''' je močno klimatiziran prostor, namenjen za udeležence z kostumi, kjer se ti lahko ohladijo ter odpočijejo od dogajanja na kongresu in nošenja kostumov. * '''Moj prvi "furry" kongres''', ki novince pripravi na njihov prvi kongres. * '''Trgovska jama''', kjer lahko udeleženci prodajajo svoje izdelke. * '''Skupinsko fotografiranje''' združi udeležence v kostumih za nepozabno skupinsko sliko. * '''Igre v kostumih''', kjer udeleženci tekmujejo ali sodelujejo v svojih kostumih. * '''Izmenjava prigrizkov''', kjer udeleženci delijo in izmenjujejo svoje lokalne prigrizke z drugimi. * '''Organiziran sprehod v kostumih''' po mestnih ulicah * '''Kosmati ples''' z DJ-ji in svetlobnimi efekti. * '''Posebni dogodki''', ki jih vodi ali organizira povabljeni častni gost, znan član skupnosti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|SloFluffCon}} * [https://slofluffcon.org/ Uradna spletna stran] * [https://facebook.com/slofluffcon/ Facebook stran] * [https://x.com/slofluffcon Profil na omrežju X] [[Kategorija:Kosmatki]] f0a07seuun1a5nh07ytbfqf7fy0tfcf 14 567426 6740968 6396073 2026-08-22T16:45:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 opis pp 6740968 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Furry}} Ta kategorija vsebuje članke o [[Kosmatki|kosmatkih]]. {{Cat main|Kosmatki}} [[Kategorija:Subkulture]] o0i3p9l7e9aplx79tdu3guz7tuvs50q 0 569756 6741104 6331962 2026-08-23T05:07:02Z Romanm 13 [[Gradišče (razločitev)]] 6741104 wikitext text/x-wiki '''Gradiška''' je lahko: * [[Gradiška]], občina Kungota, Slovenija * [[Gradiška, Bosna in Hercegovina]] (nekdaj ''Bosanska Gradiška'') * [[Stara Gradiška]], Hrvaška * [[Nova Gradiška]], Hrvaška == Glej tudi == * [[Gradišče (razločitev)]] {{georaz}} rgt24wch8eeuz1yhdsuck2s1zte9gru 0 572320 6740904 6360235 2026-08-22T14:42:54Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740904 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mehurjasta riba]] {{Redirect category shell| {{R from scientific name|fish}} }} h01if8k34tqieu03dj90q7h677m611m 10 572324 6740901 6360242 2026-08-22T14:40:28Z Pinky sl 2932 |always_display=yes 6740901 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Cottoidei |parent=Perciformes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=17 November 2024 |language=en}} |always_display=yes }} f6jny8pli2tu3aad6owp0gzelntwvp4 4 573517 6741221 6733688 2026-08-23T11:45:20Z XJaM 3 dp+/m+/slog/popravki tipkarskih 6741221 wikitext text/x-wiki {{short description|Uradno pravilo slovenske Wikipedije o rabi UI.}} {{redirect|Wikipedija:LLM | esej | Wikipedija:Veliki jezikovni modeli|smernico o programih LLM kot virih|WP:RSML{{!}}Wikipedija:Zanesljivi viri (WP:RSML)}} {{pravilo}}{{bližnjica|WP:AI}} Ta stran opisuje postopanje skupnosti slovenske Wikipedije, ko naleti na prispevek ali urejanje, ki ga je ustvarila umetna inteligenca. Pravilnik rabo umetne inteligence povsem ne prepoveduje, jo pa omejuje. Odgovornost za urejanja z umetno inteligenco nosi uporabnik sam. Z letom 2022 so izredno priljubljeni postali [[veliki jezikovni model|obsežni jezikovni modeli]], kot so na primer spletni klepetalnik [[ChatGPT]], [[Claude (jezikovni model)|Claude]], [[DeepSeek (klepetalni bot)|DeepSeek]], [[Google Gemini|Gemini]], [[Grammarly]] ali [[Grok (klepetalni bot)|Grok]]. Zaradi svojih tehnoloških zasnov ti navkljub nekaterim svojim prednostim, kot je [[strojno prevajanje]], pogosto ne zadostujejo za neposredno izdelavo besedil, primernih za Wikipedijo, saj ne navajajo virov, imajo neprimerno zgradbo besedila ter pogosto navajajo povsem napačne podatke. Predlog smernice poskuša očrtati: *identifikacijo besedil, generiranih z umetno inteligenco ter njihovo skladnost s [[:Kategorija:Pravila in smernice Wikipedije|trentnimi smernicami slovenske Wikipedije]]; *identifikacijo slik in ostale medije, ki so bili generirani z umetno intelligenco, ter zagotoviti njihovo pravilno rabo; *ohranjati sledljivost uporabnikov, ki rabijo generativno umetno inteligenco ter jih po potrebi sankcionirati. == Pomanjkljivosti rabe == {{bližnjica|WP:LLM}} Čeprav so lahko [[veliki jezikovni model|obsežni jezikovni modeli]] zelo uporabni, lahko strojno generirano besedilo vsebuje napake, pomanjkljivosti ali pa je povsem neuporabno. Natančneje, če od tovrstnega modela zahtevate, naj »napiše članek za Wikipedijo«, je lahko rezultat včasih popolna izmišljotina z neobstoječimi sklici ali viri. Besedilo je lahko [[WP:NPOV|pristransko]], [[WP:BLP|obrekuje žive osebe]] ali [[WP:AP|krši avtorske pravice]]. Zato morajo vsa besedila, ki jih ustvarijo modeli, pred rabo v člankih preveriti uporabniki. Uporabnikom, ki se teh tveganj ne zavedajo v celoti in niso sposobni odpraviti omejitev orodij, je urejanje '''odsvetovano'''. Programov LLM se ne sme rabiti za naloge, s katerimi uporabnik ni dobro seznanjen. Rezultate modela je treba strogo preveriti glede skladnosti z vsemi veljavnimi pravili. Tudi če je bila umetno generirana vsebina močno urejena, obstajajo primernejše alternative brez rabe generativne umetne inteligence. Tako kot pri vseh drugih urejanjih je uporabnik v celoti odgovoren za svoja urejanja. [[WP:NI|Wikipedija ni testni poligon]]. Odsvetovana je tudi raba modelov LLM za ustvarjanje komentarjev ali odgovor na pogovornih straneh. Programe LLM, ki se rabijo za ustvarjanje ali spreminjanje besedila, je treba navesti v povzetku urejanja, tudi če pogoji rabe posameznih modelov tega ne zahtevajo. === Kršitve smernic Wikipedije === Programi LLM so programi za dokončanje vzorca: besedilo ustvarjajo z izpisovanjem besed, ki bi najverjetneje sledile predhodni. Vzorce se naučijo iz [[besedilni korpus|besedilnih korpusov]], ki vključujejo najrazličnejše vsebine z interneta in od drugod, vključno z leposlovnimi deli, objavami na forumih, nestrukturirano in nizkokakovostno vsebino [[optimizacija spletnih strani|optimizacijo spletnih strani (SEO)]] itd. Tako bi lahko modeli LLM prišli do sicer prepričljivih zaključkov, ki pa jih ne podpira noben [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Upoštevajo lahko tudi pozive z absurdnimi predpostavkami. Vse to je v praksi enakovredno [[WP:OR|izvirnemu raziskovanju]], ki je na Wikipediji prepovedano, oziroma močno odsvetovano. Modeli LLM ne upoštevajo pravil Wikipedije o [[WP:P|preverljivosti]] in [[WP:RS|zanesljivih virih]]. Včasih modeli sploh ne dodajo navedb ali pa navedejo vire, ki ne izpolnjujejo pravil za zanesljive vire (vključno z navajanjem Wikipedije kot vira). V nekaterih primerih [[halucinacija (umetna inteligenca)|halucinirajo]] navedbe neobstoječih virov z izmišljanjem naslovov, avtorjev in URL-jev. Obsežni jezikovni modeli lahko zaradi [[algoritemska pristranskost|algoritemske pristranskosti]] generirajo vsebino, ki je sicer nevtralna v [[WP:TON|tonu]], ne pa tudi v [[WP:NEZA|vsebini]]. Generirana besedila LLM modelov lahko vsebujejo [[WP:AP|kršitve avtorskih pravic]], bodisi z dobesednim navajanjem avtorsko zaščitenih del kot tudi generiranjem nepotrebnega neposrednega navajanja v primeru povzemanja virov. Nekateri ponudniki LLM-jev prepovedujejo pridobitno rabo izdelkov svojih modelov, kar je v neskladju z licenco Creative Commons-Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji, pod katero je objavljeno besedilo v Wikipediji. Besedila, ki jih je generiral obsežen jezikovni model, se '''ne smatrajo za zanesljiv vir''', če teh ni objavil zanesljiv vir, ki je tudi preveril točnost navedb. == Pravilna raba == Modeli LLM so pomožna orodja in ne morejo nadomestiti človeške presoje. Od uporabnikov se pričakuje, da se seznanijo z značilnimi omejitvami določenega modela, nato pa morajo te omejitve premagati in zagotoviti, da so njihova urejanja skladna s trenutnimi smernicami in pravili. V ta namen morajo uporabniki pred rabo tovrstnih programov pridobiti precej izkušenj z opravljanjem enakih ali zahtevnejših nalog brez pomoči programske opreme. Prav tako se zavedajte omejitev [[strojno prevajanje|strojnega prevajanja]] in ne objavljajte nepregledanih strojno prevedenih besedil, saj ta ne doprinašajo h kakovosti člankov. V kolikor zaprošate modele LLM za nasvete pri pisanju, tj. če boste prosili za osnutke besedila, kako izboljšati odstavke, za kritiko besedila itd., se morajo uporabniki zavedati, da so vrnjene informacije nezanesljive. Uporabnik se mora zavedati, da LLM morda ne bo pravilno zaznal slovničnih napak, pravilno razlagal skladenjskih dvoumnosti ali ohranil ključne informacije nedotaknjene. Od programa LLM je mogoče zahtevati, da sam popravi pomanjkljivosti v svojih rezultatih, kot so manjkajoče informacije v povzetku ali neenciklopedičen ton, ti ne smejo nadomestiti ročnih popravkov. Pri odločanju, ali vključiti predloge in spremembe, sta potrebna ustrezna skrbnost in zdrava pamet. Za vse trditve, ki so podane v besedilu, zgeneriranem z umetno inteligenco, je treba poiskati ustrezne zanesljive vire. Ponavljajoča se zloraba programske opreme LLM in ponavljanje neželenih urejanj se sankcionira z [[Wikipedija:Pravila blokiranja|blokado]]. == Ravnanje z besedili umetne inteligence == Uporabnik, ki ugotovi, da LLM-generirana vsebina ni v skladu s pravili Wikipedije, in se ne odloči za takojšnjo odstranitev (kar je na splošno v redu), jo mora bodisi urediti do skladnosti bodisi na to opozoriti druge urednike. Najprej je treba preveriti dejanski obstoj navedenih virov. Vse trditve je nato treba preveriti glede na navedene vire. Ugotoviti je treba prisotnost celovitosti besedila in vira. Vse neskladnosti s pravili je treba odstraniti. Za opozorilo drugim urednikom naj uporabnik postavi {{tlx|AI-generated|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, vendar samo v kolikor težava ne bi bila hitro rešljiva. V [[WP:BLP|biografijah živih oseb]] je treba vsebino, ki ni skladna s pravili LLM, takoj odstraniti. Če bi odstranitev na zgoraj opisani način povzročila izbris celotne vsebine članka ali osnutka, postane [[WP:PZB|kandidat za izbris]]. Če je celotna stran dejansko napačna ali se opira na izmišljene vire, stran postane kandidat za [[WP:HITRO|hitro brisanje]] in se svetuje rabo prvega kriterija ({{xt|Popolni nesmisel, t.j. nepopravljivo inkoherentna stran brez vsebine, ki bi kaj pomenila.}}). Za opozarjanje uporabnikov o napačni rabi generativne umetne inteligence se rabijo naslednje predloge: * {{tl|uw-ai1}}, {{tl|uw-ai2}}, {{tl|uw-ai3}}, {{tl|uw-ai4}} === Urejevalski nasveti === * označujte članke, ki jih je generirala umetna inteligence, odstranjujte nereferencirano vsebino ter opozarjajte uporabnike na njihova napačna urejanja * razločevanje besedil umetne inteligence od človeških besedil je pogosto težko. Nekateri kazatelji, da je besedilo generirano z rabo LLM, so pogosto okrašene besedne zveze, »kot AI model« ipd. Drug indikator so lažne reference in druge [[halucinacija (umetna inteligenca)|halucinirane]] vsebine. Občasno se modeli AI postavljajo v vlogo turističnega vodnika, spet drugič pa bo govoril o napačnih subjektih v vnosih. Pri nišnih subjektih bo AI vstavljal velikokrat napačne podatke in pogoste oz. splošne podatke. Pri prepoznavi AI generiranega besedila je raba orodij za prepoznavo AI generiranih besedil, kot je [[GPTZero]], odsvetovana zaradi njihovih visokih deležev lažnih pozitivov. * AI generirana besedila niso zmeraj nereferencirana, preverite, da navedeni viri niso lažni, ter da pri odstranjevanju generiranih besedil AI ne odstranjujete legitimnega referenciranja. dyskrgkm3a5ccesdkcoepcsgts7zx0d 10 574507 6740854 6379765 2026-08-22T13:32:34Z Pinky sl 2932 |link=Črnuhi|Centrolophidae 6740854 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Črnuhi|Centrolophidae |parent=Stromateoidei |refs={{cite WoRMS|title=Stromateoidei|id=151749|year=2017|accessdate=1 May 2018|db=FishBase}} }} et4fnkwarix4tffm404y413nihipeu6 10 574788 6740996 6381859 2026-08-22T18:13:31Z Pinky sl 2932 |parent=Salmonoidei 6740996 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Postrvi|Salmonidae |parent=Salmonoidei |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=18 November 2024 |language=en}}<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} h5y7bsgga1otklemm6fbs8g0ue5ltub 0 576587 6740939 6724837 2026-08-22T15:31:06Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ostrižnjaki]]; dodal [[Kategorija:Prave mečarice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740939 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Mečarica | fossil_range = {{fossilrange|38|0}} [[eocen]]—sedanjost<ref>{{navedi splet |title=Monata (Eocene of Kazakhstan) |url=https://paleobiodb.org/classic/basicCollectionSearch?collection_no=113118 |website=Paleobiology Database |accessdate=2025-03-09}}</ref><ref name=fierstine>{{cite journal |last=Fierstine |first=Harry L. |title=A paleontological review of three billfish families (Istiophoridae, Xiphiidae, and Xiphiorhynchidae) |journal=Biological Sciences |year=1990 |page=11 |url=https://core.ac.uk/download/pdf/19137929.pdf }}</ref> | image = Xiphias gladius stuffed.jpg | image_caption = nagačen primerek | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{Cite iucn | author1 = Collette, B.B. | author2 = Di Natale, A. | author3 = Fox, W. | author4 = Graves, J. | author5 = Juan Jorda, M. | author6 = Pohlot, B. | author7 = Restrepo, V. | author8 = Schratwieser, J. | title = ''Xiphias gladius'' | date = 2022 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2022-1.RLTS.T23148A46625751.en | access-date = 14 October 2022}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Perciformes]] (ostrižnjaki) | familia = '''Xiphiidae''' | familia_authority = [[Constantine Samuel Rafinesque-Schmaltz|Rafinesque]], 1815 | genus = '''''Xiphias''''' | genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | species = '''''X. gladius''''' | binomial = ''Xiphias gladius'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | range_map = World distribution Swordfish.svg | range_map_caption = območje razširjenosti (v modrem) | synonyms = *''Xiphias imperator'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Theaenus Schneider|Schneider]], 1801</small> *''Tetrapterus imperator'' <small>(Bloch & Schneider, 1801)</small> *''Xiphias rondeletii'' <small>[[William Elford Leach|Leach]], 1814</small> *''Phaethonichthys tuberculatus'' <small>[[John Treadwell Nichols|Nichols]], 1923</small> *''Xiphias estara'' <small>Phillipps, 1932</small> *''Xiphias thermaicus'' <small>Serbetis, 1951</small> | synonyms_ref = <ref name="FishBase">{{navedi splet |title=''Xiphias gladius'' Linnaeus, 1758 |url=https://www.fishbase.org/summary/Xiphias-gladius.html |work=FishBase |accessdate=2025-03-09}}</ref> }} '''Mečarica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Xiphias gladius''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[ribe]] iz reda [[ostrižnjaki|ostrižnjakov]], razširjena po vseh [[svetovni ocean|svetovnih oceanih]] razen najhladnejših polarnih predelov. Najbolj je znana po dolgem, [[meč]]u podobnem izrastku glave, po katerem je dobila tudi ime – tako v [[slovenščina|slovenščini]] kot v drugih jezikih. Tudi znanstveno ime se nanaša na to značilnost: [[rodovno ime]] je prevzeto po [[stara grščina|grški]] besedi ξίφος (''ksifos''), [[vrstano ime|vrstno]] pa po [[latinščina|latinski]] ''gladius'', obe pomenita »meč«.<ref name="FishBase"/><ref name="Florida">{{navedi splet |last=Gardieff |first=S. |url=http://www.flmnh.ufl.edu/fish/Gallery/Descript/Swordfish/Swordfish.html |title=Swordfish |work=Prirodoslovni muzej Floride |access-date=2025-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150809050848/http://www.flmnh.ufl.edu/fish/Gallery/Descript/Swordfish/Swordfish.html |archive-date=2015-08-09}}</ref><ref name="NOAA synopsis">{{navedi splet|last1=Palko |first1=Barbara J. |last2=Beardsley |first2=Grant L. |last3=Richards |first3=William J. |year=1981 |title=Synopsis of the Biology of the Swordfish, Xiphias Gladius Linnaeus |series=NOAA technical report NMFS circular |issue=441 |publisher=U.S. Department of Commerce, National Oceanic and Atmospheric Administration, National Marine Fisheries Service |url=https://books.google.si/books?id=NA57ZEUGTkAC}}</ref> Je edini še živeči predstavnik rodu '''''Xiphias'''''. Po [[fosil]]nih ostankih je opisanih več sorodnih [[rod (biologija)|rodov]], zdaj pa je mečarica tudi edini še živeči predstavnik svoje [[družina (biologija)|družine]] ('''Xiphiidae''').<ref>{{Cite journal |s2cid = 20606448 |title=Fossil History of Billfishes (Xiphioidei) |year = 2006 |last1=Fierstine |first1=Harry L. |journal=Bulletin of Marine Science }}</ref> == Telesne značilnosti == [[slika:Xiphias gladius 7zz.jpg|thumb|left|Preparirana lobanja]] So velike ribe, ki v dolžino običajno zrastejo do tri metre, največji znani primerek pa je presegal 4,5 m dolžine in tehtal 650 kg.<ref name="FishBase"/> Imajo cilindrično telo z dvema hrbtnima plavutima, od katerih je prva mnogo večja, trda in izrašča visoko, druga pa zelo majhna in pomaknjena nazaj skoraj do [[rep]]a. Podoben vzorec je pri analnih plavutih. Repna plavut je približno simetrična, mesečaste oblike, medeničnih plavuti pa nimajo. Med ostalimi kljunatimi ribami izstopajo po velikosti »kljuna«, ki ima v prerezu obliko sploščenega [[oval]]a.<ref name="Florida"/> Mlade mečarice so porasle z [[luska]]mi, ki pa jih izgubijo, ko zrastejo do enega metra dolžine. Odrasle mečarice so tudi brez [[zob]].<ref name="Florida"/> == Življenjski krog == So samotarske ribe, ki se združujejo v pare le za [[drst]]itev. Ta poteka pri temperaturi vode nad 20 °C, v tropskih morjih vse leto, v hladnejših predelih pa v pomladnih in poletnih mesecih z viškom julija in avgusta.<ref name="FishBase"/><ref name="Florida"/><ref name="NOAA synopsis"/> Samica izleže več milijonov jajčec premera do 1,8 mm, ki lebdijo v vodi in po nekaj dneh se iz oplojenih razvijejo mladice. Te na začetku merijo le 4 mm in se zadržujejo blizu gladine. Ko presežejo centimeter dolžine, se jim začne podaljševati kljun, sprva sta zgornji in spodnji del enako dolga. Hrbtna plavut na začetku izrašča po vsej dolžini telesa. Odrastejo pri starosti 5–6 let in dočakajo vsaj devet let.<ref name="Florida"/> Določanje starosti je težavno, saj nimajo lusk in njihovi [[otolit]]i (del [[vestibularni organ|vestibularnega organa]]) so majhni.<ref name="FishBase"/> Namesto tega je razvita metoda določanja starosti po letnicah v strukturi trnov repne plavuti.<ref>{{cite journal |last=Tserper |first=George |last2=Tsimenides |first2=Nikolaos |year=1995 |title=Determination of age and growth of swordfish, ''Xiphias gladius'' L., 1758, in the eastern Mediterranean using anal-fin spines |url=https://archive.org/details/sim_fishery-bulletin_1995-07_93_3/page/594 |journal=Fishery Bulletin |volume=93 |issue=3 |pages=594–602}}</ref> == Ekologija in razširjenost == [[slika:Swordfish natural environment.jpg|thumb|left|Mečarica, fotografirana na globini 700 m]] So oportunistični [[plenilec|plenilci]], ki se v glavnem prehranjujejo s pelaškimi ribami, pa tudi z [[lignji]] in drugimi [[glavonožci]], ki jih lovijo do globine prek 650 m. S svojim mečem ne nabadajo plena, temveč z njim udarjajo po njemu od strani, manjši plen pa samo pogoltnejo.<ref name="Florida"/> Pri lovu izkoriščajo svojo moč in hitrost. Veljajo za ene najhitrejših rib na svetu, saj so se sposobne tudi poganjati iz vode s celim telesom. V starejši literaturi je zaslediti podatek, da lahko plavajo s 100 km/h, vendar gre tu za zelo grobo oceno, povzeto po teoretičnem izračunu angleškega zoologa [[James Gray (zoolog)|Jamesa Greya]], ki je računal, s kolikšno hitrostjo bi morala plavati 270-kilogramska mečarica, da bi se ob trku z ladjo njen kljun zaril skoraj meter globoko v les (kot so poročali mornarji).<ref>{{navedi splet |url=http://www.elasmo-research.org/education/topics/r_haulin'_bass.htm |title=Haulin' Bass |work=Biology of sharks and rays |year=2003 |publisher=ReefQuest Centre for Shark Research |first=R. Aidan |last=Martin |accessdate=2025-03-09}}</ref> So močne plavalke, ki v toplejšem delu leta migrirajo v hladnejša morja proti polom, bogatejša s hrano, pozimi pa v toplejše vode tropskih predelov. Pogosto se zadržujejo na frontah, kjer se mešajo [[morski tok|morski tokovi]]. Najdemo jih v vseh svetovnih oceanih vključno s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]]. Sodeč po molekularnih analizah so sredozemske populacije pretežno izolirane od ostalih.<ref name="FishBase"/><ref name="Florida"/> === Pomen za človeka === [[slika:Zwaardvis (6144994849).jpg|thumb|Prodaja mečarice na tržnici]] Mečarice lovijo za hrano v vseh toplih in zmernih morjih. Leta 1995 je ulov v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] znašal 36.645 ton, kar je predstavljalo 41 % celotnega svetovnega ulova. Komercialno jih lovijo v glavnem s [[harpuna]]mi in [[parangal]]i, priljubljen pa je tudi športni ribolov. Na [[Zahodni svet|Zahodu]] se njihovo meso uživa v obliki filejev in zrezkov, na [[Japonska|Japonskem]] pa je tudi priljubljena sestavina [[suši]]jev in [[sašimi]]jev.<ref name="Florida"/> Nekaj skrbi zbuja dejstvo, da lahko v tkivih [[bioakumulacija|nakopičijo]] znatne količine [[živo srebro|živega srebra]]. Poročila o tem so v 1970. letih povzročila zlom trga z mesom v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], ki pa si je kasneje opomogel.<ref name="Florida"/><ref name="NOAA synopsis"/> Zaradi prelova so konec 20. stoletja ameriški ribiči ugotovili, da ujamejo le še mlade osebke, zato so več drstitvenih območij zaprli za ribolov.<ref name="Florida"/> Leta 2014 je svetovni ulov presegal 125.000 ton (od tega 30.400 ton v Atlantiku) in vsaj v Atlantiku ter Sredozemlju je prihajalo do prelova, zaradi katerega so se znatno manjšale velikosti lokalnih populacij. Kljub pomanjkljivim podatkom z nekaterih delov območja razširjenosti je bila vrsta po merilih [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] opredeljena kot [[potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogrožena]].<ref name="IUCN"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Xiphias gladius|mečarica}} {{Taxonbar|from=Q164327}} {{Authority control}} [[Kategorija:Prave mečarice]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] hlbgmhpst5w3q8fnbqra658q3jgncmh 6740947 6740939 2026-08-22T15:46:21Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740947 wikitext text/x-wiki {{short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Mečarica | fossil_range = {{fossilrange|38|0}} [[eocen]]—sedanjost<ref>{{navedi splet |title=Monata (Eocene of Kazakhstan) |url=https://paleobiodb.org/classic/basicCollectionSearch?collection_no=113118 |website=Paleobiology Database |accessdate=2025-03-09}}</ref><ref name=fierstine>{{cite journal |last=Fierstine |first=Harry L. |title=A paleontological review of three billfish families (Istiophoridae, Xiphiidae, and Xiphiorhynchidae) |journal=Biological Sciences |year=1990 |page=11 |url=https://core.ac.uk/download/pdf/19137929.pdf }}</ref> | image = Xiphias gladius stuffed.jpg | image_caption = nagačen primerek | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{Cite iucn | author1 = Collette, B.B | author2 = Di Natale, A. | author3 = Fox, W. | author4 = Graves, J. | author5 = Juan Jorda, M. | author6 = Pohlot, B. | author7 = Restrepo, V. | author8 = Schratwieser, J. | title = ''Xiphias gladius'' | date = 2022 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2022-1.RLTS.T23148A46625751.en | access-date = 14 October 2022}}</ref> | grandparent_authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815 | display_parents = 4 | genus = Xiphias | parent_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | species = gladius | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | range_map = World distribution Swordfish.svg | range_map_caption = Območje razširjenosti (v modrem) | synonyms = *''Xiphias imperator'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Theaenus Schneider|Schneider]], 1801</small> *''Tetrapterus imperator'' <small>(Bloch & Schneider, 1801)</small> *''Xiphias rondeletii'' [[William Elford Leach|Leach]], 1814 *''Phaethonichthys tuberculatus'' <small>[[John Treadwell Nichols|Nichols]], 1923</small> *''Xiphias estara'' <small>Phillipps, 1932</small> *''Xiphias thermaicus'' <small>Serbetis, 1951</small> | synonyms_ref = <ref name = FishBase>{{FishBase|Xiphias|gladius|month=February|year=2018}}</ref> }} '''Mečarica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Xiphias gladius''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[ribe]] iz reda [[ostrižnjaki|ostrižnjakov]], razširjena po vseh [[svetovni ocean|svetovnih oceanih]] razen najhladnejših polarnih predelov. Najbolj je znana po dolgem, [[meč]]u podobnem izrastku glave, po katerem je dobila tudi ime – tako v [[slovenščina|slovenščini]] kot v drugih jezikih. Tudi znanstveno ime se nanaša na to značilnost: [[rodovno ime]] je prevzeto po [[stara grščina|grški]] besedi ξίφος (''ksifos''), [[vrstano ime|vrstno]] pa po [[latinščina|latinski]] ''gladius'', obe pomenita »meč«.<ref name="FishBase"/><ref name="Florida">{{navedi splet |last=Gardieff |first=S. |url=http://www.flmnh.ufl.edu/fish/Gallery/Descript/Swordfish/Swordfish.html |title=Swordfish |work=Prirodoslovni muzej Floride |access-date=2025-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150809050848/http://www.flmnh.ufl.edu/fish/Gallery/Descript/Swordfish/Swordfish.html |archive-date=2015-08-09}}</ref><ref name="NOAA synopsis">{{navedi splet|last1=Palko |first1=Barbara J. |last2=Beardsley |first2=Grant L. |last3=Richards |first3=William J. |year=1981 |title=Synopsis of the Biology of the Swordfish, Xiphias Gladius Linnaeus |series=NOAA technical report NMFS circular |issue=441 |publisher=U.S. Department of Commerce, National Oceanic and Atmospheric Administration, National Marine Fisheries Service |url=https://books.google.si/books?id=NA57ZEUGTkAC}}</ref> Je edini še živeči predstavnik rodu '''''Xiphias'''''. Po [[fosil]]nih ostankih je opisanih več sorodnih [[rod (biologija)|rodov]], zdaj pa je mečarica tudi edini še živeči predstavnik svoje [[družina (biologija)|družine]] ('''Xiphiidae''').<ref>{{Cite journal |s2cid = 20606448 |title=Fossil History of Billfishes (Xiphioidei) |year = 2006 |last1=Fierstine |first1=Harry L. |journal=Bulletin of Marine Science }}</ref> == Telesne značilnosti == [[slika:Xiphias gladius 7zz.jpg|thumb|left|Preparirana lobanja]] So velike ribe, ki v dolžino običajno zrastejo do tri metre, največji znani primerek pa je presegal 4,5 m dolžine in tehtal 650 kg.<ref name="FishBase"/> Imajo cilindrično telo z dvema hrbtnima plavutima, od katerih je prva mnogo večja, trda in izrašča visoko, druga pa zelo majhna in pomaknjena nazaj skoraj do [[rep]]a. Podoben vzorec je pri analnih plavutih. Repna plavut je približno simetrična, mesečaste oblike, medeničnih plavuti pa nimajo. Med ostalimi kljunatimi ribami izstopajo po velikosti »kljuna«, ki ima v prerezu obliko sploščenega [[oval]]a.<ref name="Florida"/> Mlade mečarice so porasle z [[luska]]mi, ki pa jih izgubijo, ko zrastejo do enega metra dolžine. Odrasle mečarice so tudi brez [[zob]].<ref name="Florida"/> == Življenjski krog == So samotarske ribe, ki se združujejo v pare le za [[drst]]itev. Ta poteka pri temperaturi vode nad 20 °C, v tropskih morjih vse leto, v hladnejših predelih pa v pomladnih in poletnih mesecih z viškom julija in avgusta.<ref name="FishBase"/><ref name="Florida"/><ref name="NOAA synopsis"/> Samica izleže več milijonov jajčec premera do 1,8 mm, ki lebdijo v vodi in po nekaj dneh se iz oplojenih razvijejo mladice. Te na začetku merijo le 4 mm in se zadržujejo blizu gladine. Ko presežejo centimeter dolžine, se jim začne podaljševati kljun, sprva sta zgornji in spodnji del enako dolga. Hrbtna plavut na začetku izrašča po vsej dolžini telesa. Odrastejo pri starosti 5–6 let in dočakajo vsaj devet let.<ref name="Florida"/> Določanje starosti je težavno, saj nimajo lusk in njihovi [[otolit]]i (del [[vestibularni organ|vestibularnega organa]]) so majhni.<ref name="FishBase"/> Namesto tega je razvita metoda določanja starosti po letnicah v strukturi trnov repne plavuti.<ref>{{cite journal |last=Tserper |first=George |last2=Tsimenides |first2=Nikolaos |year=1995 |title=Determination of age and growth of swordfish, ''Xiphias gladius'' L., 1758, in the eastern Mediterranean using anal-fin spines |url=https://archive.org/details/sim_fishery-bulletin_1995-07_93_3/page/594 |journal=Fishery Bulletin |volume=93 |issue=3 |pages=594–602}}</ref> == Ekologija in razširjenost == [[slika:Swordfish natural environment.jpg|thumb|left|Mečarica, fotografirana na globini 700 m]] So oportunistični [[plenilec|plenilci]], ki se v glavnem prehranjujejo s pelaškimi ribami, pa tudi z [[lignji]] in drugimi [[glavonožci]], ki jih lovijo do globine prek 650 m. S svojim mečem ne nabadajo plena, temveč z njim udarjajo po njemu od strani, manjši plen pa samo pogoltnejo.<ref name="Florida"/> Pri lovu izkoriščajo svojo moč in hitrost. Veljajo za ene najhitrejših rib na svetu, saj so se sposobne tudi poganjati iz vode s celim telesom. V starejši literaturi je zaslediti podatek, da lahko plavajo s 100 km/h, vendar gre tu za zelo grobo oceno, povzeto po teoretičnem izračunu angleškega zoologa [[James Gray (zoolog)|Jamesa Greya]], ki je računal, s kolikšno hitrostjo bi morala plavati 270-kilogramska mečarica, da bi se ob trku z ladjo njen kljun zaril skoraj meter globoko v les (kot so poročali mornarji).<ref>{{navedi splet |url=http://www.elasmo-research.org/education/topics/r_haulin'_bass.htm |title=Haulin' Bass |work=Biology of sharks and rays |year=2003 |publisher=ReefQuest Centre for Shark Research |first=R. Aidan |last=Martin |accessdate=2025-03-09}}</ref> So močne plavalke, ki v toplejšem delu leta migrirajo v hladnejša morja proti polom, bogatejša s hrano, pozimi pa v toplejše vode tropskih predelov. Pogosto se zadržujejo na frontah, kjer se mešajo [[morski tok|morski tokovi]]. Najdemo jih v vseh svetovnih oceanih vključno s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]]. Sodeč po molekularnih analizah so sredozemske populacije pretežno izolirane od ostalih.<ref name="FishBase"/><ref name="Florida"/> === Pomen za človeka === [[slika:Zwaardvis (6144994849).jpg|thumb|Prodaja mečarice na tržnici]] Mečarice lovijo za hrano v vseh toplih in zmernih morjih. Leta 1995 je ulov v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] znašal 36.645 ton, kar je predstavljalo 41 % celotnega svetovnega ulova. Komercialno jih lovijo v glavnem s [[harpuna]]mi in [[parangal]]i, priljubljen pa je tudi športni ribolov. Na [[Zahodni svet|Zahodu]] se njihovo meso uživa v obliki filejev in zrezkov, na [[Japonska|Japonskem]] pa je tudi priljubljena sestavina [[suši]]jev in [[sašimi]]jev.<ref name="Florida"/> Nekaj skrbi zbuja dejstvo, da lahko v tkivih [[bioakumulacija|nakopičijo]] znatne količine [[živo srebro|živega srebra]]. Poročila o tem so v 1970. letih povzročila zlom trga z mesom v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], ki pa si je kasneje opomogel.<ref name="Florida"/><ref name="NOAA synopsis"/> Zaradi prelova so konec 20. stoletja ameriški ribiči ugotovili, da ujamejo le še mlade osebke, zato so več drstitvenih območij zaprli za ribolov.<ref name="Florida"/> Leta 2014 je svetovni ulov presegal 125.000 ton (od tega 30.400 ton v Atlantiku) in vsaj v Atlantiku ter Sredozemlju je prihajalo do prelova, zaradi katerega so se znatno manjšale velikosti lokalnih populacij. Kljub pomanjkljivim podatkom z nekaterih delov območja razširjenosti je bila vrsta po merilih [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] opredeljena kot [[potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogrožena]].<ref name="IUCN"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Xiphias gladius|mečarica}} * {{Wikispecies-inline|Xiphias gladius}} * [https://web.archive.org/web/20070714231946/http://www.mbayaq.org/cr/cr_seafoodwatch/content/media/MBA_SeafoodWatch_SwordfishReport.pdf Swordfish, Seafood Watch, Monterey Bay Aquarium] * [https://web.archive.org/web/20050420075231/https://www.fda.gov/fdac/reprints/mercury.html FDA Consumer: Mercury In Fish: Cause For Concern?] {{Taxonbar|from=Q164327}} {{Authority control}} [[Kategorija:Prave mečarice]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 4pst18qrt1sdvgraq2epdsc13h132hx 0 576588 6740948 6399540 2026-08-22T15:47:34Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740948 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mečarica]] {{R from scientific name|fish}} skwrrj5vg81ddg1zheasf8s64fughu3 0 576589 6740949 6399541 2026-08-22T15:48:05Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740949 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mečarica]] {{Redirect category shell|1= {{R from scientific name|fish}} {{R from monotypic taxon}} }} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 363lnvwudul2x3wlku7c3maf1tg188w 0 576590 6740951 6399542 2026-08-22T15:49:22Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740951 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mečarica]] {{Redirect category shell| {{R from monotypic taxon|fish}} {{R from scientific name|fish}} {{R with possibilities}} {{R with Wikidata item}} }} [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1815]] dmvjypopk6f9y62xlh4sxegl7eladzj 0 581175 6741126 6726966 2026-08-23T07:17:52Z Sportomanokin 14776 /* Velike enotedenske dirke */ 6741126 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Gal Glivar | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 171 cm | weight = 62 kg | currentteam = {{UCI team code|ADC}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2021–2023 | proteam1 = {{UCI team code|ADR|2021}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=29 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210129183636/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|archivedate=29 January 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/17392|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=16 February 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/18585|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=23 May 2023}}</ref> | proyears2 = 2023 | proteam2 = {{UCI team code|UAD|2023}} ''(stagiaire)'' | proyears3 = 2024 | proteam3 = {{UCI team code|UAZ|2024}} | proyears4 = 2025– | proteam4 = {{UCI team code|ADC|2025}} | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = }} '''Gal Glivar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[1. maj]] [[2002]], [[Novo mesto]]. Glivar je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|ADC}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/20235|title=Alpecin–Deceuninck|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=114583 | title=Gal Glivar | work=FirstCycling.com | accessdate=22 June 2023}}</ref>, pred tem je tekmoval za ekipe {{UCI team code|ADR|2021}}, {{UCI team code|UAD|2023}} in {{UCI team code|UAZ|2024}}. Leta 2024 je zmagal na dirkah [[Giro del Belvedere]] in [[Dirka po Šarjahu|Po Šarjahu]] ter osvojil drugo mesto na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]]. Njegov oče [[Srečko Glivar]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|ADR}}.<ref>{{navedi splet|lang=sl|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/unikatna-druzinska-naveza-na-dirki-po-sloveniji-554635|title=Edinstvena družinska naveza na dirki Po Sloveniji|work=siol.net|date=14 June 2021}}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| Dirka ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | 74 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | — | DNF | 74 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | — | 39 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | 70 | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | 126 | 52 |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | 71 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | 40 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | 76 | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | 30 | 34 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | 85 | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | — | DNF |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| Dirka ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | 39 | 36 | 42 | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 26 | DNF | style="background:silver;" |'''2''' | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | 8 | 7 | 7 | — | — | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Glivar, Gal}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] df16d7zcfhf4kzhngh6rwv7h9ytqplz 0 581952 6741091 6724976 2026-08-23T00:33:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741091 wikitext text/x-wiki [[File:Црква „Св. Никита“ 4.jpg|thumb|Sveti Nikita v Banjanah]] '''Cerkev svetega Nikite v Banjanah''' (makedonska in srbska cirilica: Свети Никита) je srednjeveška vzhodnopravoslavna cerkev v vasi [[Banjane]], na sredini med to in vasema Čučer-Sandevo in Gornjane (zato se pogosto imenuje tudi Sveti Nikita v Čučerju). Cerkev in vse vasi so del občine Čučer-Sandevo, [[Severna Makedonija]]. Cerkev danes pripada skopski škofiji Ohridske nadškofije. Cerkveni objekt je katastrsko na območju vasi Gornjane. == Zgodovina == [[File:StNikita123.JPG|thumb|Ktitorski napis iz zgodnjega 14. stoletja, ki omenja srbskega kralja [[Štefan Milutin|Štefana Milutina]], je bil leta 1484 preslikan z novim napisom]] Samostan in cerkev, posvečena svetemu Nikitu, je dal zgraditi srbski kralj [[Štefan Milutin]] ok. 1300 na ruševinah prejšnje cerkve. Samostan je Milutin kmalu po izgradnji podaril srbskemu samostanu [[Hilandar]] na Sveti gori. Cerkev sv. Nikite je bila temeljito prenovljena leta 1484.<ref>В. Кораћ, ''Споменици монументалне српске архитектуре XIV века у Повардарју'', Београд 2003, стр. 15</ref> == Arhitektura == Cerkev ima preprost tloris [[grški križ|grškega križa]] z osrednjo [[kupola|kupolo]], ki stoji na [[pendantiv]]ih in štirih stebrih. Zgrajena je bila iz klesanega kamna, opeke in malte. Zunanja dekoracija je tipično bizantinska, izvedena v slojih kamna in rdeče opeke. Najlepši okras je na steni [[apsida|apside]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.macedonium.org/Macedonium.aspx?jazik=2&kid=2&pid=5&ppid=99&tid=126|title=Грешка|access-date=2025-04-09|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402151331/http://www.macedonium.org/Macedonium.aspx?jazik=2&kid=2&pid=5&ppid=99&tid=126|url-status=dead}}</ref> Fasado obogatijo tudi slepe arkade, zapolnjene z različnimi geometrijskimi ornamenti. == Fresko poslikave == [[File:Izgonuvanjeto na trgovcite od hramot Sv. Nikita Banjani.jpg|thumb|left|''Jezus prežene trgovce iz templja'', freska Mihaela in Evtihija, začetek 14. stoletja]] Signatura na ščitu sv. Teodorja razkriva, da je cerkev poslikal slavni Mihael, Evtihijev sin, najljubši dvorni slikar kralja Milutina, ki je poslikal tudi mnoge druge njegove cerkve (na primer Stare Nagoričane). Freske so dobro ohranjene in vse izvirajo iz okoli leta 1324, razen tistih v kupoli, ki so iz 19. stoletja in jih je naredil znani Dimitar ''Dičo Zograf'' Krstević.<ref>ИКОНОПИСНОТО ТВОРЕШТВО НА ДИЧО ЗОГРАФ ВО СКОПЈЕ И СКОПСКИОТ РЕГИОН, http://preminportal.com.mk/ikonopis-i-freskopis/43-ikonopis-i-freskopis/2714-ikonopisnoto-tvoreshtvo-na-dicho-zograf-vo-skopje-i-skopskiot-region</ref> Te freske veljajo za pomembno delo v srednjeveški umetnosti v Makedoniji zaradi svojega bogatega ikonografskega repertoarja in visoke umetniške vrednosti. Eden od razlogov za njihovo dobro stanje je bila prenova leta 1484, ki jo je na osupljivo moderen način izvedla skupina, ki je poslikala samostan Treskavec (1483), stari katolikon samostana Veliki Meteoron (1483) in cerkev sv. Nikolaja nune Evpraksije v Kastorii (1486).<ref>I. Bentchev, [http://www.icon-art.info/book_contents.php?book_id=96 ''The restoration of the wall-paintings in the Church of St. Nikita at Čučer/Macedonia in 1483–1484''] // 8th Triennial Meeting, P. 533–537</ref> V prvem pasu vzbuja pozornost lik zavetnika cerkve »Sv. Nikite«, upodobljen v oklepu, s sulico v desni roki ter lokom in puščicami v levi roki. Na njegovi desni strani je kot bojevnik v oklepu in s polno oboroženostjo upodobljen »sv. Jurij«, na levi strani pa »sv. Štefan Prvomučenik«. V drugem pasu sta markantni kompoziciji »Izgon trgovcev iz templja« in »Svatba v Kani Galilejski«, v tretjem pa prizori iz Kristusovega pasijona. Napisi so v grščini in cerkveni slovanščini srbske redakcije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.macedonium.org/Macedonium.aspx?jazik=2&kid=2&pid=5&ppid=99&tid=126|title=Грешка|access-date=2025-04-09|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402151331/http://www.macedonium.org/Macedonium.aspx?jazik=2&kid=2&pid=5&ppid=99&tid=126|url-status=dead}}</ref> == Ikonostas == [[File:St. Nikita Church Banjani Dich Zograf John the Baptist.jpg|thumb|''Sveti Janez Krstnik'', Diča Zografa]] [[Ikonostas]] cerkve je v letih 1846/47 poslikal Dičo Zograf. Za potrebe ikonostasa je izdelal prestolne ikone Jezusa Kristusa Vsemogočnega, Matere božje s Kristusom, svetega Janeza Predhodnika, svetega Nikite, nadangela Mihaela, kronanja Matere božje, svetega Jurija in svetega Dimitrija, ki se danes hranijo v tej cerkvi in ​​stojijo prislonjene k spodnjemu delu ikonostasa ter domnevajo, da so pripadale ikonostasu cerkve Sveta Trojica v vasi Chucher.<ref name=":3">{{navedi splet|url=http://preminportal.com.mk/ikonopis-i-freskopis/43-ikonopis-i-freskopis/2714-ikonopisnoto-tvoreshtvo-na-dicho-zograf-vo-skopje-i-skopskiot-region|title=ИКОНОПИСНОТО ТВОРЕШТВО НА ДИЧО ЗОГРАФ ВО СКОПЈЕ И СКОПСКИОТ РЕГИОН|work=preminportal.com.mk|accessdate=2020-01-27}}</ref> Dicho je izdelal tudi carske dveri, ikone apostolov, praznične ikone, križ nad ikonostasom in majhno ikono Device Marije s Kristusom in svetniki. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|St. Nicetas Church (Banjani)}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1307]] [[Kategorija:Bizantinska arhitektura v Severni Makedoniji]] ol99qa2yqka3etlvhw9djndp9o8i0bv 0 582300 6741096 6725007 2026-08-23T03:30:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741096 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Delo}} {{Infobox artwork | image_file=Ford Madox Brown - Work - artchive.com.jpg | backcolor=#FBF5DF | image_size=400px | title=Delo (Manchester) | artist=[[Ford Madox Brown]] | year=1865 | medium=[[olje na platnu]] | height_imperial=53,9 | width_imperial=77,9 | metric_unit=cm | city=[[Manchester]] | museum=Manchester Art Gallery }} '''''Delo''''' (1852–1865) je slika [[Ford Madox Brown|Forda Madoxa Browna]], ki na splošno velja za njegov najpomembnejši dosežek. Obstaja v dveh različicah. Slika poskuša dobesedno in analitično prikazati celoto viktorijanskega družbenega sistema in prehod iz ruralnega v urbano gospodarstvo. Brown je začel slikati leta 1852 in jo dokončal leta 1865, ko je postavil posebno razstavo, da bi jo prikazal skupaj z nekaterimi drugimi svojimi deli. Napisal je podroben katalog, v katerem je pojasnil pomen slike. Sliko je naročil Thomas Plint, znani zbiralec [[prerafaeliti|prerafaelitske]] umetnosti, ki je umrl, preden je bila dokončana.<ref name=ODNB>Dianne Sachko Macleod, "Plint, Thomas Edward (1823–1861)", ''Oxford Dictionary of National Biography'', Oxford University Press, Sept 2004</ref> Druga različica, manjša s 684 × 990 mm, je bila naročena leta 1859 in dokončana leta 1863. Zdaj je v Birminghamskem muzeju in umetniški galeriji. Zelo je podobna, čeprav pri dami z modrim senčnikom obraz Marie Leathart, komisarjeve žene, nadomesti obraz gospe Brown v različici iz Manchestra.<ref>[http://www.preraphaelites.org/the-collection/1927P349/work/ Page on the "Birmingham Museums & Art Gallery Pre-Raphaelite Online Resource"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200114053203/http://www.preraphaelites.org/the-collection/1927P349/work/ |date=2020-01-14 }}, accessed, 14 February 2015</ref> Slika prikazuje skupino tako imenovanih ''navvijev'', ki razkopavajo cesto za izgradnjo predora. Običajno se domneva, da je bil to del razširitve londonskega kanalizacijskega sistema, ki so ga izvajali za boj proti nevarnosti [[tifus]]a in [[kolera|kolere]]. V središču slike so delavci. Na obeh straneh so posamezniki, ki so bodisi brezposelni ali pa predstavljajo ležerne sloje. Za delavci sta dva bogataša na konjih, katerih napredovanje po cesti je bilo ustavljeno zaradi izkopavanj.<ref>Biome, Albert, "Ford Madox Brown, Carlyle, and Karl Marx: Meaning and Mystification of Work in the Nineteenth Century", ''Arts Magazine'', September 1981</ref> Na sliki je upodobljena tudi volilna kampanja, o čemer pričajo plakati in ljudje, ki nosijo sendvič table z imenom kandidata Bobusa. Na morebitno prisotnost vlomilca opozarja tudi plakat.<ref>Curtis, Gerald, ''Ford Madox Brown's Work: An Iconographic Analysis'', "The Art Bulletin", Vol. 74, No. 4 (Dec. 1992), pp. 623–636.</ref> Prizorišče je natančna upodobitev The Mount na ulici Heath v Hampsteadu v Londonu, kjer se stranska cesta dviga nad glavno cesto in teče ob njej. Brown je leta 1852 podrobno preučil lokacijo. == Ozadje in vplivi == [[Image:William Hogarth 029.jpg|thumb|250px|Hogarth, ''Humors of an Election: Chairing the Member''. Poslanca nosijo njegovi podporniki, medtem ko se torijevski podeželski delavec in vigovski urbani zabavljač borita drug proti drugemu.]] Brown je pojasnil, da je nameraval dokazati, da bi lahko bil sodobni britanski delavec tako primeren subjekt za umetnost kot domnevno bolj slikovit italijanski ''lazarone'' (dobesedno 'mafija', ki se uporablja za označevanje uličarjev v Neaplju).<ref>[http://www.infoplease.com/dictionary/brewers/lazarone.html Infoplease] definition, originally taken from the ''Dictionary of Phrase and Fable'', E. Cobham Brewer, 1894.</ref> Sliko je postavil na Heath Street v Hampsteadu, ki jo je podrobno preučil. Hampstead je bil takrat bogato območje na obrobju [[London]]a, ki se je hitro širilo. Tudi o razvoju novih kanalizacijskih in drenažnih sistemov v mestu se je v tisku na veliko razpravljalo kot o dejavniku modernizacije. Lik ''Bobus'' se v spisih Thomasa Carlyla pojavlja kot utelešenje pokvarjenega poslovneža, ki uporablja svoj denar, da se trži kot politik. Brownov glavni umetniški vzor je bilo delo [[William Hogarth|Williama Hogartha]], zlasti njegove slike ''Humours of an Election'' ter njegove grafike ''Beer Street'' in ''Gin Lane''. Slike o volitvah so prikazovale vitalnost in pokvarjenost britanske družbe, medtem ko so grafike postavljale kontrast med revščino in blaginjo. Med delom na sliki je Brown ustanovil klub Hogarth, da bi povezal umetnike, ki so se imeli za Hogarthove oboževalce in sledilce. Rustikalni vidiki kompozicije se opirajo na ustaljeno tradicijo slikovitega, ki jo poosebljajo dela umetnikov, kot sta [[John Constable]] in William Collins. Satirični in kritični vidiki Hogarthovega sloga delujejo v tandemu z Brownovim prerafaelitizmom, z njegovo intenzivno osredotočenostjo na zapletenost slikovne površine v nasprotujočih si podrobnostih. Ta podoba potencialno nasilnega in pretresljivega spopada je postavljena v nasprotje z družbeno harmonijo in spoštljivostjo, ki jo pooseblja slikovita tradicija. == Liki in dejanja == === Delavci === [[File:Navvy.jpg|thumb|upright|Mlada navvy (kopanje zemlje) in starejša navvy (sejanje živega apna)]] Glavna figura mladega delavca odmetava zemljo s ploščadi, ki visi v luknji, na velik kup za njim. Pod njim v podzemnem jašku drug delavec koplje zemljo in jo z lopato odlaga na ploščad. Viden je le v obliki roke in lopate, ki se pojavljata iz luknje. Desno od njega je videti starejšo navvyo, ki z lopato odmetava nepresejano apno v sito. Fin prah se nabira v kupčku na levi.<ref name="Brown, F.M. pp. 316-20.">Brown, F. M., ''Description of Work and other paintings'', Nature and Industrialisation, pp. 316–20.</ref> [[Image:Flower seller.JPG|thumb|left|upright|Prodajalka rož; modna dama in evangelist (od leve proti desni)]] Apno naj bi uporabili za izdelavo malte, ki jo mešajo druge navvije na desni strani sestave. Hodcarrier, viden za glavno navvy, prenaša opeke navzdol v luknjo. List, ki lebdi pred njim, je izvod verskega traktata, ki mu ga je izročila gospa z modrim pokrivalom na levi, ki poskuša evangelizirati navvy. Nosi izvode traktata z naslovom ''The Hodman's Haven'' ali ''Drink for Thirsty Souls''. Sklicevanje na 'pijačo' v naslovu odraža nastanek gibanja za zmernost. Navvy na desni, ki žge pivo, poudarja njihovo zavračanje trezvenjaštva. Ženska pred evangelistom predstavlja plemenit glamur – modno damo, katere edina »naloga« je videti lepa. Raztrgani lik na levi pred modno damo predstavlja nasprotni konec družbene lestvice: potujočo prodajalko čičerike, ki živi v hiški na Flower and Dean Street v Whitechapelu, najbolj razvpitem kriminaliziranem predelu Londona tistega časa. Je urbani delavec, ki je s podeželja pridobival rože, trstičje in male živali za prodajo v središču mesta. Takšni delavci so bili opisani v knjigi Henryja Mayhewa ''London Labor and the London Poor''. Brownov katalog opisuje lik v Delu kot moškega »ženstvene nežnosti«, ki pa ga prizadene paranoja.<ref name="Curtis">Curtis, Gerard (1992). "Ford Madox Brown’s Work: An Iconographic Analysis". ''The Art Bulletin'', vol. 74, no. 4, pp. 623–36.</ref> Moška glava je prekrita s slamo, katere nošenje je v umetnosti pogosto simbol norosti. Vse te figure gredo mimo delavcev po ozki poti, ki jih pripelje do presejanega apnenega prahu, jedkega, ki simbolizira očiščevalni napad na njihovo samozadovoljno zavračanje koristnega dela. [[Image:Beer.JPG|thumb|right|Deželan (levo) in prodajalec piva (desno)]] V središču kompozicije je pred kratkim v mesto priseljeni podeželan, prepoznaven po podeželski obleki. V rokah drži kozarec in pije pivo, ki mu ga je priskrbel moški v rdečem telovniku, ki naj bi bil »izbijač«, zaposlen v lokalnem lokalu. Kostum prodajalca piva vključuje primerke poceni brummagem nakita. Njegova podoba – vključno z izvodom ''The Timesa'' pod pazduho – je pastiš gentlemana-flaneurja. Moška za njim sta uvožena irska delavca, prepoznavna po noši. Na ta vidik slike neposredno vpliva Hogarthova ulica piva. [[Image:Ragamuffins.JPG|thumb|left|Otroci ragamuffini]] V ospredju je skupina razcapanih otrok, ki so pred kratkim preživeli izgubo, kar dokazuje črn trak na otrokovi roki. Kot pravi Brown v svojem opisu, njihov status ''ragamuffina'' nakazuje, da je umrla njihova mati. Najstarejši otrok, oblečen v zanj prestara izposojena oblačila, poskuša obvladati svojeglavega bratca, ki se igra s samokolnico navvy. Mlajše dekle sesa korenček namesto lutke in gleda v luknjo, ki so jo naredili delavci. Njihov hišni pes mešanec izziva hišnega ljubljenčka modne dame, saj, piše Brown, sovraži »minione aristokracije v suknjičih«. Osrednje mesto v kompoziciji zavzema dojenček, ki se izzivalno ozira proti gledalcu. Brownov opis poudari ta izziv tako, da nenadoma preide iz prvoosebne pripovedi v drugo osebo – govori s svojo izmišljeno modno damo o nevarnem položaju obubožanih otrok. [[Image:Embankment.JPG|thumb|right|Brezposelni delavci počivajo in spijo na nasipu]] Na nasipu med zgornjo in spodnjo cesto v nelagodnih držah spi skupina brezposelnih podeželskih delavcev. Čez ograjo, ki ločuje produktivne od neproduktivnih figur v kompoziciji, visi kosa, ovita z varovalno vrvjo. Irski par ob drevesu hrani svojega otroka z kašo, medtem ko starejši moški stoji ob drevesu in je videti užaljen. Ta vidik slike spominja na Carlyleovo razpravo o brezposelnih irskih migrantih v njegovi knjigi ''Past and Present''. Pod temi figurami na cesti je mogoče videti otroke, ki se igrajo, medtem ko elegantni pari in nosilci sendvič plošč tavajo po s soncem obsijani spodnji ulici. Skrajno desno policist potiska prodajalko pomaranč, ki svojo košaro naslanja na stebriček (tehnično nezakonito, saj postavlja trgovino). === Intelektualci === Na desni delavce opazujeta dva intelektualca, ki »navidez brez dela delata«. V svojih mislih so opisani kot delavci, v drugih pa kot »vzrok za dobro urejeno delo«. Pravzaprav sta to portreta Thomasa Carlyla in F. D. Mauricea. Slednji je bil utemeljitelj krščanskega socializma; ustanovil je delavske izobraževalne ustanove, za katere je delal Brown. Carlyle je bil glavni navdih za sliko. Njegovi knjigi ''Past and Present'' in ''Latter-Day Pamphlets'' sta kritizirali gospodarski sistem ''laissez faire'' in politično korupcijo. Bil je znan po svojem tako imenovanem ''evangeliju dela'', ki je delo opisal kot obliko čaščenja. V ''Preteklost in sedanjost'' je zapisal, <blockquote> Zapisano je bilo, 'neskončen pomen je v delu;' človek se z delom izpopolnjuje. Umazane džungle so odstranjene, namesto njih se dvigajo lepa setvena polja in mogočna mesta; in s tem človek sam najprej preneha biti džungla in s tem umazano nezdravo puščavo. Razmislite, kako je celo pri najbolj podlih vrstah dela vsa človekova duša sestavljena v nekakšno pravo harmonijo, takoj ko se loti dela! Dvom, želja, žalost, kesanje, ogorčenje, obup sam, vse to kot peklenski psi ležijo in oblegajo dušo ubogega dnevnega delavca, kot vsakega človeka: toda on se z svobodno hrabrostjo upogne svoji nalogi in vse to utihne, vse to se skrči in mrmra daleč v svoje jame. Človek je zdaj moški. Blagoslovljeni sij Dela v njem, ali ni kot očiščevalni ogenj, v katerem zgori ves strup in iz samega kislega dima nastane svetel blagoslovljen plamen!<ref>[http://www.humanitiesweb.org/human.php?s=i&p=c&a=p&ID=24098&c=513 Past and Present, Chapter XI, Labour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240915171543/https://www.humanitiesweb.org/human.php?s=i&p=c&a=p&ID=24098&c=513 |date=2024-09-15 }}. See also, Frederick Engels, Review of Carlyle's Past and Present, 1844, Engles, ''Collected Works'', Christopher Upward, trans.</ref></blockquote> V isti knjigi Carlyle ustvari lik Bobusa Higginsa, pokvarjenega izdelovalca klobas, ki uporablja konjsko meso v svojem izdelku, da bi spodkopal konkurente.<ref>{{navedi splet|url=http://www.online-literature.com/thomas-carlyle/past-and-present/5/ |title=Past and Present, Chapter 5 |publisher=Online-literature.com |date=26 January 2007 |access-date=13 April 2012}}</ref> V ''Pamfletih poslednjih dni'' je Bobus prikazan kot populistični manipulator, ki se podaja v politiko.<ref>{{navedi splet|url=http://www.victorianweb.org/authors/carlyle/hudson/flynn2.html |title=Practical Politics in "Hudson's Statue", Paul Flynn English/Religious Studies 256, "Sacred Readings" (2004), Brown University |publisher=Victorianweb.org |date=23 October 2002 |access-date=13 April 2012}}</ref> Na sliki se njegov agent pojavi za Carlylovo glavo in spodbuja lokalne 'brezdelneže', da hodijo po ulicah z napisi z njegovim imenom. Na levi je plakat ''Glasujte za Bobusa'' zadel krogla blata ali fekalije in nanj s kredo napisal ''ne''. === Živali === Na sliki je upodobljenih več živali, predvsem hišnih psov. V spodnjem, osrednjem delu je razcapan pes mešanec, ki se druži z majhnimi otroki. Ta pes predstavlja hišnega ljubljenčka, ki bi ga imeli nižji sloji, potepuha, ki bi delal družbo lastniku. Brown označuje psa kot »trdnega demokrata«. Levo od tega je rjav pes, oblečen v pulover, domnevno v lasti, kot pravi Brown, ženske na levi z modrim senčnikom. Ta pes predstavlja bogatejši višji srednji sloj družbe. Pes je tam za družbo, pa tudi za igro in razkazovanje bogastva. Brown pravi, da demokratični pes »sovraži sluge aristokracije v rdečih jopičih«. V bližini delavcev spi tudi mladič buldoga, ki naj bi bil hišni ljubljenček enega od delavcev. Končno na zgornjem osrednjem delu slike je na konjih velik lovski pes v lasti najbogatejših moških in žensk iz višjega razreda. Ta pes je vzrejen izključno za pomoč pri lovu in edini ljudje, ki so dovolj premožni, da gredo na lov, za divjad ali šport. V daljnem ozadju je videti psa, ki renči na konje, ki vlečejo kočijo, ki bo kmalu zavila na glavno ulico, kar namiguje na morebitni prihajajoči nered. Živali omenjajo tudi plakati na steni. Iskani plakat za vlomilca pravi, da ga običajno spremlja buldog, drug plakat pa oglašuje predavanje »profesorja Snooxa« o mačjih navadah. Na strehi sta vidni dve mački. V svojem opisu Brown pravi, da »v celoti zanikajo njegovo teorijo«. == Kompozicija in pomen == [[File:The Mount Hampstead.jpg|right|thumb|Trenutni dnevni pogled na The Mount, Heath Street: lokacija, ki se uporablja za delo]] [[File:Road works at the Mount, Hampstead, May 2021.jpg|right|thumb|Dela na cesti v kraju The Mount, Hampstead, maj 2021]] Slika je strukturirana z vse večjim stiskanjem prostora od desne proti levi, saj podeželsko sproščenost na desni strani zamenjata zgoščeno delo na sredini in urbana simpatija na skrajni levi. Delavci v centru razbijajo ustaljeni odnos med liki in ljudi povezujejo na nove načine. Brown reproducira običajno trikotno strukturo družbenega sistema z aristokrati jahači na vrhu. Vendar so potisnjeni nazaj, obtičali in ne morejo napredovati – prisiljeni v senco v ozadju, medtem ko delavci zasedajo močno osvetljeno ospredje. Ograje okoli izkopanin ločujejo področje produktivnega dela od prostega časa, utrujenosti in neproduktivnega dela. Kot pri večini prerafaelitskih slik, kompozicija minimizira svetlino in kopiči motive v namerno zmedenem izobilju, ki vsebuje številne hogarthovske podepizode znotraj glavne podobe (človek, ki pomiva okna; pes, ki skrbi konje, ki vodi kočijo itd.). Kompozicija je uporabljena tudi za dramatično krojenje figur in motivov, kar otežuje čitljivost prostora (roka, ki se dviga iz luknje; krojene figure za glavami intelektualcev). Carlylov nasmeh poveže gledalca v paradoksalno sodelovanje s prikazanim procesom predelave.<ref>Trodd, C, ''Ford Madox Brown's Work'', Harding, E, ''Reframing the Pre-Raphaelites'', Scolar, 1996</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} {{external media | width = 210px | float = right | headerimage= | video1 = [http://www.tate.org.uk/context-comment/video/pre-raphaelites-curators-choice-ford-madox-browns-work Pre-Raphaelites: Curator's choice – Ford Madox Brown's ''Work''], Tate Gallery}} *{{navedi splet|title=Ford Madox Brown: Work|url=http://manchesterartgallery.org/collections/search/collection/?id=1885.1|website=Manchester Art Gallery Collection|access-date=16 March 2018|language=en}} *{{navedi splet|title=Ford Madox Brown: Heath Street, Hampstead (Study for Work)|url=http://manchesterartgallery.org/collections/search/collection/?id=1924.30|website=Manchester Art Gallery Collection|access-date=16 March 2018|language=en}} *{{navedi splet|title=Work|url=https://www.artuk.org/discover/artworks/work-205502/search/keyword:ford-madox-brown-work--venue:manchester-art-gallery-7282/page/2|website=Art UK|access-date=16 March 2018|language=en}} [[Kategorija:Dela Forda Madoxa Browna]] [[Kategorija:Slike leta 1865]] 9raksl1ckhplzypic7eea5wrshkortq 0 585357 6741048 6731410 2026-08-22T20:24:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741048 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox military conflict | conflict = [[Rimsko-perzijske vojne|rimsko-perzijskih vojn]] | date = 395–628 | place = Zahodna Azija | result = Neodločeno | territory = | combatant1 = [[File:Byzantine Palaiologos Eagle.svg|22px]][[Bizantinsko cesarstvo]] | combatant2 = [[Slika:Derafsh_Kaviani.png|22px]] [[Sasanidi|Sasanidsko cesarstvo]] | commander1 = {{Unbulleted list | [[Anastazij I. Dikor|Anastazij I.]] | [[Justin I.]] | [[Justinijan I.]] | [[Justin II.]] | [[Tiberij II. Konstantin]] | [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricij]] | [[Fokas]] | [[Heraklej]] }} | commander2 = {{Unbulleted list | Bahram V | Jazdegerd II | [[Kavad I.]] | [[Kozrav I.]] | [[Kozrav II.]] | [[Bahram Čobin]] }} }} '''Bizantinsko-sasanidske vojne''' so bile del '''[[Rimsko-perzijske vojne|Rimsko-perzijskih vojn]]''', imenovane tudi '''rimsko-iranske vojne''', so potekale med grško-rimskim svetom in iranskim svetom, začenši z [[Rimska republika|Rimsko republiko]] in [[Partsko cesarstvo|Partskim cesarstvom]] leta 54 pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo |last1=Curtis |first1=Vesta Sarkhosh |url=https://books.google.com/books?id=XvVHBAAAQBAJ&q=first++war++Roman++Parthians+++Crassus++54&pg=PT66 |title=The Age of the Parthians – Google Knihy |last2=Stewart |first2=Sarah |date=March 24, 2010 |publisher=I. B.Tauris |isbn=978-18-4511-406-0 |access-date=2019-06-09}}</ref> in končale z [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] (vključno z [[bizantinski imperij|Bizantinskim cesarstvom]]) in [[Sasanidi|Sasanidskim cesarstvom]] leta 628 n. št. Medtem ko je konflikt med obema civilizacijama vključeval neposredne vojaške spopade, so pomembno vlogo igrala številna vazalna kraljestva in zavezniška nomadska ljudstva, ki so služila kot tampon države ali posredniki za eno ali drugo stran. Kljub skoraj sedmim stoletjem sovražnosti so imele rimsko-perzijske vojne popolnoma nejasen izid, saj sta tako Bizantinci kot Sasanidi bila napadena od [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] kot del zgodnjih muslimanskih osvajanj. Ofenzive Rašidunov so povzročile propad Sasanidskega cesarstva in Bizantinsko cesarstvo v veliki meri omejile na [[Anatolija|Anatolijo]] za nadaljnje [[arabsko-bizantinske vojne]]. Razen premikov na severu je rimsko-perzijska meja in nato bizantinska meja ostala v veliki meri stabilna skozi celotno trajanje konflikta, čeprav je bila podvržena nenehnim spopadom: mesta, utrdbe in province so bile nenehno oplenjene, zavzete, uničene in zamenjane, vendar nobena stran ni imela logistične moči ali delovne sile, da bi vzdrževala tako dolge kampanje daleč od svojih meja, in zato se nobena ni mogla preveč oddaljiti, ne da bi tvegala preveliko raztezanje svojih meja. Obe strani sta osvajali ozemlja onkraj meje, vendar se je sčasoma ravnotežje skoraj vedno vzpostavilo. Čeprav so se sprva razlikovali v vojaški taktiki, so Rimljani in Perzijci postopoma prevzemali drug od drugega,in do druge polovice 6. stoletja so bili podobni in enakovredni.<ref name="iranicaonline.org">{{cite encyclopedia |url=http://www.iranicaonline.org/articles/byzantine-iranian-relations |title=Byzantine–Iranian Relations |encyclopedia=Encyclopaedia Iranica}}</ref> Na koncu so se stroški virov med rimsko-perzijskimi vojnami izkazali za katastrofalne za obe strani, saj so jih dolgotrajne in stopnjevane vojne v 6. in 7. stoletju pustile vojaško izčrpane in ranljive ob nenadnem pojavu in širjenju rašidunske vojske. Izkoristivši oslabljeno stanje obeh cesarstev, je Rašidunski kalifat hitro priključil [[Rašidunski_kalifat#Širitev|Perzijo]] na sasanidski fronti in [[Rašidunski_kalifat#Osvojitev_bizantinske_Sirije|Levant]], [[Kavkaška_regija#Srednji_vek|Kavkaz]] ter [[Rašidunski_kalifat#Osvajanje_Egipta|Egipt]] in preostali del [[Rašidunski_kalifat#Osvojitev_Magreba|Severne Afrike]] na bizantinski fronti. ==Bizantinsko-sasanidske vojne v 4. in 5. stoletju== [[File:Roman-Persian_Frontier,_5th_century.png|upright=1.1|thumb|Zemljevid rimsko-perzijske meje po delitvi Armenije leta 384. Meja je ostala stabilna skozi 5. stoletje.]] Leta 383 ali 384 je Armenija ponovno postala jabolko spora med Rimskim in Sasanidskim cesarstvom, vendar do sovražnosti ni prišlo.<ref>Frye (1968), 141</ref> Ker sta bili obe cesarstvi zaposleni z barbarskimi grožnjami s severa, je bil leta 384 ali 387, "Mir v Aciliseneju" med [[Šapur III.|Šapurjem III.]] in [[Teodozij I.|Teodozijem I.]], ki je razdelil [[Armensko_kraljestvo_(antika)#Arsakidi|Armenijo]] med obe državi. Medtem so severna ozemlja Rimskega cesarstva [[Preseljevanje ljudstev|napadla]] germanska, alanska in hunska ljudstva, medtem ko so perzijske severne meje ogrožala najprej številna hunska ljudstva in nato [[Heftaliti]]. Ker sta bili obe cesarstvi zaposleni s temi grožnjami, je sledilo večinoma mirno obdobje, prekinjeno le z dvema kratkima vojnama, prvo v letih 421–422 po tem, ko je [[Bahram V.]] preganjal visoke perzijske uradnike, ki so se spreobrnili v [[Krščanstvo|krščanstvo]] in drugo leta 440, ko je [[Jazdegerd II.]] napadel [[rimska Armenija|rimsko Armenijo]].<ref>Bury (1923), [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/14*.html XIV.1]; Frye (1968), 145; Greatrex-Lieu (2002), II, 37–51</ref> ==Bizantinsko-sasanidske vojne v 6. stoletju== ====Anastazijeva vojna (502 - 506) ==== [[File:Sasanides_in_Byzantine_palace.jpg|thumb|Relief sasanidske delegacije v Bizancu, marmor, 4.–5. stoletje, Arheološki muzej v Carigradu]] Anastazijeva vojna je končala najdaljše obdobje miru, ki sta ga kdaj koli uživali obe sili. Vojna je izbruhnila, ko je perzijski kralj [[Kavad I.|Kavadh I.]] poskušal s silo pridobiti finančno podporo od [[Bizantinski cesar|bizantinskega cesarja]] [[Anastazij I. Dikor|Anastazija I.]]; cesar mu je ni hotel zagotoviti in perzijski kralj jo je poskušal vzeti s silo.<ref>Prokopij, ''Vojne'', I.7.1–2<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 62</ref> Leta 502 n. št. je hitro zavzel nepripravljeno mesto [[Erzurum|Teodozijopolis (Armenija)]]<ref>Jošua Stilit, ''Kronika'', [http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm XLIII]<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 62</ref> in oblegal trdnjavsko mesto Amida skozi jesen in zimo (502–503). Obleganje trdnjavskega mesta se je izkazalo za veliko težje, kot je Kavadh pričakoval; branilci so tri mesece odbijali perzijske napade, preden so bili premagani.<ref>Zaharija Retor, ''Historia Ecclesiastica'', VII, 3–4<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 63</ref> Leta 503 so Rimljani poskušali neuspešno obleganje Amide, ki so jo držali Perzijci, medtem ko je Kavadh napadel [[Osroena|Osroeno]] in oblegal [[Şanlıurfa#Obdobje_Bizantincev|Edeso]] z enakimi rezultati.<ref>Greatrex–Lieu (2002), I I, 69–71</ref> [[File:Roman-Empire 477ad.jpg|pokončno=1.3|thumb|levo|Rimsko in perzijsko cesarstvo ter njuni sosedje leta 477]] Končno so leta 504 Rimljani pridobili nadzor z obnovljenim obleganjem Amide, kar je privedlo do padca mesta. Tega leta je bilo doseženo premirje zaradi invazije [[Huni|Hunov]] iz [[Kavkaz|Kavkaza]] v Armenijo. Čeprav sta se obe sili pogajali, je bil sporazum dosežen šele novembra 506.<ref>Prokopij, ''Vojne'', I.9.24<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 77</ref> Pogajanja med obema silama so potekala, vendar je bilo njuno nezaupanje tako veliko, da so leta 506 Rimljani, sumeč izdajo, zajeli perzijske uradnike. Ko so bili izpuščeni, so Perzijci raje ostali v Nisibisu.<ref name="Greatrex-Lieu 2002, II, 77">Greatrex-Lieu (2002), II, 77</ref> Novembra 506 je bil končno dosežen sporazum, vendar je malo znanega o njegovih pogojih. [[Prokopij]] navaja, da je bil mir dogovorjen za sedem let<ref>O Prokopiju, glej Henning Börm: ''[https://www.academia.edu/9077244/Procopius_and_the_East_in_M_Meier_F_Montinaro_eds_A_Companion_to_Procopius_of_Caesarea_Leiden_Boston_Brill_2022_pp_310ff_uncorrected_proofs_ Prokopij in Vzhod]''. V: [[Mischa Meier]], Federico Montinaro: ''Spremljevalec Prokopija iz Cezareje''. Brill, Boston 2022, str. 310 ff.</ref> in verjetno so bila Perzijcem izplačana nekatera plačila.<ref>Prokopij, ''Vojne'', I.9.24* Greatrex-Lieu (2002), II, 77</ref> Leta 505 je Anastazij ukazal gradnjo velikega utrjenega mesta v Dari (Mezopotamija). Hkrati so bile izboljšane tudi dotrajane utrdbe v Edesi, Batnae in Amidi.<ref>Jošua Stilit, ''Kronika'', [http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm XC]<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 74</ref> Čeprav med Anastazijevo vladavino ni prišlo do nadaljnjih obsežnih konfliktov, so se napetosti nadaljevale, zlasti medtem, ko so potekala dela v Dari. Ta gradbeni projekt naj bi postal ključni del rimske obrambe in tudi trajen vir sporov s Perzijci, ki so se pritoževali, da krši sporazum iz leta 422, po katerem sta se oba imperija strinjala, da ne bosta gradila novih utrdb v obmejnem pasu. Anastazij je projekt nadaljeval kljub perzijskim ugovorom in zidovi so bili dokončani do leta 507–508.<ref>Jošua Stilit, ''Kronika'', [http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm XCIII–XCIV]<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 77</ref> ====Iberska vojna (526–532)==== [[File:Kavad's campaigns-pt.svg|thumb|Pohodi Kavadha I. v letih 502, 505 in 531]] V letih 524–525 n. št. je [[Kavad I.|Kavad I.]] je predlagal, naj [[Justin I.]] posvoji njegovega sina, [[Kozrav I.|Kozrava]], vendar so se pogajanja kmalu prekinila. Predlog sta sprva z navdušenjem sprejela rimski cesar in njegov nečak, [[Justinijan I.|Justinijan]], vendar je Justinov [[kvestor]] Procul nasprotoval potezi, saj je verjel, da bi Kozravi posvojitev njemu in s tem Perziji dala pravico do cesarskega prestola.<ref name="Gl81-82">Procopius, ''Wars'', I.11.23–30<br />* Greatrex (2005), 487; Greatrex–Lieu (2002), II, 81–82</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Procopius |title=The wars of Justinian |last2=Dewing |first2=H. B. |last3=Kaldellis |first3=Anthony |last4=Procopius |last5=Procopius |date=2014 |publisher=Hackett |isbn=978-1-62466-170-9 |location=Indianapolis, Indiana}}</ref> Napetosti med obema silama so se še povečale z prebegom [[Kavkaška_Iberija#Padec_kraljestva|iberskega kralja Gourgena]] k Rimljanom: leta 524/525 so se Iberci uprli Perziji, po zgledu sosednjega krščanskega kraljestva [[Kolhida#Pod_Rimskim_cesarstvom|Lazika]] in Rimljani so rekrutirali Hune s severa Kavkaza, da bi jim pomagali.<ref name="Gl822">Greatrex-Lieu (2002), II, 82</ref> Sprva sta se obe strani raje borili preko posrednikov, preko arabskih zaveznikov na jugu in Hunov na severu.<ref name="Gl81-822">Greatrex-Lieu (2002), II, 81–82</ref> Odprti rimsko-perzijski spopadi so izbruhnili v regiji Transkavkaz in zgornji Mezopotamiji do leta 526–527.<ref name="Gl84">Greatrex–Lieu (2002), II, 84</ref> Zgodnja leta vojne so bila naklonjena Perzijcem: do leta 527 je bil iberski upor zatrt, rimska ofenziva proti Nisibisu in Thebethi v tistem letu je bila neuspešna, in sile, ki so poskušale utrditi Thannuris in Melabaso, so bile pri tem preprečene z perzijskimi napadi.<ref name="Gl83">Zacharias Rhetor, ''Historia Ecclesiastica'', IX, 2<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 83, 86</ref> Poskušajoč odpraviti pomanjkljivosti, ki so jih razkrili ti perzijski uspehi, je novi rimski cesar [[Justinijan I.]] reorganiziral vzhodne vojske.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 85</ref> Leta 528 je [[Belizar]] neuspešno poskušal zaščititi rimske delavce v Thannurisu, ki so gradili utrdbo tik ob meji.<ref>Greatrex-Lieu (2002), II, 86</ref> Škodljivi napadi [[Lahmidi|Lakmidov]] na [[Sirija|Sirijo]] leta 529 so Justinijana spodbudili, da je okrepil svoje arabske zaveznike, pomagajoč [[Gasanidi|gasanidskemu]] vodji [[Al-Harit V. ibn Džabala|Al-Haritu ibn Džabalahu]], da je ohlapno koalicijo spremenil v koherentno kraljestvo. Leta 530 je bila velika perzijska ofenziva v Mezopotamiji poražena s strani rimskih sil pod Belizarjem pri Dari, medtem ko je bil drugi perzijski prodor na Kavkaz poražen s strani Sita pri Satali. Belizarja so porazile perzijske in lakmidske sile v bitki pri Kaliniku leta 531, kar je povzročilo njegovo razrešitev. Istega leta so Rimljani pridobili nekaj utrdb v Armeniji, medtem ko so Perzijci zavzeli dve utrdbi v vzhodni Laziki.<ref name="GL92-96">Greatrex–Lieu (2002), II, 92–96</ref> Takoj po bitki pri Kaliniku so potekala neuspešna pogajanja med Justinijanovim odposlancem Hermogenom in Kavadom.<ref name="GL93">Greatrex–Lieu (2002), II, 93</ref> Perzijsko obleganje Martiropolisa je prekinila smrt Kavada I. in novi perzijski kralj [[Kozrav I.]] je ponovno odprl pogovore spomladi 532 in končno podpisal ''Večni mir'' septembra 532, ki je trajal manj kot osem let. Obe sili sta se strinjali, da bosta vrnili vsa zasedena ozemlja in Rimljani so se strinjali, da bodo izvedli enkratno plačilo 110 centenarijev (11.000 funtov zlata). Rimljani so si povrnili lazijske utrdbe, Iberija je ostala v perzijskih rokah in Ibercem, ki so zapustili svojo državo, je bila dana izbira, ali bodo ostali na rimskem ozemlju ali se bodo vrnili v svojo domovino.<ref>Evans (2000), 118; Greatrex–Lieu (2002), II, 96–97</ref> ===Lazijska vojna (541–562)=== [[File:Justinian Byzanz.png|upright=1.2|thumb|left|Rimsko in Sasanidsko cesarstvo med vladavino [[Justinijan I.|Justinijana]] {| style="width:100%;" |- style="vertical-align:top;" || {{legend|#A8BDEC|Bizantinsko cesarstvo}} {{legend|#DDA0DD|Pridobitve Justinijana}} || {{legend|#ffff99|Sasanidsko cesarstvo}} {{legend|#FFA040|Sasanidski vazali}} |}]] Perzijci so prekinili ''Pogodbo o večnem miru'' leta 540, verjetno kot odgovor na rimsko ponovno osvojitev večjega dela nekdanjega Zahodnega rimskega cesarstva, ki je bila olajšana s prenehanjem vojne na vzhodu. Kozrav I. je napadel in opustošil Sirijo, izsiljeval velike vsote denarja od mest v Siriji in Mezopotamiji ter sistematično ropal druga mesta, vključno z [[Antiohija|Antiohijo]], katere prebivalstvo je bilo deportirano na perzijsko ozemlje.<ref name="BrJustFPW">Greatrex–Lieu (2002), II, 102; glej H. Börm, "Der Perserkönig im Imperium Romanum", ''Chiron'' 36 (2006), 299ff.</ref> Uspešne Belizarjeve kampanje na zahodu so spodbudile Perzijce k vrnitvi v vojno, tako da so izkoristili rimsko zasedenost drugje in poskušali preprečiti širitev rimskega ozemlja in virov.<ref>Greatrex-Lieu (2002), II, 102</ref> Leta 539 je ponovno izbruh sovražnosti napovedal lakmidski napad pod vodstvom al-Mundhirja IV., ki so ga premagali Gasanidi pod Al-Harit V. ibn Džabalom. Leta 540 so Perzijci prekinili "Pogodbo o večnem miru" in Kozrav I. je napadel Sirijo, uničil mesto Antiohijo in deportiral njeno prebivalstvo v Veh Antiok Kozrov v Perziji; ko se je umikal, je izsiljeval velike vsote denarja od mest v Siriji in Mezopotamiji in sistematično ropal ključna mesta. Leta 541 je napadel Laziko na severu.<ref name="BrJustFPW2">"[http://www.britannica.com/eb/article-3802 Justinian I – Foreign Policies and Wars]" Encyclopædia Britannica. 2008. Encyclopædia Britannica Online.</ref> Justinijan je Belizarja hitro poklical nazaj na vzhod, da bi se spopadel s perzijsko grožnjo, medtem ko so [[Ostrogoti]] v Italiji, ki so bili v stiku s perzijskim kraljem, sprožili protinapad pod [[Totila|Totilo]]. Belizar je prevzel poveljstvo in vodil neuspešno kampanjo proti Nisibisu leta 541. Istega leta je Lazika prešla na perzijsko stran in Kozrav je vodil vojsko, da bi zavaroval kraljestvo. Leta 542 je Kozrav sprožil še eno ofenzivo v Mezopotamiji in neuspešno poskušal zavzeti Sergiopolis.<ref>Procopius, ''Wars'', II.20.17–19 * Greatrex-Lieu (2002), II, 109–110</ref> Kmalu se je umaknil pred vojsko pod Belizarjem, na poti pa je oplenil mesto Callinicum.<ref>Procopius, ''Wars'', II.21.30–32 *Greatrex-Lieu (2002), II, 110</ref> Napadi na številna rimska mesta so bili odbiti in perzijski general Mihr-Mihroe je bil poražen in ujet pri Dari (Mezopotamija) s strani Johna Troglite.<ref>Corripus, ''Johannidos'', I.68–98 * Greatrex-Lieu (2002), II, 111</ref> Invazija na Armenijo leta 543 s strani rimskih sil na vzhodu, ki so štele 30.000 mož proti prestolnici perzijske Armenije [[Dvin (antično mesto)|Dvinu]], je bila poražena z natančno zasedo majhne perzijske sile pri Anglonu. Kozrav je oblegal Edeso leta 544 brez uspeha in so ga branilci sčasoma odkupili.<ref name="GL1132">Greatrex-Lieu (2002), II, 113</ref> Prebivalci Edese so Kozravu plačali pet ''centenarijev'', Perzijci pa so odšli po skoraj dveh mesecih.<ref name="GL1132"/> Po perzijskem umiku sta dva rimska odposlanca, novoimenovani magister militum, Konstantin, in Sergij odšla v [[Ktezifon]], da bi se dogovorila o premirju s Kozravom.<ref name="GL113Pr2">Procopius, ''Wars'', 28.7–11 * Greatrex-Lieu (2002), II, 113</ref><ref name="GL113Pr">Prokopij, ''Vojne'', 28.7–11<br />* Greatrex (2005), 489; Greatrex–Lieu (2002), II, 113</ref> (Vojna se je vlekla pod drugimi generali in jo je do neke mere ovirala [[Justinijanova kuga]], zaradi katere se je Kozrav začasno umaknil z rimskega ozemlja)<ref name="BrJustFPWGL">Greatrex-Lieu (2002), II, 110; "[http://www.britannica.com/eb/article-3802 Justinijan I. – Zunanja politika in vojne]" Encyclopædia Britannica. 2008. Encyclopædia Britannica Online.</ref> Petletno premirje je bilo dogovorjeno leta 545, zavarovano z rimskimi plačili Perzijcem.<ref name="EvJuPrGr">Prokopij, ''Vojne'', 28.7–11<br />* Evans, [http://www.roman-emperors.org/justinia.htm Justinijan (527–565)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200205190521/http://www.roman-emperors.org/justinia.htm |date=2020-02-05 }}; Greatrex–Lieu (2002), II, 113</ref> [[File:ChosroesHuntingScene.JPG|thumb|''Lovska scena, ki prikazuje kralja Kozrava I.'' (7. stoletje, sasanidska umetnost, Cabinet des Medailles, Pariz)]] [[File:Roman-Persian Frontier, 565 AD.png|thumb|Vzhodna rimsko-perzijska meja v času Justinijanove smrti leta 565, z Laziko v vzhodnorimskih (bizantinskih) rokah]] V začetku leta 548 je kralj Gubazes II. iz Lazike, ki je perzijsko zaščito smatral za zatiralsko, prosil Justinijana, naj obnovi rimski protektorat. Cesar je izkoristil priložnost in v letih 548–549 so združene rimske in laziške sile z ''[[magister militum]]'' Armenije Dagistheusom dosegle vrsto zmag proti perzijskim vojskam, čeprav jim ni uspelo zavzeti ključne garnizije Petre (današnji Tsikhisdziri).<ref>Treadgold (1997), 204–205</ref> Leta 551 je general Bessas (magister militum), ki je zamenjal Dagistheusa, prevzel nadzor nad [[Abhazija|Abhazijo]] in preostalo Laziko ter končno podredil Petro po hudih bojih, pri čemer je porušil njene utrdbe.<ref>Treadgold (1997), 205–207</ref> Istega leta je perzijska ofenziva pod vodstvom Mihr-Mihroeja zasedla vzhodno Laziko.<ref>Treadgold (1997), 204–207</ref> Premirje, ki je bilo vzpostavljeno leta 545, je bilo zunaj Lazike podaljšano za nadaljnjih pet let pod pogojem, da Rimljani plačajo 2.000&nbsp;funtov zlata letno.<ref>Treadgold (1997), 209</ref> Rimljani niso uspeli popolnoma izgnati Sasanidov iz Lazike; leta 554 je Mihr-Mihroe sprožil nov napad, pri čemer je novo prispelo bizantinsko vojsko pregnal iz Telephisa.<ref name="F236">Farrokh (2007), 236</ref> V Laziki se je vojna vlekla neodločno več let, pri čemer nobena stran ni mogla doseči večjih pridobitev. Kozrav, ki se je zdaj moral spopasti z [[Heftaliti|Belimi Huni]], je premirje obnovil leta 557, tokrat brez izključitve Lazike; pogajanja so se nadaljevala za dokončno mirovno pogodbo.<ref>Greatrex (2005), 489; Treadgold (1997), 211</ref> Končno sta leta 562 odposlanca Justinijana in Kozrava – Peter Patricij in Izedh Gushnap – sklenila ''Petdesetletno mirovno pogodbo''. Perzijci so se strinjali, da bodo evakuirali Laziko in prejeli letno subvencijo v višini 30.000&nbsp;''nomismata'' (''solidi'').<ref>Menander Protector, ''Zgodovina'', frag. 6.1. Po Greatrexu (2005), 489, se je mnogim Rimljanom ta ureditev "zdela nevarna in kazala na šibkost".</ref> Obe strani sta se strinjali, da ne bosta gradili novih utrdb blizu meje in da bosta olajšali omejitve glede diplomacije in trgovine.<ref name="EvJu">Evans, [http://www.roman-emperors.org/justinia.htm Justinijan (527–565)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200205190521/http://www.roman-emperors.org/justinia.htm |date=2020-02-05 }}</ref> [[File:Khosraw I's campaigns-pt.svg|thumb|left|Pohodi Kozrav I. od 540 -570 leta]] ===Vojna za Kavkaz (572 – 591)=== Vojna je ponovno izbruhnila kmalu po tem, ko sta se Armenija in Iberija leta 571 uprli sasanidski vladavini, po spopadih, ki so vključevali rimske in perzijske posrednike [[Jemen|v Jemnu]] (med [[Aksumsko kraljestvo|Aksumiti]] in Himjariti) in sirski puščavi, ter po rimskih pogajanjih za zavezništvo z [[Zahodni turški kaganat|Zahodnim turškim kaganatom]] proti Perziji.<ref> [[Janez iz Epifanije]], ''Zgodovina'', [http://www.ancientsites.com/aw/Post/1048936 2 AncientSites."""com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110621222019/http://www.ancientsites.com/aw/Post/1048936|date=2011-06-21}} navaja dodaten razlog za izbruh vojne: "[Medijci] so postali še bolj prepirljivi&nbsp;... ko Justin ni hotel Medijcem plačati petsto funtov zlata, kot je bilo prej dogovorjeno v mirovnih pogodbah, in je pustil, da je rimska država za vedno ostala tributarna Perzijcem." Glej tudi, Greatrex (2005), 503–504</ref> [[Justin II.]] je Armenijo vzel pod svojo zaščito, medtem ko so rimske čete pod Justinovim bratrancem |Marcianom napadle Arzanene in vdrle v perzijsko Mezopotamijo, kjer so premagale lokalne sile.<ref>Treadgold (1997), 222</ref> Marcianova nenadna razrešitev in prihod čet pod Khosraujem sta povzročila opustošenje Sirije, neuspeh rimskega obleganja Nisibisa in padec Dare.<ref>Velika utrdba rimske meje je bila prvič v perzijskih rokah (Whitby [2000], 92–94).</ref> Za ceno 45.000&nbsp;''[[solidus|solidov]]'' je bilo dogovorjeno enoletno premirje v Mezopotamiji (ki se je sčasoma podaljšalo na pet let)<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 152; Louth (2005), 113</ref>, vendar se je vojna nadaljevala na Kavkazu in na puščavskih mejah.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 246.11–27<br />* Whitby (2000), 92–94</ref> Leta 575 je Khosrau&nbsp;I poskušal združiti agresijo v Armeniji z razpravo o trajnem miru. Napadel je Anatolijo in oplenil Sebasteio, vendar ni uspel zavzeti Teodozijopolisa in po spopadu blizu Melitene je vojska utrpela velike izgube med begom čez [[Evfrat]] pod rimskim napadom, perzijska kraljeva prtljaga pa je bila zajeta.<ref name="TW95">Theophylact, ''History'', I, [http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf 9.4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |date=2011-06-10 }} (PDF)<br /> Treadgold (1997), 224; Whitby (2000), 95</ref> [[File:Persia 600ad.jpg|upright=1.15|thumb|left|Sasanidsko cesarstvo in njegovi sosedje (vključno z Vzhodnim rimskim cesarstvom) leta 600]] Rimljani so izkoristili perzijsko zmedo, ko je general Justinijan (''magister militum per Orientem'') vdrl globoko na perzijsko ozemlje in napadel [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="TW95" /> Kozrav je iskal mir, vendar je opustil to pobudo, ko se je perzijsko zaupanje povrnilo, potem ko je Tamkhusro zmagal v Armeniji, kjer so rimska dejanja odtujila lokalne prebivalce.<ref name="TW96">Treadgold (1997), 224; Whitby (2000), 95–96</ref> Spomladi 578 se je vojna v Mezopotamiji nadaljevala s perzijskimi napadi na rimsko ozemlje. Rimski general in poznejši cesar [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricij ]] se je maščeval z napadom na perzijsko Mezopotamijo, zavzetjem trdnjave Aphumon in plenjenjem Singare. Kozrav je ponovno začel mirovna pogajanja, vendar je umrl v začetku leta 579, njegov naslednik [[Hormizd IV.]] pa je raje nadaljeval vojno.<ref>Soward, [http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf Theophylact Simocatta and the Persians] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |date=2011-06-10 }} (PDF); Treadgold (1997), 225; Whitby (2000), 96</ref> [[File:Roman-Persian Frontier in Late Antiquity.svg|upright=1.2|thumb|Rimsko-perzijska meja od 4. do 7. stoletja]] Leta 580 je Hormizd IV. ukinil [[Kavkaška Iberija|Ibersko monarhijo]] in Iberijo spremenil v [[Kavkaška_Iberija#Padec_kraljestva|perzijsko provinco]], ki ji je vladal ''marzpan'' (guverner).{{sfn|Suny|1994|p=25}}{{sfn|Mikaberidze|2015|page=529}} V 580-ih letih se je vojna nadaljevala brez odločilnega izida z zmagami na obeh straneh. Leta 582 je Maurice zmagal v bitki pri Konstanciji proti Adarmahanu in Tamkhusru, ki je bil ubit, vendar rimski general ni izkoristil svoje zmage; moral je pohiteti v [[Konstantinopel]], da bi uresničil svoje cesarske ambicije.<ref>Soward, [http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact."""pdf Teofilakt Simokata in Perzijci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |date=2011-06-10 }} (PDF); Treadgold (1997), 226; Whitby (2000), 96</ref> Še ena rimska zmaga pri Solahonu leta 586 prav tako ni prekinila zastoja.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 168-169</ref> Perzijci so leta 589 z izdajo zavzeli Martiropolis, vendar je bil tistega leta zastoj prekinjen, ko je perzijski general [[Bahram Čobin|Bahram Chobin]], ki ga je Hormizd IV. odpustil in ponižal, sprožil upor. Hormizd je bil leta 590 strmoglavljen v palačnem udaru in ga je zamenjal njegov sin [[Kozrav II.]], vendar je Bahram kljub temu nadaljeval z uporom in poraženi Kozrav je bil kmalu prisiljen pobegniti na varno na rimsko ozemlje, medtem ko je Bahram zasedel prestol kot Bahram VI. S podporo Mavricija je Khosrau sprožil upor proti Bahramu in leta 591 so združene sile njegovih privržencev in Rimljanov premagale Bahrama Blarathonu]in Khosraua II. vrnile na oblast. V zameno za njihovo pomoč Kozrav ni le vrnil Dare in Martiyropolisa, ampak se je tudi strinjal, da bo Rimljanom odstopil zahodno polovico Iberije in več kot polovico perzijske Armenije.<ref>Teofilakt, V, ''Zgodovina'', I, [http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf 3.11] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |date=2011-06-10|format=PDF}} in [http://wayback.archive-it.org/all/20081002222116/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf 15.1] (PDF)<br />* Louth (2005), 115; Treadgold (1997), 231–232</ref> [[File:Hexagram-Constans II and Constantine IV-sb0995.jpg|thumb|left|Poznorimski srebrnik z napisom ''Deus adiuta Romanis'' ('Naj Bog pomaga Rimljanom')]] [[File:Cherub_plaque_Louvre_MRR245.jpg|left|thumb|Kerubin in Heraklij, ki sprejemata podreditev Kozrava II.; plošča s križa ([[Champlevé]] [[lošč|emajl]] na pozlačenem bakru, 1160–1170, [[Pariz]], [[Louvre]])]] [[File:Byzantine and Sassanid Empires in 600 CE.png|thumb|upright=1.3|Bizantinsko in Sasanidsko cesarstvo leta 600 n. št.]] [[File:SassanianEmpireHistoryofIran.png|right|thumb|Sasanidsko cesarstvo v svojem največjem obsegu ok. 620]] ===Bizantinsko-sasanidska vojna v 7. stoletju in zaključek=== Glej tudi: [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|Bizantinsko-sasanidska vojna (602–628)]] in [[Obleganje Konstantinopla (626)]] in [[Bitka pri Ninivah]] Leta 602 se je rimska vojska, ki je bojevala Mavricijeve balkanske kampanje proti [[Avari|Avarom]] in [[Slovani|Slovanom]], uprla pod vodstvom [[Fokas]]a, ki mu je uspelo zasesti prestol in nato ubiti Mavricija in njegovo družino. Kozrav II. je umor svojega dobrotnika uporabil kot izgovor za vojno in ponovno osvojitev rimske province Mezopotamije.<ref>Foss (1975), 722</ref> V zgodnjih letih vojne so Perzijci doživeli izjemen in brezprimeren uspeh. Pomagala sta jim Kozravova uporaba pretendenta, ki se je izdajal za Mavricijevega sina in upor proti Fokasu, ki ga je vodil rimski general Narses.<ref>Teofan, ''Kronika'', 290–293<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 183–184</ref> Leta 603 je Kozrav premagal in ubil rimskega generala Germana v Mezopotamiji in oblegal Daro. Kljub prihodu rimskih okrepitev iz Evrope je leta 604 dosegel še eno zmago, medtem ko je Dara padla po devetmesečnem obleganju. V naslednjih letih so Perzijci postopoma z obleganjem, eno za drugo, premagovali trdnjavska mesta Mezopotamije.<ref>Teofan, ''Kronika'', 292–293<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 185–186</ref> Hkrati so dosegli vrsto zmag v Armeniji in sistematično podredili rimske garnizone na Kavkazu.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 186–187</ref> Fokasovo brutalno zatiranje je sprožilo nasledstveno krizo, ki je nastala, ko je general Heraklij starejši poslal svojega nečaka Niketa, da napade [[Egipt]], kar je njegovemu mlajšemu sinu [[Heraklij]]u, omogočilo, da je leta 610 zasedel prestol. [[Fokas]], nepriljubljen vladar, ki je v bizantinskih virih vedno opisan kot "tiran", je bil sčasoma odstavljen s strani Heraklija, potem ko je priplul iz [[Antična Kartagina|Kartagine]].<ref>Haldon (1997), 41; Speck (1984), 178.</ref> Približno ob istem času so Perzijci dokončali osvojitev Mezopotamije in Kavkaza, leta 611 pa so preplavili Sirijo in vstopili v Anatolijo, zasedli [[Cezareja|Caesarejo]].<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 188–189</ref> Potem ko je leta 612 izgnal Perzijce iz Anatolije, je Heraklij leta 613 sprožil veliko protiofenzivo v Siriji. Bil je odločno poražen pred Antiohijo s strani Šahrbaraza in Šahina in rimski položaj se je sesul.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 189–190</ref> V naslednjem desetletju so Perzijci uspeli osvojiti [[Palestina (regija)|Palestino]], Egipt,<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 190–193, 196</ref> [[Rodos]] in več drugih otokov v vzhodnem Egejskem morju, ter opustošiti Anatolijo.<ref>Kovnica [[Nicomedia]] je prenehala delovati leta 613 in [[Rodos]] je padel v roke napadalcev v letih 622–623 (Greatrex-Lieu (2002), II, 193–197).</ref>{{sfn|Kia|2016|page=223}}{{sfn|Howard-Johnston|2006|page=33}}<ref>{{Harvnb|Foss|1975|p=725}}</ref> Medtem so Avari in Slovani izkoristili situacijo za preplavitev [[Balkan]]a, kar je Rimsko cesarstvo pripeljalo na rob uničenja.<ref>Howard-Johnston (2006), 85</ref> V teh letih si je Heraklij prizadeval obnoviti svojo vojsko, zmanjšal je nevojaške izdatke, devalviral valuto in pretopil cerkveno posodo, s podporo patriarha Sergija, da bi zbral potrebna sredstva za nadaljevanje vojne.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 196</ref> Leta 622 je Heraklij zapustil Konstantinopel, mesto pa je zaupal Sergiju in generalu Bonusu kot regentoma svojega sina. Zbral je svoje sile v Mali Aziji in po vajah za oživitev njihove morale je sprožil novo protiofenzivo, ki je dobila značaj [[sveta vojna|svete vojne]].<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 303–304, 307<br />* Cameron (1979), 23; Grabar (1984), 37</ref> Na [[Kavkaz]]u je zadal poraz vojski, ki jo je vodil arabski poglavar, zaveznik Perzijcev, nato pa je zmagal nad Perzijci pod Šahrbarazom.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 304.25–306.7<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 199</ref> Po zatišju leta 623, medtem ko se je pogajal o premirju z Avari, je Heraklij leta 624 nadaljeval svoje pohode na vzhodu in pri Ganzaku v [[atropatena|Atropateni]] premagal vojsko, ki jo je vodil Kozrav.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 306–308<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 199–202</ref> Leta 625 je v Armeniji premagal generale Šahrbaraza, Šahina in Šahraplakana in v presenetljivem napadu tisto zimo je zavzel Šahrbarazov štab in napadel njegove čete v njihovih zimskih bivališčih.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 308–312<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 202–205</ref> Podprti s perzijsko vojsko, ki ji je poveljeval Shahrbaraz, skupaj z Avari in Slovani, so trije neuspešno [[Obleganje Konstantinopla (626)|oblegali Konstantinopel leta 626]],<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 316<br />* Cameron (1979), 5–6, 20–22</ref> medtem ko je druga perzijska vojska pod Šahinom utrpela še en uničujoč poraz s strani Heraklijevega brata Teodorja.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 315–316<br />McBride (2005), 56</ref> [[File:The assassination of Chosroës Parvez.jpg|thumb|right|Umor Kozrava II., v rokopisu ''[[Šahname]]'' šaha Tahmaspa, ki ga je izdelal Abd al-Samad okoli leta 1535. Perzijske pesmi so iz Ferdovsijeve ''Šahname'']] Medtem je Heraklij sklenil zavezništvo z [[Zahodni turški kaganat|Zahodnim turškim kaganatom]], ki je izkoristil upadajočo moč Perzijcev za pustošenje njihovih ozemelj na Kavkazu.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 209–212</ref> Konec leta 627 je Heraklij sprožil zimsko ofenzivo v Mezopotamijo, kjer kljub dezertiranju turškega kontingenta, ki ga je spremljal, je premagal Perzijce v [[Bitka pri Ninivah|bitki pri Ninivah]]. Nadaljeval je proti jugu ob [[Tigris]]u, oplenil je Kozravovo veliko palačo v Dastagirtu in bil preprečen pri napadu na [[Ktezifon]] le z uničenjem mostov na kanalu Nahravan. Kozrava je strmoglavil in ubil v državnem udaru, ki ga je vodil njegov sin Kavadh II., ki je takoj zaprosil za mir in se strinjal z umikom iz vseh zasedenih ozemelj.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 317–327<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 217–227</ref> Heraklij je leta 629 z veličastno slovesnostjo vrnil Pravi križ v Jeruzalem.<ref>Haldon (1997), 46; Baynes (1912), ''passim''; Speck (1984), 178</ref> ==Posledice== {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 270 | image1 = 626Byzantium.svg | caption1 = Bizantinsko cesarstvo (zeleno) do leta 626 pod Heraklijem; črtasta območja so dežele, ki so jih še vedno ogrožali Sasanidi | image2 = Byzantiumby650AD.svg | caption2 = Bizantinsko cesarstvo (oranžno) do leta 650. Do takrat je Sasanidsko cesarstvo padlo pod arabski muslimanski kalifat, pa tudi bizantinska Sirija, Palestina in Egipt }} Uničujoč vpliv te zadnje vojne, dodan kumulativnim učinkom stoletja skoraj neprekinjenega konflikta, je ohromil obe cesarstvi. Ko je Kavadh II. umrl le nekaj mesecev po prevzemu prestola, je Perzija za več let padla v dinastične nemire in državljansko vojno. Sasanide so dodatno oslabili gospodarski propad, visoki davki zaradi kampanj Kozrava II., verski nemiri in naraščajoča moč ''dehqanov'' (provincialnih posestnikov).<ref>Howard-Johnston (2006), 9: "[Heraklijeve] zmage na bojišču v naslednjih letih in njihove politične posledice&nbsp;... so rešile glavno trdnjavo krščanstva na Bližnjem vzhodu in močno oslabile njenega starega zoroastrskega tekmeca."</ref> Bizantinsko cesarstvo je bilo prav tako močno prizadeto, saj so bile njegove finančne rezerve izčrpane zaradi vojne, Balkan pa je bil zdaj v veliki meri v rokah Slovanov.<ref>Haldon (1997), 43–45, 66, 71, 114–15</ref> Poleg tega je bila Anatolija opustošena zaradi ponavljajočih se perzijskih vpadov; nadzor cesarstva nad nedavno pridobljenimi ozemlji na Kavkazu, v Siriji, Mezopotamiji, Palestini in Egiptu je bil oslabljen zaradi dolgoletne perzijske okupacije.<ref>Ambivalenca do bizantinske vladavine s strani miafizitov (krščanska sekta) je morda zmanjšala lokalni odpor proti arabski širitvi (Haldon [1997], 49–50).</ref> Nobeno cesarstvo ni dobilo priložnosti za okrevanje, saj so jih v nekaj letih prizadeli napadi Arabcev (novo združenih z islamom), kar je po Howard-Johnstonu »mogoče primerjati le s človeškim cunamijem«.<ref>Foss (1975), 746–47; Howard-Johnston (2006), xv</ref> Po besedah Georgea Liske je »nepotrebno podaljšan bizantinsko-perzijski konflikt odprl pot islamu«.<ref>Liska (1998), 170</ref> [[Sasanidsko cesarstvo]] je hitro podleglo tem napadom in bilo popolnoma osvojeno. Med bizantinsko-arabskimi vojnami so bile izgubljene tudi izčrpane vzhodne in južne province Rimskega cesarstva, nedavno pridobljene Sirija, Armenija, Egipt in Severna Afrika, kar je cesarstvo zmanjšalo na ozemeljski ostanek, ki je obsegal Anatolijo in razpršene otoke ter oporišča na Balkanu in v Italiji.<ref>Haldon (1997), 49–50</ref> Te preostale dežele so bile temeljito osiromašene zaradi pogostih napadov, kar je zaznamovalo prehod iz klasične urbane civilizacije v bolj podeželsko, srednjeveško obliko družbe. Vendar pa je [[Rimsko cesarstvo]], za razliko od Perzije, na koncu preživelo arabski napad, obdržalo svoja preostala ozemlja in odločno odbilo dve arabski obleganji svoje prestolnice v letih [[Obleganje Konstantinopla (674–678)|674–678]] in [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|717–718]].<ref>Haldon (1997), 61–62; Howard-Johnston (2006), 9</ref> Rimsko cesarstvo je v kasnejših konfliktih izgubilo tudi svoja ozemlja na Kreti in v južni Italiji v korist Arabcev, čeprav so bila tudi ta sčasoma ponovno pridobljena. ==Strategije in vojaške taktike== {{glavni|Vojska v sasanidskem imperiju|Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju}} Ko sta se Rimsko in Partsko cesarstvo prvič spopadla v 1. stoletju pr. n. št., se je zdelo, da ima Partija potencial, da svojo mejo potisne do Egejskega morja in Sredozemlja. Vendar so Rimljani odbili veliko invazijo na Sirijo in Anatolijo s strani Pakorja in Labiena ter so postopoma lahko izkoristili slabosti partskega vojaškega sistema, ki je bil po mnenju Georgea Rawlinsona prilagojen za nacionalno obrambo, vendar slabo primeren za osvajanje. Rimljani pa so nenehno spreminjali in razvijali svojo »veliko strategijo« od [[Trajan]]ovega časa naprej in so bili do časa Pakorja sposobni prevzeti ofenzivo proti Partom. Tako kot Sasanidi v poznem 3. in 4. stoletju so se Parti na splošno izogibali kakršni koli dolgotrajni obrambi Mezopotamije proti Rimljanom. Vendar [[Iransko višavje|Iranska planota]] ni nikoli padla, saj so rimske odprave vedno izčrpale svoj ofenzivni zagon, ko so dosegle spodnjo Mezopotamijo in njihova podaljšana komunikacijska linija skozi ozemlje, ki ni bilo dovolj umirjeno, jih je izpostavila uporom in protinapadom.<ref name="Wheeler (2007), 259">Wheeler (2007), 259</ref> Od 4. stoletja našega štetja naprej so [[Sasanidi]] rasli v moči in prevzeli vlogo agresorja. Menili so, da velik del ozemlja, dodanega Rimskemu cesarstvu v partskih in zgodnjih sasanidskih časih, upravičeno pripada perzijski sferi.<ref name="Fr473">Frye (2005), 473</ref> Everett Wheeler trdi, da so "Sasanidi, administrativno bolj centralizirani kot Parti, formalno organizirali obrambo svojega ozemlja, čeprav niso imeli stalne vojske do Kozrava I.".<ref name="Wheeler (2007), 259" /> Na splošno so Rimljani Sasanide obravnavali kot resnejšo grožnjo kot Parte, medtem ko so Sasanidi Rimsko cesarstvo obravnavali kot sovražnika ''par excellence''.<ref>Greatrex (2005), 478; Frye (2005), 472</ref> Posredno vojskovanje so uporabljali tako Bizantinci kot Sasanidi kot alternativo neposrednemu spopadu, zlasti prek arabskih kraljestev na jugu in nomadskih narodov na severu. Vojaško so Sasanidi nadaljevali močno odvisnost Partov od konjenice: kombinacija konjskih lokostrelcev in [[katafrakt|katafraktov]]; slednji so bili težka oklepna konjenica, ki jo je zagotavljala [[aristokracija]]. Dodali so kontingent bojnih slonov, pridobljenih iz doline Inda, vendar je bila kakovost njihove pehote slabša od rimske. Združene sile konjskih lokostrelcev in težke konjenice so rimskim pešcem zadale več porazov, vključno s tistimi, ki jih je vodil [[Mark Licinij Kras]] (Bitka pri Kari leta 53 pr. n. št.),<ref>Po besedah Rena E. Gabbe je bila rimska vojska sčasoma reorganizirana po vplivu bitke pri Kariju (Gabba [1966], 51–73).</ref> [[Mark Antonij]] [[Rimsko-partske_vojne#Antonijeva_Atropatenska_kampanja_(36_pr._n._št.)|leta 36 pr. n. št.]] in Valerijan (Bitka pri Edesi leta 260 n. št.). Partske taktike so postopoma postale standardna metoda vojskovanja v Rimskem imperiju<ref>[https://www.cambridge.org/core/books/the-cambridge-history-of-iran/cultural-relations-between-parthia-and-rome/0E259A85489548072E86D3F0AD8A9182/ Zgodovina Irana po Cambridgeu] : "Partske taktike so postopoma postale standardna metoda vojskovanja v Rimskem cesarstvu. Starodavna perzijska tradicija obsežnega hidravličnega inženiringa se je tako združila z edinstveno rimsko izkušnjo v zidarstvu. Grško-rimska slika Perzijcev kot naroda divjih in neukrotljivih bojevnikov je v čudnem nasprotju z drugim stereotipom, Perzijci kot mojstri umetnosti prefinjenega življenja, razkošnega življenja. Perzijski vpliv na rimsko religijo bi bil ogromen, če bi ljudje smeli imenovati [[mitraizem]] perzijsko religijo."</ref> in enote ''[[Bitka pri Edesi|kataphractarii]]'' in ''[[Klibanarios (vzhodnorimska vojaška enota)|clibanarii]]'' so bile uvedene v rimsko vojsko;<ref>Vegetius, III, ''Epitoma Rei Militaris'', [http://www.thelatinlibrary.com/vegetius3.html 26]<br />* Verbruggen–Willard–Southern (1997), 4–5</ref> posledično se je močno oborožena konjenica povečala po pomembnosti tako v rimski kot v perzijski vojski po 3. stoletju n. št. in do konca vojn.<ref name="Fr473" /> Rimska vojska je postopoma vključila tudi konjske lokostrelce (''Equites Sagittarii''), in do 5. stoletja n. št. niso bili več najemniška enota in so bili posamezno nekoliko boljši v primerjavi s perzijskimi, kot trdi [[Prokopij]]; vendar so perzijske enote konjskih lokostrelcev kot celota vedno ostale izziv za Rimljane, kar kaže, da so bili rimski konjski lokostrelci manj številčni.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=5G1rV7tS79sC&pg=PA195 |title=Warfare, State and Society in the Byzantine World, 565-1204 |first=John F. |last=Haldon |date=31 March 1999 |publisher=Psychology |access-date=31 March 2018 |via=Google Books |isbn=9781857284959}}</ref> V času Khosrowa I so se pojavili sestavljeni konjeniki (''[[Vojska_v_sasanidskem_imperiju#Konjenica|aswaran]]''), ki so bili spretni tako v lokostrelstvu kot v uporabi kopja.<ref>{{navedi knjigo |last1=Farrokh |first1=Kaveh |author-link1=Kaveh Farrokh |title=Sassanian Elite Cavalry AD 224–642 |date=2012 |publisher=Bloomsbury |isbn=978-1-78200-848-4 |page=42}}</ref> [[File:Roman siege machines.gif|upright=1.4|thumb|Rimske oblegovalne naprave]] Po drugi strani so Perzijci prevzeli vojne stroje od Rimljanov.<ref name="iranicaonline.org" /> Rimljani so dosegli in ohranili visoko stopnjo prefinjenosti v [[Obleganje|obleganju]] in razvili vrsto [[Oblegovalna naprava|oblegovalnih strojev]]. Po drugi strani so bili Parti nesposobni pri obleganju; njihove konjeniške vojske so bile bolj primerne za "taktike udari in pobegni", ki so uničile Antonijev vojaški pratež leta 36 pr. n. št. Situacija se je spremenila z vzponom Sasanidov, ko je Rim naletel na sovražnika, ki je bil enako sposoben v obleganju. Sasanidi so večinoma uporabljali nasipe, ovne, mine in v manjši meri oblegovalne stolpe, artilerijo,<ref>Campbell–Hook (2005), 57–59; Gabba (1966), 51–73</ref><ref name="Elton">{{navedi knjigo |last1=Elton |first1=Hugh |title=The Roman Empire in Late Antiquity: A Political and Military History |url=https://archive.org/details/romanempireinlat0000elto |date=2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521899314 |page=[https://archive.org/details/romanempireinlat0000elto/page/n349 326]}}</ref> in tudi [[kemično orožje]], kot v [[Dura-Europos]]u (256)<ref>[http://www.archaeology.co.uk/cwa/world-news/death-underground-gas-warfare-at-dura-europos.htm "Smrt pod zemljo: Plinsko vojskovanje v Dura-Europosu"], ''Current Archaeology'', 26. november 2009 (spletna funkcija), dostopano 3. oktober 2014</ref><ref>Samir S. Patel, [http://www.archaeology.org/1001/topten/syria."""html "Zgodnje kemično bojevanje – Dura-Europos, Sirija"], ''Arheologija'', letn. 63, št. 1, januar/februar 2010, (dostopano 3. oktobra 2014)</ref><ref>Stephanie Pappas, [http://www.livescience.com/13113-ancient-chemical-warfare-romans-persians.html "Pokopani vojaki so morda žrtve starodavnega kemičnega orožja"], ''LiveScience'', 8. marec 2011, dostopano 3. oktobra 2014</ref> in Petra (550–551).<ref name="Elton" /> Uporaba kompleksne torzijske opreme je bila redka, saj je tradicionalno perzijsko strokovno znanje na področju lokostrelstva zmanjšalo njihove očitne koristi.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whitby |first1=Michael |title=Oblegovanje in taktike proti obleganju v pozni antiki (ok. 250–640) |date=1. januar 2013 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-25258-5 |page=446 |url=https://brill.com/view/book/9789004252585/B9789004252585_014.xml |language=en}}</ref> Sloni so bili uporabljeni (npr. kot oblegovalni stolpi), kjer je bil teren neugoden za stroje.<ref>{{cite journal |last1=Rance |first1=Philip |title=Sloni v vojskovanju v pozni antiki |journal=Acta Antiqua Academiae Scientiarum Hungaricae |date=december 2003 |volume=43 |issue=3–4 |pages=369–370 |doi=10.1556/aant.43.2003.3-4.10 |language=en |issn=1588-2543 |url=http://real.mtak.hu/46655/1/aant.43.2003.3-4.10.pdf}}</ref> Nedavne ocene, ki primerjajo Sasanide in Parte, so potrdile premoč sasanidske oblegovalne tehnike, vojaškega inženirstva in organizacije,<ref>[https://www.sciencedaily.com/releases/2008/02/080218155534.htm Izkopavanja v Iranu razkrivajo skrivnost "Rdeče kače"], ''Science Daily'' Levi (1994), 192</ref> kot tudi sposobnost gradnje obrambnih del.<ref>Rekavandi–Sauer–Wilkinson–Nokandeh, [http://www.archaeology.co.uk/index.php?option=com_content&task=view&id=1555&Itemid=27 "Enigma rdeče kače"]</ref> Na začetku sasanidske vladavine je med cesarstvi obstajalo več tamponskih držav. Te so bile sčasoma absorbirane v centralno državo, in do 7. stoletja je bila zadnja tamponska država, arabska [[Lahmidi|Lakhmidi]], priključena Sasanidskemu cesarstvu. Frye ugotavlja, da so v 3. stoletju n. št. takšne odvisne države igrale pomembno vlogo v rimsko-sasanidskih odnosih, vendar sta jih oba imperija postopoma nadomestila z organiziranim |obrambnim sistemom, ki ga je vodila centralna vlada in je temeljil na liniji utrdb (''[[limes]]'') in utrjenih obmejnih mestih, kot je bila Dara (Mezopotamija).<ref name="Fr 139">Frye (1993), 139</ref> Proti koncu 1. stoletja n. št. je Rim organiziral zaščito svojih vzhodnih meja s sistemom ''limes'', ki je trajal do muslimanskih osvajanj v 7. stoletju po izboljšavah [[Dioklecijan]]a.<ref>Shahîd (1984), 24–25; Wagstaff (1985), 123–125</ref> Tako kot Rimljani so tudi Sasanidi gradili obrambne zidove nasproti ozemlju svojih nasprotnikov. Po R. N. Fryeu je bil perzijski sistem razširjen pod [[Šapur II.|Šapurjem II.]], verjetno po zgledu Dioklecijanove gradnje ''limesa'' sirskih in mezopotamskih meja Rimskega cesarstva.<ref>Frye (1993), 139; Levi (1994), 192</ref> Rimske in perzijske obmejne enote so bile znane kot ''limitanei'' oziroma ''marzobani''. Sasanidi in v manjši meri Parti, so prakticirali množične [[deportacija|deportacije]] v nova mesta kot orodje politike, ne le vojnih ujetnikov (kot so tisti iz [[Bitka pri Edesi|Bitke pri Edesi]]), ampak tudi mest, ki so jih osvojili, kot je deportacija prebivalcev Antiohije v Veh Antiok Kozrov, kar je privedlo do propada slednjega. Te deportacije so sprožile tudi širjenje krščanstva v Perziji.<ref>A. Shapur Shahbazi, Erich Kettenhofen, John R. Perry, “DEPORTATIONS,” ''Encyclopædia Iranica'', VII/3, pp. 297–312, available online at http://www.iranicaonline.org/articles/deportations (accessed on 30 December 2012).</ref> Zdi se, da so se Perzijci neradi zatekali k pomorskim akcijam.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=1U4rUaLdYnQC&q=persians+reluctant+to+resort+to+naval&pg=PA121 |title=East Rome, Sasanian Persia and the End of Antiquity: Historiographical and Historical Studies |first=J. D. |last=Howard-Johnston |date=31 March 2018 |publisher=Ashgate |access-date=31 March 2018 |via=Google Books |isbn=9780860789925}}</ref> Nekaj manjših sasanidskih pomorskih akcij je bilo v letih 620–23, edina večja akcija bizantinske mornarice pa je bila med [[obleganje Konstantinopla (626)|obleganjem Konstantinopla (626)]]. ==Ocene== Rimsko-perzijske vojne so bile označene kot 'jalove' in preveč »depresivne in dolgočasne za razmišljanje«.<ref>{{navedi knjigo |first=Chris |last=Brazier |title=The No-nonsense Guide to World History |url=https://archive.org/details/nononsenseguidet0000braz_c5i1 |year=2001 |publisher=Verso |page=[https://archive.org/details/nononsenseguidet0000braz_c5i1/page/n43 42] |isbn=978-1-8598-4355-0}}</ref> Preroško je [[Kasij Dion]] opazil njihov »neskončen cikel oboroženih spopadov« in ugotovil, da »dejstva sama kažejo, da je [Severusova] osvojitev za nas vir nenehnih vojn in velikih stroškov. Kajti prinaša zelo malo in porabi ogromne vsote; in zdaj, ko smo se razširili na ljudstva, ki so sosedje Medijcev in Partov, namesto nas samih, se vedno, lahko bi rekli, borimo v bitkah teh ljudstev.«<ref>Cassius Dio, ''Roman History'', LXXV, 3. [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/75*.html 2–3]<br />* Garnsey–Saller (1987), 8</ref> V dolgi seriji vojn med obema silama je meja v zgornji Mezopotamiji ostala bolj ali manj stalna. Zgodovinarji poudarjajo, da je stabilnost meje skozi stoletja izjemna, čeprav so Nisibis, Singara, Dara in druga mesta zgornje Mezopotamije občasno menjala lastnike, in posedovanje teh obmejnih mest je enemu imperiju dajalo trgovinsko prednost pred drugim. Kot navaja Frye:<ref name="Fr 139" /> {{blockquote|''Dobi se vtis, da je kri, prelita v vojni med obema državama, prinesla eni ali drugi strani tako malo resničnega dobička kot nekaj metrov zemlje, pridobljenih po strašni ceni v jarkovski vojni prve svetovne vojne.''}} {| class="toccolours" style="background:#c6dbf7; float:left; font-size:85%; margin-left:1em; margin-right:2em; max-width:27%; text-align:left; width:30em;" || "Kako bi bilo lahko dobro, da bi svoje najdražje imetje predal tujcu, barbaru, vladarju svojega najhujšega sovražnika, tistemu, čigar dobra vera in občutek za pravičnost nista bila preizkušena, in, kar je še več, tistemu, ki je pripadal tuji in poganski veri?" |- ||'''Agathias''' (''Zgodovine'', 4.26.6, prevedla Averil Cameron) o Perzijcih, sodba, značilna za rimski pogled.<ref>Greatrex (2005), 477–478</ref> |} Obe strani sta poskušali upravičiti svoje vojaške cilje tako aktivno kot reaktivno. Po ''ismu Tansarja'' in muslimanskem piscu Al-Tha'alibiju sta bili invaziji [[Ardašir I.|Ardaširja I]] in [[Pakor I.|Pakorja I]] na rimska ozemlja, oziroma, maščevanje za [[Aleksander_Veliki#Priprave_na_pohod_v_Perzijo|osvojitev Perzije s strani Aleksandra Velikega]], za katero se je mislilo, da je vzrok za kasnejšo iransko zmedo;<ref>{{navedi knjigo |title=Brill's Companion to the Reception of Alexander the Great |date=2018 |publisher=Brill |isbn=9789004359932 |page=214 |url=https://books.google.com/books?id=ZJJyDwAAQBAJ&pg=PA214 |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Yarshater |first1=Ehsan |title=The Cambridge History of Iran |date=1983 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521200929 |page=475 |url=https://books.google.com/books?id=Ko_RafMSGLkC&pg=PA475 |language=en}}</ref> to se ujema z idejo ''{{lang|la|imitatio Alexandri}}'', ki so jo cenili rimski cesarji [[Karakala]], [[Aleksander Sever]]<ref>{{navedi splet |last1=Wiesehöfer |first1=Joseph |author-link1=Joseph Wiesehöfer |title=ARDAŠĪR I i."""Zgodovina |url=http://www.iranicaonline.org/articles/ardasir-i |website=[[Encyclopaedia Iranica]] |date=11 August 2011}}</ref> in [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Athanassiadi |first1=Polymnia |title=Julian (Routledge Revivals): An Intellectual Biography |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-69652-0 |page=192 |language=en}}</ref> Rimski viri razkrivajo dolgoletne predsodke glede običajev, verskih struktur, jezikov in oblik vladavine vzhodnih sil. John F. Haldon poudarja, da "čeprav so se konflikti med Perzijo in Vzhodnim Rimom vrteli okoli vprašanj strateškega nadzora na vzhodni meji, je bil vedno prisoten versko-ideološki element". Od časa Konstantina naprej so se rimski cesarji imenovali za zaščitnike kristjanov v Perziji.<ref>Barnes (1985), 126</ref> Ta odnos je povzročil močne sume glede zvestobe kristjanov, ki so živeli v Sasanidskem Iranu in pogosto vodil do rimsko-perzijskih napetosti ali celo vojaških spopadov<ref>Sozomen, ''Cerkvena zgodovina'', II, [http://www.freewebs.com/vitaphone1/history/sozomen.html#P3230_1341005 15] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110522183202/http://www.freewebs.com/vitaphone1/history/sozomen.html |date=2011-05-22 }}<br />* McDonough (2006), 73</ref> (npr. v rimsko-sasanidski vojni 421–422). Značilnost zadnje faze konflikta, ko se je tisto, kar se je začelo leta 611–612 kot napad, kmalu preoblikovalo v osvajalno vojno, je bila premoč križa kot simbola cesarske zmage in močan verski element v rimski cesarski propagandi; [[Heraklij]] je sam predstavil Hozroja kot božjega sovražnika, avtorji 6. in 7. stoletja pa so bili ostro sovražni do Perzije.<ref>Haldon (1999), 20; Isaak (1998), 441</ref><ref>Dignas–Winter (2007), [http://assets.cambridge.org/97805218/49258/excerpt/9780521849258_excerpt.pdf 1–3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606203347/http://assets.cambridge.org/97805218/49258/excerpt/9780521849258_excerpt.pdf |date=2011-06-06 }} (PDF)</ref> ==Historiografija== [[File:HumiliationValerianusHolbein.jpg|thumb|left|''Ponižanje Valerijana s strani Šapurja'' ([[Hans Holbein mlajši]], 1521, pero in črno črnilo na skici s kredo, Kunstmuseum Basel)]] Viri za zgodovino Partije in vojn z Rimom so skopi in razpršeni. Parti so sledili [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidski]] tradiciji in dajali prednost ustni [[historiografija|historiografiji]], kar je zagotovilo popačenje njihove zgodovine, ko so bili premagani. Glavni viri tega obdobja so tako rimski ([[Tacit]], Marij Maksim in [[Justin (zgodovinar)|Justin]]) in grški zgodovinarji (Herodijan, [[Kasij Dion]] in [[Plutarh]]). 13. knjiga ''Sibilinskih prerokb'' pripoveduje o posledicah rimsko-perzijskih vojn v Siriji od vladavine [[Gordijan III.|Gordijana III.]] do prevlade province s strani [[Palmirsko cesarstvo|Odenata iz Palmire]]. S koncem Herodijanovega zapisa so izgubljene vse sodobne kronološke pripovedi rimske zgodovine, do pripovedi [[Laktancij|Laktancija]] in [[Evzebij|Evzebija]] v začetku 4. stoletja, obe s krščanskega vidika.<ref>Dodgeon–Greatrex–Lieu (2002), I, 5; Potter (2004), 232–233</ref> Glavni viri za zgodnje sasanidsko obdobje niso sodobni. Med njimi so najpomembnejši Grka Agatij in [[Ivan Malala|Malalas]], perzijska muslimana [[al-Tabari]] in [[Firduzi]], armenski Agatangel ter sirski kroniki ''Kronika Edese'' in ''Kronika Arbele'', od katerih je večina temeljila na poznih sasanidskih virih, zlasti ''Khwaday-Namag''. ''Historia Augusta'' ni niti sodobna niti zanesljiva, vendar je glavni pripovedni vir za Severa in Kara. Trilingvistični (srednjeperzijski, partski, grški) napisi Šapurja so primarni viri.<ref>Frye (2005), 461–463; Shahbazi, {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20090129185336/http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http%3A%2F%2Fwww.iranica."""com%2Fnewsite%2Farticles%2Funicode%2Fv12f3%2Fv12f3036b.html Historiografija]}}</ref> Za obdobje med letoma 353 in 378 obstaja vir iz prve roke o glavnih dogodkih na vzhodni meji v delu ''Res Gestae'' [[Amijan Marcelin]]. Za dogodke, ki zajemajo obdobje med 4. in 6. stoletjem, so še posebej dragocena dela [[Sozomen|Sozomena]], [[Zosim|Zosima]], [[Prisk|Priska]] in [[Ivan Zonara|Ivana Zonarasa]].<ref>Dodgeon–Greatrex–Lieu (2002), I, 7</ref> Najpomembnejši vir za Justinijanove perzijske vojne do leta 553 je [[Prokopij]]. Njegovi nadaljevalci Agatij in [[Menander Protektor]] prav tako ponujata veliko pomembnih podrobnosti. [[Teofilakt Simokat|Teofilakt Simokat]] je glavni vir za vladavino [[Mavricij]]a,<ref>Boyd (1999), 160</ref> medtem ko so [[Teofan Spovednik]], ''[[Velikonočna kronika]]'' in pesmi Jurija iz Pizidije uporabni viri za zadnjo rimsko-perzijsko vojno. Poleg bizantinskih virov prispevata k skladni pripovedi o Heraklijevi vojni tudi dva armenska zgodovinarja, Sebeos in Movses Khorenatsi, ki ju Howard-Johnston obravnava kot "najpomembnejša med obstoječimi nemuslimanskimi viri".<ref>Howard-Johnston (2006), 42–43</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * http://assets.cambridge.org/97805218/49258/excerpt/9780521849258_excerpt.pdf (refs: 6, 168) * http://www.shsu.edu/~his_ncp/Parthian.html (refs: 12, 14) * http://www.thelatinlibrary.com/lactantius/demort.shtml (refs: 34, 184) * http://www.thelatinlibrary.com/victor.caes.html#39 (refs: 39, 40) * http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm (refs: 51, 55, 56, 60, 182) * http://www.britannica.com/eb/article-3802 (refs: 74, 81) * http://www.roman-emperors.org/justinia.htm (refs: 82, 90) * http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf (refs: 96, 98, 101, 103) * http://www.thelatinlibrary.com/vegetius3.html (refs: 141, 188) * [https://archive.today/20090129185336/http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http://www.iranica.com/newsite/articles/unicode/v12f3/v12f3036b.html Article title]}} (refs: 170, 171) ===Primarni viri=== * Agathias, ''Histories''. Book 4. * Aurelius Victor, ''Liber de Caesaribus''. See original text in the Latin Library.<ref>{{navedi splet |url=http://www.thelatinlibrary.com/victor.caes.html |title=LIBER DE CAESARIBUS |website=www.thelatinlibrary.com |access-date=31 March 2018}}</ref> * [[Kasij Dion]], ''Roman History''. Book LXXX. Translated by Earnest Cary.<ref>{{navedi splet |url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/home.html |title=LacusCurtius • Cassius Dio's Roman History |website=penelope.uchicago.edu |access-date=31 March 2018}}</ref> * ''Chronicon Paschale''. See the original text in Google Books<ref>{{navedi splet |url=https://books.google.com/books?id=jnAGAAAAQAAJ&q=chronicon+paschale |title=Chronicon paschale |first=Charles Du Fresne Du Cange |last=(sieur) |date=31 March 2018 |publisher=Impensis Ed. Weberi |access-date=31 March 2018 |via=Google Books}}</ref> * Corippus, ''Johannis''<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/johannidosdelau00corigoog |quote=Corippus. Johannidos. |title=Johannidos: De laudibus Justini Augusti minor libri quattuor |year=1836 |first=Flavius Cresconius |last=Corippus |access-date=31 March 2018 |via=Internet Archive}}</ref> Book I. * Eutropius, ''Abridgment of Roman History''. Book IX. Translated by the Rev. John Selby Watson.<ref>{{navedi splet |url=http://www.forumromanum.org/literature/eutropius/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20031003144850/http://www.forumromanum.org/literature/eutropius/index.html |url-status=usurped |archive-date=October 3, 2003 |title=Eutropius: Abridgement of Roman History |website=www.forumromanum.org |access-date=31 March 2018}}</ref> * Herodian, ''History of the Roman Empire''. Book VI. Translated by Edward C. Echols.<ref>{{navedi splet |url=https://www.livius.org/he-hg/herodian/hre000.html#Book_six:_the_reign_of_Severus_Alexander |title=Herodian's Roman History |author=Livius |website=www.livius.org |access-date=31 March 2018 |archive-date=4 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150504215548/http://www.livius.org/he-hg/herodian/hre000.html#Book_six:_the_reign_of_Severus_Alexander |url-status=dead}}</ref> * John of Epiphania. ''History''<ref> {{navedi splet |url=http://www.ancientsites.com/aw/Post/1048936 |title=AncientSites.com |access-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110621222019/http://www.ancientsites.com/aw/Post/1048936 |archive-date=2011-06-21 |url-status=dead}} </ref> * Joshua the Stylite, ''Chronicle''. Translated by William Wright.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm |title=Joshua the Stylite, Chronicle composed in Syriac in AD 507 (1882) pp. 1-76 |first=Joshua the |last=Stylite |website=www.tertullian.org |access-date=31 March 2018}}</ref> * [[Justin (historian)|Justin]], ''Historiarum Philippicarum''. Book XLI. See original text in the Latin Library.<ref>{{navedi splet |url=http://www.thelatinlibrary.com/justin/41.html |title=Justin XLI |website=www.thelatinlibrary.com |access-date=31 March 2018}}</ref> * Lactantius, ''De Mortibus Persecutorum''. See original text in the Latin Library.<ref>{{navedi splet |url=http://www.thelatinlibrary.com/lactantius/demort.shtml |title=Lactantius: de Mortibus Persecutorum |website=www.thelatinlibrary.com |access-date=31 March 2018}}</ref> * [[File:wikisource-logo.svg|15px]] [[Plutarch]], ''[[s:Lives/Antony|Antony]]''. Translated by John Dryden. * [[File:wikisource-logo.svg|15px]] [[Plutarch]], ''[[s:Lives/Crassus|Crassus]]''. Translated by John Dryden. * [[File:wikisource-logo.svg|15px]] [[Plutarch]], ''[[s:Lives/Sylla|Sylla]]''. Translated by John Dryden. * Procopius, ''History of the Wars'', Book II. Translated by [http://www.gutenberg.org/ebooks/16764 H. B. Dewing]. * ''Sibylline Oracles''. Book XIII. Translated by [http://www.sacred-texts.com/cla/sib/ Milton S. Terry]. * Sozomen, ''Ecclesiastical History'', Book II. Translated by [[Chester D. Hartranft]], [[Philip Schaff]] and Henry Wace.<ref>{{navedi splet |url=http://www.freewebs.com/vitaphone1/history/sozomen.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522183202/http://www.freewebs.com/vitaphone1/history/sozomen.html |url-status=dead |title=Freewebs.com |archive-date=May 22, 2011}}</ref> * [[File:wikisource-logo.svg|15px]] [[Tacit]], ''[[:Wikisource:The Annals (Tacitus)|The Annals]]''. Translation based on Alfred John Church and William Jackson Brodribb. * Theophanes the Confessor. ''Chronicle''. See original text in ''Documenta Catholica Omnia''. (PDF)<ref>[http://www.documentacatholicaomnia.eu/03d/0700-0800,_Theophanes_Abbas_Confessor,_Chronographia_(CSHB_Classeni_Recensio),_GR.pdf DocumentaCatholicaOmnia.eu]</ref> * Theophylact Simocatta. ''History''. Books I and V. Translated by Michael and Mary Whitby. (PDF)<ref> {{navedi splet |url=http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |title=Humanities.uci.edu |access-date=2008-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |archive-date=2011-06-10 |url-status=dead}} </ref> * Vegetius. ''Epitoma Rei Militaris''. Book III. See original text in the Latin Library.<ref>{{navedi splet |url=http://www.thelatinlibrary.com/vegetius3.html |title=Vegetius Liber III |website=www.thelatinlibrary.com |access-date=31 March 2018}}</ref> * Zacharias Rhetor. ''Historia Ecclesiastica''. {{Divcol-end}} ===Sekundarni viri=== {{sfn whitelist|CITEREFBlockley1997}} {{Divcol}} * {{navedi knjigo |title=Rome in the East: The Transformation of an Empire |last=Ball |first=Warwick |year=2000 |publisher=Routledge |isbn=0-415-24357-2 |url=https://books.google.com/books?id=CPr0tV7K768C&q=Iran,+wars+with+Rome}} * {{Cite journal |last=Barnes |first=T. D |year=1985 |title=Constantine and the Christians of Persia |jstor=300656 |journal=The Journal of Roman Studies |volume=75 |issn=0013-8266 |pages=126–136 |doi=10.2307/300656 |s2cid=162744718}} * {{navedi knjigo |last1=Barnett |first1=Glenn |title=Emulating Alexander: How Alexander the Great's Legacy Fuelled Rome's Wars With Persia |url=https://archive.org/details/emulatingalexand0000barn |date=2017 |publisher=Pen and Sword Military |location=Great Britain |isbn=978-1526703002 |page=232 |edition=First}} * {{Cite journal |last=Baynes |first=Norman H. |year=1912 |title=The restoration of the Cross at Jerusalem |url=https://archive.org/details/sim_english-historical-review_1912-04_27_106/page/n81 |doi=10.1093/ehr/XXVII.CVI.287 |journal=The English Historical Review |volume=27 |issue=106 |issn=0013-8266 |pages=287–299}} * {{The Cambridge History of Iran|volume=3a|chapter=The Political History of Iran under the Arsacids|last=Bivar|first=A. D. H.|pages=21–99|chapter-url={{Google Books|Ko_RafMSGLkC|page=124|plainurl=yes}}}} * {{Cambridge Ancient History|volume=13|chapter=Warfare and Diplomacy|first=Roger C.|last=Blockley|title=The Cambridge Ancient History |year=1997 |pages=411–436 |doi=10.1017/CHOL9780521302005.014|isbn=9781139054409}} * {{navedi knjigo |title=Encyclopedia of Historians and Historical Writing |last=Boyd |first=Kelly |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=JBqWbDmFsfEC&q=Zonaras,+Procopius,+Zosimus,+Persian |publisher=Taylor & Francis |isbn=1-884964-33-8 |chapter=Byzantium}} *Börm, Henning (2016). "[https://www.academia.edu/23977858/A_Threat_or_a_Blessing_The_Sasanians_and_the_Roman_Empire_in_C._Binder_-_H._B%C3%B6rm_-_A._Luther_eds._Diwan._Studies_in_the_History_and_Culture_of_the_Ancient_Near_East_and_the_Eastern_Mediterranean_Duisburg_Wellem_2016_pp._615ff A Threat or a Blessing? The Sasanians and the Roman Empire]". In Binder, Carsten; Börm, Henning; Luther, Andreas (eds.): ''Diwan. Studies in the History and Culture of the Ancient Near East and the Eastern Mediterranean''. Wellem, 615–646. * {{navedi knjigo |last=Bury |first=John Bagnall |author-link= |title=History of the Later Roman Empire |publisher=Macmillan |year=1923 |url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/home.html}} * {{Cite journal |last=Cameron |first=Averil |year=1979 |title=Images of Authority: Elites and Icons in Late Sixth-century Byzantium |doi=10.1093/past/84.1.3 |journal=Past and Present |issue=84 |pages=3–35}} * {{Cambridge Ancient History|volume=12|last=Campbell|first=Brian|chapter=The Severan Dynasty}} * {{navedi splet |title=An Overview of the Sassanian Persian Military |last=Cornuelle |first=Chris |url=http://www.throneworld.com/oathofempire/en/sassanids.htm |publisher=Thomas Harlan |access-date=2013-09-23}} * {{navedi knjigo |last1=De Blois |first1=Lukas |last2=van der Spek |first2=R. J. |title=An Introduction to the Ancient World |url=https://archive.org/details/isbn_2900415458275 |date=2008 |publisher=Routledge |isbn=978-1134047925}} * {{navedi knjigo |title=Rome and Persia in Late Antiquity. Neighbours and rivals |last=Dignas |first=Beate |year=2007 |url=http://www.cambridge.org/us/catalogue/catalogue.asp?isbn=9780521614078&ss=exc |author2=Winter, Engelbert |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-3-515-09052-0}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part I, 226–363 AD) |last=Dodgeon |first=Michael H. |author2=Greatrex, Geoffrey |author3=Lieu, Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |isbn=0-415-00342-3 |url=https://books.google.com/books?id=cpg9AAAAIAAJ&q=Second+Persian+war,+Lieu}} * {{Cite encyclopedia |title=Justinian (AD 527–565) |last=Evans |first=James Allan |url=http://www.roman-emperors.org/justinia.htm |encyclopedia=Online Encyclopedia of Roman Emperors |access-date=2007-05-19}} * {{navedi novice |title=Excavations In Iran Unravel Mystery Of "Red Snake" |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2008/02/080218155534.htm |at=Science News |work=Science Daily |date=February 26, 2008 |access-date=2008-06-03}} * {{Cite journal |last=Foss |first=Clive |year=1975 |title=The Persians in Asia Minor and the End of Antiquity |url=https://archive.org/details/sim_english-historical-review_1975-07_90_356/page/720 |journal=The English Historical Review |volume=90 |pages=721–747 |doi=10.1093/ehr/XC.CCCLVII.721}} * {{navedi knjigo |title=The Cambridge History of Iran |last=Frye |first=R. N. |editor-last=Bayne Fisher |editor-first=William |editor2=Gershevitch, Ilya |editor3=Yarshater, Ehsan |editor4=Frye, R. N. |editor5=Boyle, J. A. |editor6=Jackson, Peter |editor7=Lockhart, Laurence |editor8=Avery, Peter |editor9=Hambly, Gavin|editor10=Melville, Charles |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-20092-X |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Ko_RafMSGLkC&q=Severus,+Ardashir&pg=PA124 |chapter=The Political History of Iran under the Sassanians}} * {{Cambridge Ancient History|volume=12|last=Frye|first=R. N.|chapter=The Sassanians}} * {{navedi knjigo |last=Gabba |first=Reno E. |title=Atti del Convegno sul Terma: la Persia e il Mondo Greco-Romano |publisher=Accademia Nazionale del Lincei |year=1965 |chapter=Sulle Influenze Reciproche Degli Ordinamenti de Parti e Dei Romani |language=it}} * {{navedi knjigo |last1=Garnsey |first1=Peter |last2=Saller |first2=Richard P. |title=The Roman Empire: Economy, Society and Culture |url=https://archive.org/details/romanempireecono00garn |url-access=registration |publisher=University of California Press |year=1987 |isbn=0-520-06067-9 |chapter=The Roman Empire}} * {{navedi knjigo |last=Grabar |first=André |title=L'Iconoclasme Byzantin: le Dossier Archéologique |url=https://archive.org/details/liconoclasmebyza0000grab |publisher=Flammarion |year=1984 |isbn=2-08-081634-9 |language=fr}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part II, 363–630 AD) |last1=Greatrex |first1=Geoffrey |last2=Lieu |first2=Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |isbn=0-415-14687-9 |url=https://books.google.com/books?id=zoZIxpQ8A2IC&q=Eternal+Peace,+Justinian,+Kavadh}} * {{navedi knjigo |last=Haldon |first=John |title=Byzantium in the Seventh Century: the Transformation of a Culture |url=https://archive.org/details/byzantiuminseven0000hald |publisher=Cambridge University Press |year=1997 |isbn=0-521-31917-X}} * {{Warfare, State and Society in the Byzantine World, 565–1204|chapter=Fighting for Peace: Attitudes to Warfare in Byzantium}} * {{navedi knjigo |title=East Rome, Sasanian Persia And the End of Antiquity: Historiographical And Historical Studies |last=Howard-Johnston |first=James |author-link=James Howard-Johnston |year=2006 |publisher=Ashgate |isbn=0-86078-992-6 |url=https://books.google.com/books?id=1U4rUaLdYnQC&q=Howard-Johnston,+East+Rome,+Sasanian+Persia+and+the+End+of+Antiquity}} * {{navedi knjigo |title=The Near East Under Roman Rule: Selected Papers |last=Isaak |first=Benjamin H. |year=1998 |publisher=Brill |isbn=90-04-10736-3 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=jjcPG5UInzgC&q=Byzantine,+Persian,+strategy&pg=PA447 |chapter=The Army in the Late Roman East: The Persian Wars and the Defense of the Byzantine Provinces}} * {{navedi knjigo |last1=Kia |first1=Mehrdad |title=The Persian Empire: A Historical Encyclopedia |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1610693912 |url=https://books.google.com/books?id=B5BHDAAAQBAJ&q=sasanians+rhodes}} * {{navedi knjigo |title=Failure of Empire: Valens and the Roman State in the Fourth Century A.D. |first=Noel |last=Lenski |publisher=University of California Press |year=2002}} * {{navedi knjigo |title=International Dictionary of Historic Places |last=Levi |first=A. H. T. |editor-last=Ring |editor-first=Trudy |editor2=Salkin, Robert M. |editor3=La Boda, Sharon |year=1994 |publisher=Taylor & Francis |isbn=1-884964-03-6 |url=https://books.google.com/books?id=2aOpeBnbxvsC&q=limes,+Parthians,+Romans |chapter=Ctesiphon}} * {{Cite journal |last=Lightfoot |first=C. S. |year=1990 |title=Trajan's Parthian War and the Fourth-Century Perspective |journal=The Journal of Roman Studies |volume=80 |pages=115–116 |doi=10.2307/300283 |jstor=300283 |s2cid=162863957}} * {{navedi knjigo |title=Expanding Realism: The Historical Dimension of World Politics |last=Liska |first=George |year=1998 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=0-8476-8680-9 |url=https://books.google.com/books?id=oaPlJgAACAAJ&q=Liska,+Expanding+Realism |chapter=Projection contra Prediction: Alternative Futures and Options}} * {{New Cambridge Medieval History|volume=1|last=Louth|first=Andrew|chapter=The Eastern Empire in the Sixth Century}} * {{navedi knjigo |title=The Cambridge Companion to the Age of Justinian |last=Greatrex |first=Geoffrey B. |isbn=0-521-81746-3 |year=2005 |editor-last=Maas |editor-first=Michael |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=9AvjaThtrKYC&q=Greatrex,+Rome+and+Persia+at+War |chapter=Byzantium and the East in the Sixth Century}} * {{navedi knjigo |title=Ancient Rome: A Military and Political History |last=Mackay |first=Christopher S. |isbn=0-521-80918-5 |year=2004 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=6rLDy6qqi0UC&q=Mackay,+Ancient+Rome |chapter=Caesar and the End of Republican Government}} * {{navedi knjigo |title=Violence in Late Antiquity: Perceptions and Practices |last=McDonough |first=S. J. |year=2006 |editor=Drake, Harold Allen |url=https://books.google.com/books?id=NbYd3WXfc1cC&q=Greatrex,+Rome+and+Persia+at+War |publisher=Ashgate |isbn=0-7546-5498-2 |chapter=Persecutions in the Sasanian Empire}} * {{navedi knjigo |last1=Mikaberidze |first1=Alexander |author-link=Alexander Mikaberidze |title=Historical Dictionary of Georgia |date=2015 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=978-1442241466 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=JNNQCgAAQBAJ&q=sasanians+iberia+580+province}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Empire at Bay: AD 180–395 |last=Potter |first=David Stone |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=Da6U4NaBMZAC&q=Roman,+Persian,+historiography |publisher=Routledge |isbn=0-415-10057-7 |chapter=The Failure of the Severan Empire}} * {{navedi knjigo |title=Parthia |last=Rawlinson |first=George |year=2007 |orig-year=1893 |publisher=Cosimo |isbn=978-1-60206-136-1 |url=https://books.google.com/books?id=Swt66Fh4NcUC&q=Rawlinson,+Parthia}} * {{Cite encyclopedia |year=1996–2007 |title=Historiography – Pre-Islamic Period |encyclopedia=[[Encyclopædia Iranica]] |editor=Yarshater, Ehsan |last=Shahbazi |first=A. SH. |url=http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http://www.iranica.com/newsite/articles/unicode/v12f3/v12f3036b.html |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20090129185336/http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http%3A%2F%2Fwww.iranica.com%2Fnewsite%2Farticles%2Funicode%2Fv12f3%2Fv12f3036b.html |archive-date=2009-01-29}} * {{navedi knjigo |title=Rome and the Arabs |last=Shahîd |first=Irfan |year=1984 |publisher=Dumbarton Oaks |isbn=0-88402-115-7 |url=https://books.google.com/books?id=W4H97SA6pMAC&q=limes,+Persia,+Rome |chapter=Arab-Roman Relations}} * {{Cambridge Ancient History|volume=9|last=Sherwin-White|first=A. N.|authorlink=|chapter=Lucullus, Pompey and the East}} * {{navedi knjigo |last=Sicker |first=Martin |title=The Pre-Islamic Middle East |url=https://archive.org/details/preislamicmiddle0000sick |publisher=Greenwood |year=2000 |isbn=0-275-96890-1 |chapter=The Struggle over the Euphrates Frontier}} * {{navedi knjigo |last=Sidnell |first=Philip |title=Warhorse, Cavalry in the Ancient World |publisher=Continuum |year=2006 |isbn=1-85285-374-3 |url=https://books.google.com/books?id=DP2EHwdMnq4C&q=Parthian,+Sassanid,+Roman |chapter=Imperial Rome}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Empire from Severus to Constantine |last=Southern |first=Pat |year=2001 |publisher=Routledge |isbn=0-415-23943-5 |url=https://books.google.com/books?id=DWiyzw91atgC&q=Severus,+Ardashir |chapter=Beyond the Eastern Frontiers}} * {{navedi splet |title=Theophylact Simocatta and the Persians |last1=Soward |first1=Warren |last2=Whitby |first2=Michael |last3=Whitby |first3=Mary |url=http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |publisher=Sasanika |access-date=2008-04-27 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |archive-date=2011-06-10}} * {{navedi knjigo |last=Speck |first=Paul |title=Varia 1 (Poikila Byzantina 4) |year=1984 |publisher=Rudolf Halbelt |chapter=Ikonoklasmus und die Anfänge der Makedonischen Renaissance |pages=175–210}} * {{navedi knjigo |last=Suny |first=Ronald Grigor |author-link=|title=The Making of the Georgian Nation |url=https://books.google.com/books?id=riW0kKzat2sC&pg=PA42 |edition=Second |year=1994 |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-20915-3}} * {{A History of the Byzantine State and Society}} * {{navedi knjigo |title=The Art of Warfare in Western Europe During the Middle Ages |last1=Verbruggen |first1=J. F. |last2=Willard |first2=Sumner |last3=Southern |first3=R. W. |year=1997 |publisher=Boydell & Brewer |isbn=0-85115-570-7 |url=https://books.google.com/books?id=-qH1u1Ca-1IC&q=Roman,+Sassanid,+Parthian,+equipment |chapter=Historiographical Problems}} * {{navedi knjigo |title=The Evolution of Middle Eastern Landscapes: An Outline to A.D. 1840 |last=Wagstaff |first=John |year=1985 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=0-389-20577-X |url=https://books.google.com/books?id=tcPWhU10mGMC&q=limes,+Rome,+Parthian,+Sasanian |chapter=Hellenistic West and Persian East}} * {{navedi knjigo |title=A Companion to the Roman Army |last=Wheeler |first=Everett |editor=Erdkamp, Paul |year=2007 |publisher=Blackwell |isbn=978-1-4051-2153-8 |url=https://books.google.com/books?id=hR73TNL7YMAC&q=Roman-Persian+Wars,+assessment |chapter=The Army and the Limes in the East}} * {{Cambridge Ancient History|volume=14|last=Whitby|first=Michael|chapter=The Army, c. 420–602}} * {{Cambridge Ancient History|volume=14|last=Whitby|first=Michael|chapter=The Successors of Justinian}} * {{navedi knjigo |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |last=Williams |first=Stephen |author2=Friell, Gerald |year=1999 |publisher=Routledge |isbn=0-415-15403-0 |url=https://books.google.com/books?id=M_SfLnZt68QC&q=East,+importance+to+Rome,+trade |chapter=Imperial Wealth and Expenditure}} ==Nadaljnje branje== * {{navedi knjigo |title=Bruderzwist. Strukturen und Methoden der Diplomatie zwischen Rom und Iran von der Teilung Armeniens bis zum Fünfzigjährigen Frieden |last=Andres |first=Hansjoachim |year=2022 |publisher=Franz Steiner |location=Stuttgart |isbn=978-3-515-13363-0}} * {{navedi knjigo |title=East Roman Foreign Policy. Formation and Conduct from Diocletian to Anastasius (ARCA 30) |url=https://archive.org/details/eastromanforeign0000bloc |last=Blockley |first=Roger C. |year=1992 |publisher=Francis Cairns |location=Leeds |isbn=0-905205-83-9}} * {{navedi knjigo |title=Prokop und die Perser. Untersuchungen zu den Römisch-Sasanidischen Kontakten in der ausgehenden Spätantike |last=Börm |first=Henning |year=2007 |publisher=Franz Steiner |location=Stuttgart |isbn=978-3-515-09052-0}} * {{Cite journal |last=Börm |first=Henning |year=2008 |title="Es war allerdings nicht so, dass sie es im Sinne eines Tributes erhielten, wie viele meinten&nbsp;..." Anlässe und Funktion der persischen Geldforderungen an die Römer |journal=Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte |volume=57 |pages=327–346 |doi=10.25162/historia-2008-0019 |s2cid=252458547 |url=https://www.academia.edu/1012246 |language=de}} * {{navedi knjigo |title=Rome and Persia at War, 502–532 |last=Greatrex |first=Geoffrey B. |year=1998 |publisher=Francis Cairns |location=Rome |isbn=0-905205-93-6 |url=https://books.google.com/books?id=0RoMAAAACAAJ&q=Greatrex,+Rome+and+Persia+at+War}} * {{navedi knjigo |editor=Cameron, Averil |editor2=Garnsey, Peter |last=Isaac |first=Benjamin |year=1998 |publisher=Cambridge University Press |title=The Cambridge Ancient History: The Late Empire, A.D. 337–425 XIII |isbn=0-521-30200-5 |url=https://books.google.com/books?id=zdoUNivK_hsC&q=East,+Rome,+Persia |chapter=The Eastern Frontier}} * {{navedi knjigo |title=Heraclius, Emperor of Byzantium |last=Kaegi |first=Walter E. |year=2003 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-81459-6 |url=https://books.google.com/books?id=tlNlFZ_7UhoC&q=Kaegi,+Heraclius}} * {{navedi knjigo |last=Kettenhofen |first=Erich |year=1982 |title=Die Römisch-persischen Kriege des 3. Jahrhunderts. n. Chr. Nach der Inschrift Sāhpuhrs I. an der Ka'be-ye Zartošt (ŠKZ). Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients B 55 |location=Wiesbaden}} * {{navedi knjigo |last=Millar |first=Fergus |year=1982 |url=https://www.questia.com/library/book/the-roman-near-east-31-bc-ad-337-by-fergus-millar.jsp |title=The Roman Near East, 31 B.C.–A.D. 337 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge |access-date=2017-09-11 |archive-date=2011-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604055953/http://www.questia.com/library/book/the-roman-near-east-31-bc-ad-337-by-fergus-millar.jsp |url-status=dead}} * {{navedi knjigo |title=A History of the Later Roman Empire, AD&nbsp;284–641 |last=Mitchell |first=Stephen B. |year=2006 |publisher=Blackwell |isbn=1-4051-0857-6}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Empire at Bay: AD 180–395 |last=Potter |first=David S. |year=2004 |publisher=Routledge |location=London und New York |isbn=0-415-10058-5 |url=https://books.google.com/books?id=qDVXRO1CFXAC&q=Potter,+The+Roman+Empire+at+Bay}} * {{navedi knjigo |title=The Emperor Maurice and his Historian |last=Whitby |first=Michael |year=1988 |publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-822945-3 |url=https://books.google.com/books?id=VAcAJfJP9KUC&q=Whitby,+The+Emperor+Maurice+and+his+Historian}} {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Persian-Roman wars}} * [https://www.academia.edu/6339742/Cataphracts_and_Siegecraft_Adapting_to_the_Enemy_in_the_Sassanid_Wars Cataphracts and Siegecraft] – Roman, Parthian and Sasanid military organisation. * {{navedi splet |title=Sixth Century Alania: between Byzantium, Sasanian Iran and the Turkic World |last=Alemani |first=Agustí |url=http://www.transoxiana.org/Eran/Articles/alemany.pdf |publisher=Transoxiana Webfestschrift Series I |work=Ēran ud Anērān |access-date=2008-05-06}} * {{navedi splet |title=Rome and Parthia at War |url=http://www.allempires.com/article/index.php?q=war_roman_parthian |publisher=All Empires – Online History Community |work=History Articles – Classical Europe and Mediterranean |access-date=2008-05-16}} * {{navedi splet |title=Sassanids vs Byzantines |url=http://www.allempires.com/article/index.php?q=sassanids_byzantines |publisher=All Empires – Online History Community |work=History Articles – Medieval Europe |access-date=2008-05-16}} ===Citati=== {{sklici}} {{Predloga:Vojne antičnega Rima}} [[Kategorija:Vojne antičnega Rima]] [[Kategorija:Vojne 5. stoletja]] [[Kategorija:Vojne 6. stoletja]] [[Kategorija:Vojne 7. stoletja]] [[Kategorija:5. stoletje v Rimskem cesarstvu]] [[Kategorija:4. stoletje v Rimskem cesarstvu]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Sasanidsko cesarstvo]] [[Kategorija:5. stoletje v Bizantinskem cesarstvu]] [[Kategorija:6. stoletje v Bizantinskem cesarstvu]] [[Kategorija:7. stoletje v Bizantinskem cesarstvu]] [[Kategorija:Justinijanska dinastija]] [[Kategorija:Heraklijeva dinastija]] [[Kategorija:Leonska dinastija]] [[Kategorija:Teodozijska dinastija]] [[Kategorija:Konstantinska dinastija]] [[Kategorija:Teodozijska dinastija]] [[Kategorija:Zgodovina Grčije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Zgodovina Iraka]] jtifgnozitu1e70tqyzg81p1dqfipiz 0 585679 6741049 6726572 2026-08-22T20:26:57Z Sportomanokin 14776 /* Pomembnejša tekmovanja */ 6741049 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Jakob Omrzel | image = <!-- WD --> | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|CTF}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2023–2024 | amateurteam1 = Adria Mobil Juniors | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2025– | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}} | proyears2 = | proteam2 = | majorwins = '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref> Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]]. Pri komaj 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju. ==Kariera== V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | 47 |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! 2025 ! 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | 38 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | 16 |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| Dirka ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]] | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']] |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" colspan=2 width=160px|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |} == Profesionalne zmage (1) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=260px|Dirka ! scope="col" width=80px| Opomba ! scope="col" width=115px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2025 | align=center|1. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] ez10bpaaihsabiui56vnaag6jrv58oj 6741122 6741049 2026-08-23T07:04:59Z Sporti 5955 /* Pomembnejša tekmovanja */ menjava slike 6741122 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Jakob Omrzel | image = <!-- WD --> | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|CTF}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2023–2024 | amateurteam1 = Adria Mobil Juniors | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2025– | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}} | proyears2 = | proteam2 = | majorwins = '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref> Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]]. Pri komaj 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju. ==Kariera== V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:Jakob Omrzel (Team Bahrain Victorious) at Vršić Pass summit, Stage 4, 2026 Tour of Slovenia.jpg|thumb|right|215px|Omrzel v 4. etapi [[Dirka po Sloveniji 2026|Dirke po Sloveniji 2026]] na [[Cesta na Vršič|cesti na Vršič]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | 47 |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! 2025 ! 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | 38 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | 16 |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| Dirka ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]] | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']] |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" colspan=2 width=160px|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |} == Profesionalne zmage (1) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=260px|Dirka ! scope="col" width=80px| Opomba ! scope="col" width=115px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2025 | align=center|1. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] skxucsgpzv218md720l49lzfac8wdwf 0 586516 6741002 6543577 2026-08-22T18:22:20Z Ljuba24b 92351 np 6741002 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bayou Corne.jpg|thumb|right|upright=1.35|Bayou Corne v Louisiani, Oktober 2010]] [[File:GNIS map Coulee vs. Bayou (4134811651).jpg|thumb|{{Legend|white|text='''⬤'''|textcolor=#0b64e8|Lokacije bayou (v modri barvi) in lokacije [[coulee]] (v oranžni barvi) v Združenih državah Amerike}}]] '''Bayou''' je v [[Ameriški Jug|južnih Združenih državah]] poimenovanje za vodno telo, ki je običajno na ravnem, nizko ležečem območju. Lahko se nanaša na izjemno počasen potok, [[reka|reko]], močvirno jezero ali [[mokrišče]]. Običajno vsebujejo slano vodo, ki je zelo primerna za življenje rib in plankton. Zaliv je pogosto ''anabranša'' ali manjši rokav prepletenega kanala, ki je počasnejši od glavnega toka, pogosto postane močvirnat in stoječ. Čeprav se favna razlikuje glede na regijo, so številni zalivi dom rakom, določenim vrstam kozic, drugim školjkam in pijavkam, somom, žabam, krastačam, salamandrom, pupkom, ameriškim aligatorjem, želvam in kačam, kot so vodne kače, močvirske kače, blatne kače, kače rakarice in mokasinke. Pogoste ptice so anhinge, čaplje, žerjavi, žličarke, pa tudi številne druge vrste. {{Škrbina-geo}} [[Kategorija:Geografija Združenih držav Amerike]] qnww036fyezymvu030pogonh73tj6ci 0 592474 6740873 6632492 2026-08-22T13:59:43Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740873 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar||name=Janez Kerin|office=[[Mestna občina Krško|Župan Mestne občine Krško]]|predecessor=[[Miran Stanko]]|successor=|signature=|office2=|party=/|religion=|term_start=2022|term_end=|signature_size=|term_start2=|term_end2=|born=|birth_date=|image=Vlada na obisku v Posavju, 17. 2. 2026 - Janez Kerin (cropped).jpg}} '''Janez Kerin''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in kriminalistični inšpektor, * [[20. december]] [[1967]]. Janez Kerin je strokovnjak s področja preiskovanja kaznivih dejanj. Od leta 2022 je župan [[Mestna občina Krško|Mestne občine Krško]]. Več let je bil aktiven tudi v ljubiteljski kulturi, med drugim je bil predsednik [[Zveza kulturnih društev Slovenije|Zveze kulturnih društev Slovenije]]. == Poklicna pot == Rojen je 20. decembra 1967. Po zaključku srednje šole je pridobil naziv diplomirani upravni organizator, kasneje je postal še magister prava in managementa nepremičnin. Poklicno pot je začel kot avtomehanik, nato pa se zaposlil na policiji, kjer je kasneje napredoval do mesta višjega kriminalističnega inšpektorja – preiskovalca na [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnem preiskovalnem uradu]] (NPU), kjer je deloval dvanajst let. Na policiji se je upokojil leta 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Župan občine - Mestna občina Krško|url=https://www.krsko.si/objave/176|website=www.krsko.si|accessdate=2025-10-29|language=sl|last=E-občina}}</ref> == Politika == Leta 2022 se je na lokalnih volitvah kot neodvisni kandidat potegoval za mesto župana Mestne občine Krško, pri tem ga je podprla Lista Modra smer.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Kerin v boj za krškega župana – Vaš kanal|url=https://vaskanal.com/janez-kerin-v-boj-za-krskega-zupana/|website=vaskanal.com|accessdate=2025-10-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Kerin, župan Mestne občine Krško: Če je kdo pričakoval, da bo Sava začela teči proti izviru ...|url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/janez-kerin-zupan-mestne-obcine-krsko-ce-je-kdo-pricakoval-da-bo-sava-zacela-teci-proti-izviru--100488|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2025-10-29}}</ref> V prvem krogu se je z 19,75 odstotka glasov uvrstil na drugo mesto. V drugem krogu se je pomeril z nekdanjim poslancem [[Dušan Šiško|Dušanom Šiškom]]. Kerin je prejel 55,16 odstotka glasov in postal novi župan. Njegova izvolitev je bila nepričakovana, saj je bil politični novinec.<ref>{{Navedi splet|title=Krško bo vodil politični novinec Janez Kerin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/krsko/krsko-bo-vodil-politicni-novinec-janez-kerin/649756|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-29|language=sl|first=Tanja Kozorog|last=Blatnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Župan Mestne občine Krško presenetljivo postal Janez Kerin|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-krsko-dusan-sisko-janez-kerin/|website=N1|date=2022-12-04|accessdate=2025-10-29|language=sl-SI}}</ref> == Lokalno delovanje == Kerin je bil soustanovitelj in večletni predsednik Kulturnega društva Leskovec pri Krškem.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=JANEZ KERIN, PREDSEDNIK ZKDS: »DELOVATI MORAMO PO NAČELU ZKP – ZDRAVE KMEČKE PAMETI.« – Revija Primus|url=https://www.revijaprimus.si/2020/11/26/janez-kerin-predsednik-zkds-delovati-moramo-po-nacelu-zkp-zdrave-kmecke-pameti/|accessdate=2025-10-29|language=si-SI|last=Špelec|first=Sara}}</ref> Dvakrat je bil izvoljen za predsednika sveta [[Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] – območne izpostave Krško, prav tako je bil član svetov Javnega zavoda [[Galerija Božidar Jakac]] v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] in [[Osnovna šola Leskovec pri Krškem|Osnovne šole Leskovec pri Krškem]]. Med junijem 2020 in novembrom 2021 je opravljal funkcijo predsednika [[Zveza kulturnih društev Slovenije|Zveze kulturnih društev Slovenije]],<ref name=":0" /> v mandatu 2018–2022 pa je vodil Nadzorni odbor Mestne občine Krško. Je tudi član Prostovoljnega gasilskega društva Leskovec pri Krškem. == Zasebno == Z družino živi v Leskovcu pri Krškem. V preteklosti se je ukvarjal z amaterskim gledališčem, v zadnjih letih pa se posveča kolesarjenju.<ref>{{Navedi splet|title=O meni • Janez Kerin|url=https://janezkerin.si/o-meni/|date=2022-08-18|accessdate=2025-10-29|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kerin, Janez}} [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Župani Mestne občine Krško]] 8fpnjidysg9x274044m0aekrl964lzc 0 595414 6741040 6727199 2026-08-22T20:16:27Z Sporti 5955 dp 6741040 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (Francija) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (Francija) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (Francija) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (Andora) — [[Andorra La Vella]] (Andora) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 3 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 4 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 5 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 6 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 7 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 8 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 9 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 10 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 11 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 12 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] dmov5held3aqozwj9hl0p05r1sdrimc 0 595919 6741069 6735118 2026-08-22T21:48:05Z ~2026-44996-51 264415 /* Ž */ 6741069 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * Matjaž Eberlinc? * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] aqnkr5hobos08596elau2nd0g3sw233 0 598951 6741033 6734178 2026-08-22T19:59:15Z ~2026-44996-51 264415 /* Razvoj dogodkov */ 6741033 wikitext text/x-wiki '''Afera Fotopub''' je ena bolj odmevnih in dolgo trajajočih slovenskih javnih [[afera|afer]] v [[kultura|kulturi]] in [[pravosodje|pravosodju]], ki se je začela leta 2022 in še nima popolnoma pravnega zaključka (stanje avgusta 2026). Gre za skupino obtožb in domnevnih kaznivih dejanj okoli umetniškega društva in dogodkov, povezanih z imenom »Fotopub«, predvsem pa okoli Dušana Josipa Smodeja, ki je vodil to društvo in je bil v središču afere, poimenovane tudi Afera Smodej/Uranjek po obeh glavnih akterjih, saj je bil Roman Uranjek, ki je nekaj dni po njenem izbruhu naredil samomor, Smodejev tesen prijatelj in neformalni mentor.<ref>{{Navedi splet |title=Roman Uranjek: Boj se nadaljuje, papir izgublja |url=https://www.delo.si/kultura/razno/roman-uranjek-1961-2022 |access-date=2026-08-22 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Afera Smodej/Uranjek razkriva vse več podrobnosti o spolnih zlorabah. Kakšen bo epilog? - Domovina |url=https://www.domovina.je/afera-smodej-uranjek-razkriva-vse-vec-podrobnosti-o-spolnih-zlorabah-kaksen-bo-epilog |access-date=2026-08-22 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> == Razvoj dogodkov == Avgusta 2022 so se na [[Instagram]]u pojavile [[anonimka|anonimne objave]] na profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, kjer so ljudje delili izkušnje in izjave o domnevnih poslovnih zlorabah, spolnem nasilju, manipulacijah in tudi finančnih prevarah, povezanih s Smodejem in društvom Fotopub.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/clanek/obtoznica-afera-fotopub-dusan-smodej-spolno-nasilje-1799925 |title=Zoper Smodeja iz afere Fotopub vložena obtožnica za spolno nasilje |work=Svet24.si |date=3. marec 2025}}</ref> Informacije o sumih kaznivih dejanj je začela preverjati policija.<ref>{{Navedi splet|title=Policija preverja informacije o sumih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-preverja-informacije-o-sumih-kaznivih-dejanj-s-podrocja-spolne-nedotakljivosti/637850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 22. avgusta se je na objave prvič odzvala tudi ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]], ki je napovedala začetek pogovorov o sistemskih ukrepih zoper spolno nedotakljivost ter poudarila, da mora biti prostor kulture »varno okolje, v katerem se bodo žrtve lahko opolnomočile in podale uradne prijave«.<ref name=":0">{{Navedi splet|title="Spolno nasilje je velik družbeni problem, ki ga ne naslavljamo dovolj odkrito"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/spolno-nasilje-je-velik-druzbeni-problem-ki-ga-ne-naslavljamo-dovolj-odkrito/637942|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=Larisa|last=Daugul}}</ref> Ob tem je komentirala tudi objavljene fotografije, na katerih se je osebno pojavljala z Dušanom Smodejem; pojasnila je, da so le-te nastale v okviru intervjuja za portal Kulturnik, ki ga je skupaj s Smodejem opravil novinar [[Nejc Krevs]] in zavrnila vsa namigovanja o morebitnih drugačnih povezavah z osumljencem.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Vrečko: Na področju kulture je očitno prisoten problem spolnega nadlegovanja |work=24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrecko-na-podrocju-kulture-je-ocitno-prisoten-problem-spolnega-nadlegovanja.html |accessdate=2026-03-03|language=sl}}</ref> Približno mesec dni po prvih javnih razkritjih je primer obravnavala tudi oddaja [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]] na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Dušan Smodej je v intervjuju dejal, da ga policija glede domnevnih spolnih napadov, objavljenih na Instagram profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, do tedaj še ni zaslišala. Zanikal je, da bi kogar koli prisilil v spolni odnos ali da bi obstajal obremenilni posnetek, pri čemer je priznal pošiljanje eksplicitnih sporočil, ki pa jih je označil kot »seksualne fantazije«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Smodej v Tarči: "Policija me ni obiskala."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smodej-v-tarci-policija-me-ni-obiskala/639815|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Smodej je spregovoril o poznanstvih z nekaterimi javnimi osebnostmi ter zanikal politično angažiranost. Predstavljena je bila tudi izpoved prijateljice ene od domnevnih žrtev o domnevnem posilstvu po zasebnem dogodku, vendar z domnevno oškodovanko niso uspeli vzpostaviti stika. V oddaji je sodelovala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je znova zanikala osebno povezanost s Smodejem, novinarka Maja Megla ter predstavniki tožilstva in policije, ki so pojasnili dokazne standarde in postopke pri obravnavi prijav, vključno z anonimnimi.<ref name=":1" /> 12. oktobra 2022 je policija sporočila, da je zaključila preiskavo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v povezavi z afero Fotopub. Ugotovili so 12 sumov kaznivih dejanj, devet oškodovancev in tri osumljene osebe. Zoper prvoosumljenega so vložili kazensko ovadbo zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, povzročitve hudih telesnih poškodb in omogočanja uživanja mamil; pri nekaterih drugih očitkih sumi niso bili potrjeni. Pri drugem osumljencu je bil del očitkov zastaran, zoper tretjo osebo pa je bila podana ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari, tatvine in groženj. Preiskava suma gospodarske kriminalitete zaradi domnevne nenamenske porabe javnih sredstev se je nadaljevala.<ref>{{Navedi splet|title=Policisti v zadevi Fotopub za zdaj odkrili 12 sumov kaznivih dejanj|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policisti-v-zadevi-fotopub-za-zdaj-odkrili-12-sumov-kaznivih-dejanj/643421|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Smodej je bil aprila 2024 uvrščen med nominirance za nagrado za mladega likovnega kritika CEI beneškega foruma, zaradi česar je skupina slovenskih kulturnih delavcev sprožila peticijo, saj sta zoper njega v tistem obdobju še vedno potekali dve kazenski preiskavi v zvezi z afero Fotopub. Žirija, ki odloča o nagradi, ga je po prejemu poziva izločila iz izbora nominirancev, združenje, ki forum organizira, pa je kasneje objavilo še javno opravičilo.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatura Dušana Smodeja za kritiško nagrado v Italiji umaknjena zaradi slovenske peticije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/kandidatura-dusana-smodeja-za-kritisko-nagrado-v-italiji-umaknjena-zaradi-slovenske-peticije/704576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=P}}</ref> Smodeju je bila marca 2026 vročena obtožnica, ki ga bremeni kaznivih dejanj [[spolno nasilje|spolnega nasilja]], omogočanja uživanja [[prepovedana droga|prepovedanih drog]] in povzročitve [[telesna poškodba|telesnih poškodb]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dusanu-smodeju-po-letu-dni-vrocili-obtoznico-v-zadevi-fotopub.html |title=Dušanu Smodeju po letu dni le vročili obtožnico v zadevi Fotopub |journal=24ur.com |date=2 Februar 2026}}</ref> Afera je poleg kriminalnih vidikov sprožila tudi politično razpravo o državnem financiranju kulturnih [[nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] in upravičenosti podeljevanja sredstev takšnim skupinam. V medijih, povezanih z opozicijsko stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], so v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] zaokrožili očitki o vpletenosti vodstva stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]] v afero in primerjave z afero z [[Jeffrey Epstein|Epsteinovimi]] dosjeji v ZDA, a so predstavniki Levice vpletenost večkrat zanikali.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko: Ne smemo nasedati interesnim združenjem, ki strašijo, da bo gospodarstvo propadlo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ne-smemo-nasedati-interesnim-zdruzenjem-ki-strasijo-da-bo-gospodarstvo-propadlo/773054|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Slovenia-stub}} [[Kategorija:Škandali]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] ki76z3gnddkgn00bjz6v56hby9yp9z3 6741146 6741033 2026-08-23T08:41:12Z ~2026-44996-51 264415 6741146 wikitext text/x-wiki '''Afera Fotopub''' je ena bolj odmevnih in dolgo trajajočih slovenskih javnih [[afera|afer]] v [[kultura|kulturi]] in [[pravosodje|pravosodju]], ki se je začela leta 2022 in še nima popolnoma pravnega zaključka (stanje avgusta 2026). Gre za skupino obtožb in domnevnih kaznivih dejanj okoli umetniškega društva in dogodkov, povezanih z imenom »Fotopub«, predvsem pa okoli Dušana Josipa Smodeja, ki je vodil to društvo in je bil v središču afere, poimenovane tudi Afera Smodej/Uranjek po obeh glavnih akterjih, saj je bil Roman Uranjek, ki je kmalu po njenem izbruhu naredil samomor, Smodejev tesen prijatelj in neformalni mentor.<ref>{{Navedi splet |title=Roman Uranjek: Boj se nadaljuje, papir izgublja |url=https://www.delo.si/kultura/razno/roman-uranjek-1961-2022 |access-date=2026-08-22 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Afera Smodej/Uranjek razkriva vse več podrobnosti o spolnih zlorabah. Kakšen bo epilog? - Domovina |url=https://www.domovina.je/afera-smodej-uranjek-razkriva-vse-vec-podrobnosti-o-spolnih-zlorabah-kaksen-bo-epilog |access-date=2026-08-22 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> == Razvoj dogodkov == Avgusta 2022 so se na [[Instagram]]u pojavile [[anonimka|anonimne objave]] na profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, kjer so ljudje delili izkušnje in izjave o domnevnih poslovnih zlorabah, spolnem nasilju, manipulacijah in tudi finančnih prevarah, povezanih s Smodejem in društvom Fotopub.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/clanek/obtoznica-afera-fotopub-dusan-smodej-spolno-nasilje-1799925 |title=Zoper Smodeja iz afere Fotopub vložena obtožnica za spolno nasilje |work=Svet24.si |date=3. marec 2025}}</ref> Informacije o sumih kaznivih dejanj je začela preverjati policija.<ref>{{Navedi splet|title=Policija preverja informacije o sumih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-preverja-informacije-o-sumih-kaznivih-dejanj-s-podrocja-spolne-nedotakljivosti/637850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 22. avgusta se je na objave prvič odzvala tudi ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]], ki je napovedala začetek pogovorov o sistemskih ukrepih zoper spolno nedotakljivost ter poudarila, da mora biti prostor kulture »varno okolje, v katerem se bodo žrtve lahko opolnomočile in podale uradne prijave«.<ref name=":0">{{Navedi splet|title="Spolno nasilje je velik družbeni problem, ki ga ne naslavljamo dovolj odkrito"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/spolno-nasilje-je-velik-druzbeni-problem-ki-ga-ne-naslavljamo-dovolj-odkrito/637942|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=Larisa|last=Daugul}}</ref> Ob tem je komentirala tudi objavljene fotografije, na katerih se je osebno pojavljala z Dušanom Smodejem; pojasnila je, da so le-te nastale v okviru intervjuja za portal Kulturnik, ki ga je skupaj s Smodejem opravil novinar [[Nejc Krevs]] in zavrnila vsa namigovanja o morebitnih drugačnih povezavah z osumljencem.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Vrečko: Na področju kulture je očitno prisoten problem spolnega nadlegovanja |work=24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrecko-na-podrocju-kulture-je-ocitno-prisoten-problem-spolnega-nadlegovanja.html |accessdate=2026-03-03|language=sl}}</ref> Približno mesec dni po prvih javnih razkritjih je primer obravnavala tudi oddaja [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]] na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Dušan Smodej je v intervjuju dejal, da ga policija glede domnevnih spolnih napadov, objavljenih na Instagram profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, do tedaj še ni zaslišala. Zanikal je, da bi kogar koli prisilil v spolni odnos ali da bi obstajal obremenilni posnetek, pri čemer je priznal pošiljanje eksplicitnih sporočil, ki pa jih je označil kot »seksualne fantazije«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Smodej v Tarči: "Policija me ni obiskala."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smodej-v-tarci-policija-me-ni-obiskala/639815|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Smodej je spregovoril o poznanstvih z nekaterimi javnimi osebnostmi ter zanikal politično angažiranost. Predstavljena je bila tudi izpoved prijateljice ene od domnevnih žrtev o domnevnem posilstvu po zasebnem dogodku, vendar z domnevno oškodovanko niso uspeli vzpostaviti stika. V oddaji je sodelovala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je znova zanikala osebno povezanost s Smodejem, novinarka Maja Megla ter predstavniki tožilstva in policije, ki so pojasnili dokazne standarde in postopke pri obravnavi prijav, vključno z anonimnimi.<ref name=":1" /> 12. oktobra 2022 je policija sporočila, da je zaključila preiskavo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v povezavi z afero Fotopub. Ugotovili so 12 sumov kaznivih dejanj, devet oškodovancev in tri osumljene osebe. Zoper prvoosumljenega so vložili kazensko ovadbo zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, povzročitve hudih telesnih poškodb in omogočanja uživanja mamil; pri nekaterih drugih očitkih sumi niso bili potrjeni. Pri drugem osumljencu je bil del očitkov zastaran, zoper tretjo osebo pa je bila podana ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari, tatvine in groženj. Preiskava suma gospodarske kriminalitete zaradi domnevne nenamenske porabe javnih sredstev se je nadaljevala.<ref>{{Navedi splet|title=Policisti v zadevi Fotopub za zdaj odkrili 12 sumov kaznivih dejanj|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policisti-v-zadevi-fotopub-za-zdaj-odkrili-12-sumov-kaznivih-dejanj/643421|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Smodej je bil aprila 2024 uvrščen med nominirance za nagrado za mladega likovnega kritika CEI beneškega foruma, zaradi česar je skupina slovenskih kulturnih delavcev sprožila peticijo, saj sta zoper njega v tistem obdobju še vedno potekali dve kazenski preiskavi v zvezi z afero Fotopub. Žirija, ki odloča o nagradi, ga je po prejemu poziva izločila iz izbora nominirancev, združenje, ki forum organizira, pa je kasneje objavilo še javno opravičilo.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatura Dušana Smodeja za kritiško nagrado v Italiji umaknjena zaradi slovenske peticije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/kandidatura-dusana-smodeja-za-kritisko-nagrado-v-italiji-umaknjena-zaradi-slovenske-peticije/704576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=P}}</ref> Smodeju je bila marca 2026 vročena obtožnica, ki ga bremeni kaznivih dejanj [[spolno nasilje|spolnega nasilja]], omogočanja uživanja [[prepovedana droga|prepovedanih drog]] in povzročitve [[telesna poškodba|telesnih poškodb]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dusanu-smodeju-po-letu-dni-vrocili-obtoznico-v-zadevi-fotopub.html |title=Dušanu Smodeju po letu dni le vročili obtožnico v zadevi Fotopub |journal=24ur.com |date=2 Februar 2026}}</ref> Afera je poleg kriminalnih vidikov sprožila tudi politično razpravo o državnem financiranju kulturnih [[nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] in upravičenosti podeljevanja sredstev takšnim skupinam. V medijih, povezanih z opozicijsko stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], so v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] zaokrožili očitki o vpletenosti vodstva stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]] v afero in primerjave z afero z [[Jeffrey Epstein|Epsteinovimi]] dosjeji v ZDA, a so predstavniki Levice vpletenost večkrat zanikali.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko: Ne smemo nasedati interesnim združenjem, ki strašijo, da bo gospodarstvo propadlo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ne-smemo-nasedati-interesnim-zdruzenjem-ki-strasijo-da-bo-gospodarstvo-propadlo/773054|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Slovenia-stub}} [[Kategorija:Škandali]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] 55eqbmx5jck9g1la5dqfy2tszxw5yjb 6741148 6741146 2026-08-23T08:49:54Z ~2026-44996-51 264415 6741148 wikitext text/x-wiki '''Afera Fotopub''' je ena bolj odmevnih in dolgo trajajočih slovenskih javnih [[afera|afer]] v [[kultura|kulturi]] in [[pravosodje|pravosodju]], ki se je začela konec avgusta leta 2022 in še nima pravnega zaključka (stanje avgusta 2026). Gre za skupino obtožb in domnevnih kaznivih dejanj okoli umetniškega društva in dogodkov, povezanih z imenom »Fotopub«, predvsem pa okoli [[Dušan Josip Smodej|Dušana Josipa Smodeja]], ki je vodil to društvo in je bil v središču afere, v nekaterih medijih poimenovane tudi Afera Smodej-Uranjek po obeh glavnih akterjih, saj je bil [[Roman Uranjek]], ki je kmalu po njenem izbruhu naredil samomor, Smodejev tesen prijatelj in neformalni mentor.<ref>{{Navedi splet |title=Roman Uranjek: Boj se nadaljuje, papir izgublja |url=https://www.delo.si/kultura/razno/roman-uranjek-1961-2022 |access-date=2026-08-22 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Afera Smodej/Uranjek razkriva vse več podrobnosti o spolnih zlorabah. Kakšen bo epilog? - Domovina |url=https://www.domovina.je/afera-smodej-uranjek-razkriva-vse-vec-podrobnosti-o-spolnih-zlorabah-kaksen-bo-epilog |access-date=2026-08-22 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> == Razvoj dogodkov == Avgusta 2022 so se na [[Instagram]]u pojavile [[anonimka|anonimne objave]] na profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, kjer so ljudje delili izkušnje in izjave o domnevnih poslovnih zlorabah, spolnem nasilju, manipulacijah in tudi finančnih prevarah, povezanih s Smodejem in društvom Fotopub.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/clanek/obtoznica-afera-fotopub-dusan-smodej-spolno-nasilje-1799925 |title=Zoper Smodeja iz afere Fotopub vložena obtožnica za spolno nasilje |work=Svet24.si |date=3. marec 2025}}</ref> Informacije o sumih kaznivih dejanj je začela preverjati policija.<ref>{{Navedi splet|title=Policija preverja informacije o sumih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-preverja-informacije-o-sumih-kaznivih-dejanj-s-podrocja-spolne-nedotakljivosti/637850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 22. avgusta se je na objave prvič odzvala tudi ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]], ki je napovedala začetek pogovorov o sistemskih ukrepih zoper spolno nedotakljivost ter poudarila, da mora biti prostor kulture »varno okolje, v katerem se bodo žrtve lahko opolnomočile in podale uradne prijave«.<ref name=":0">{{Navedi splet|title="Spolno nasilje je velik družbeni problem, ki ga ne naslavljamo dovolj odkrito"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/spolno-nasilje-je-velik-druzbeni-problem-ki-ga-ne-naslavljamo-dovolj-odkrito/637942|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=Larisa|last=Daugul}}</ref> Ob tem je komentirala tudi objavljene fotografije, na katerih se je osebno pojavljala z Dušanom Smodejem; pojasnila je, da so le-te nastale v okviru intervjuja za portal Kulturnik, ki ga je skupaj s Smodejem opravil novinar [[Nejc Krevs]] in zavrnila vsa namigovanja o morebitnih drugačnih povezavah z osumljencem.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Vrečko: Na področju kulture je očitno prisoten problem spolnega nadlegovanja |work=24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrecko-na-podrocju-kulture-je-ocitno-prisoten-problem-spolnega-nadlegovanja.html |accessdate=2026-03-03|language=sl}}</ref> Približno mesec dni po prvih javnih razkritjih je primer obravnavala tudi oddaja [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]] na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Dušan Smodej je v intervjuju dejal, da ga policija glede domnevnih spolnih napadov, objavljenih na Instagram profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, do tedaj še ni zaslišala. Zanikal je, da bi kogar koli prisilil v spolni odnos ali da bi obstajal obremenilni posnetek, pri čemer je priznal pošiljanje eksplicitnih sporočil, ki pa jih je označil kot »seksualne fantazije«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Smodej v Tarči: "Policija me ni obiskala."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smodej-v-tarci-policija-me-ni-obiskala/639815|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Smodej je spregovoril o poznanstvih z nekaterimi javnimi osebnostmi ter zanikal politično angažiranost. Predstavljena je bila tudi izpoved prijateljice ene od domnevnih žrtev o domnevnem posilstvu po zasebnem dogodku, vendar z domnevno oškodovanko niso uspeli vzpostaviti stika. V oddaji je sodelovala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je znova zanikala osebno povezanost s Smodejem, novinarka Maja Megla ter predstavniki tožilstva in policije, ki so pojasnili dokazne standarde in postopke pri obravnavi prijav, vključno z anonimnimi.<ref name=":1" /> 12. oktobra 2022 je policija sporočila, da je zaključila preiskavo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v povezavi z afero Fotopub. Ugotovili so 12 sumov kaznivih dejanj, devet oškodovancev in tri osumljene osebe. Zoper prvoosumljenega so vložili kazensko ovadbo zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, povzročitve hudih telesnih poškodb in omogočanja uživanja mamil; pri nekaterih drugih očitkih sumi niso bili potrjeni. Pri drugem osumljencu je bil del očitkov zastaran, zoper tretjo osebo pa je bila podana ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari, tatvine in groženj. Preiskava suma gospodarske kriminalitete zaradi domnevne nenamenske porabe javnih sredstev se je nadaljevala.<ref>{{Navedi splet|title=Policisti v zadevi Fotopub za zdaj odkrili 12 sumov kaznivih dejanj|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policisti-v-zadevi-fotopub-za-zdaj-odkrili-12-sumov-kaznivih-dejanj/643421|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Smodej je bil aprila 2024 uvrščen med nominirance za nagrado za mladega likovnega kritika CEI beneškega foruma, zaradi česar je skupina slovenskih kulturnih delavcev sprožila peticijo, saj sta zoper njega v tistem obdobju še vedno potekali dve kazenski preiskavi v zvezi z afero Fotopub. Žirija, ki odloča o nagradi, ga je po prejemu poziva izločila iz izbora nominirancev, združenje, ki forum organizira, pa je kasneje objavilo še javno opravičilo.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatura Dušana Smodeja za kritiško nagrado v Italiji umaknjena zaradi slovenske peticije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/kandidatura-dusana-smodeja-za-kritisko-nagrado-v-italiji-umaknjena-zaradi-slovenske-peticije/704576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=P}}</ref> Smodeju je bila marca 2026 vročena obtožnica, ki ga bremeni kaznivih dejanj [[spolno nasilje|spolnega nasilja]], omogočanja uživanja [[prepovedana droga|prepovedanih drog]] in povzročitve [[telesna poškodba|telesnih poškodb]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dusanu-smodeju-po-letu-dni-vrocili-obtoznico-v-zadevi-fotopub.html |title=Dušanu Smodeju po letu dni le vročili obtožnico v zadevi Fotopub |journal=24ur.com |date=2 Februar 2026}}</ref> Afera je poleg kriminalnih vidikov sprožila tudi politično razpravo o državnem financiranju kulturnih [[nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] in upravičenosti podeljevanja sredstev takšnim skupinam. V medijih, povezanih z opozicijsko stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], so v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] zaokrožili očitki o vpletenosti vodstva stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]] v afero in primerjave z afero z [[Jeffrey Epstein|Epsteinovimi]] dosjeji v ZDA, a so predstavniki Levice vpletenost večkrat zanikali.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko: Ne smemo nasedati interesnim združenjem, ki strašijo, da bo gospodarstvo propadlo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ne-smemo-nasedati-interesnim-zdruzenjem-ki-strasijo-da-bo-gospodarstvo-propadlo/773054|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Slovenia-stub}} [[Kategorija:Škandali]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] 6685up8w66cv5jc9dkgv4joq7t0pktq 6741162 6741148 2026-08-23T09:20:10Z ~2026-44996-51 264415 6741162 wikitext text/x-wiki '''Afera Fotopub''' je ena bolj odmevnih in dolgo trajajočih slovenskih javnih [[afera|afer]] v [[kultura|kulturi]] in [[pravosodje|pravosodju]], ki se je začela konec avgusta leta 2022 in še nima pravnega zaključka (stanje avgusta 2026). Gre za skupino obtožb in domnevnih kaznivih dejanj okoli umetniškega društva in dogodkov, povezanih z imenom »Fotopub«, predvsem pa okoli [[Dušan Josip Smodej|Dušana Josipa Smodeja]], ki je vodil to društvo in je bil v središču afere, v nekaterih medijih poimenovane tudi Afera Smodej-Uranjek po obeh glavnih akterjih, saj je bil [[Roman Uranjek]], ki je ob njenem izbruhu naredil samomor, Smodejev tesen prijatelj in neformalni mentor.<ref>{{Navedi splet |title=Roman Uranjek: Boj se nadaljuje, papir izgublja |url=https://www.delo.si/kultura/razno/roman-uranjek-1961-2022 |access-date=2026-08-22 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Afera Smodej/Uranjek razkriva vse več podrobnosti o spolnih zlorabah. Kakšen bo epilog? - Domovina |url=https://www.domovina.je/afera-smodej-uranjek-razkriva-vse-vec-podrobnosti-o-spolnih-zlorabah-kaksen-bo-epilog |access-date=2026-08-22 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> == Razvoj dogodkov == Avgusta 2022 so se na [[Instagram]]u pojavile [[anonimka|anonimne objave]] na profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, kjer so ljudje delili izkušnje in izjave o domnevnih poslovnih zlorabah, spolnem nasilju, manipulacijah in tudi finančnih prevarah, povezanih s Smodejem in društvom Fotopub.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/clanek/obtoznica-afera-fotopub-dusan-smodej-spolno-nasilje-1799925 |title=Zoper Smodeja iz afere Fotopub vložena obtožnica za spolno nasilje |work=Svet24.si |date=3. marec 2025}}</ref> Informacije o sumih kaznivih dejanj je začela preverjati policija.<ref>{{Navedi splet|title=Policija preverja informacije o sumih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-preverja-informacije-o-sumih-kaznivih-dejanj-s-podrocja-spolne-nedotakljivosti/637850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 22. avgusta se je na objave prvič odzvala tudi ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]], ki je napovedala začetek pogovorov o sistemskih ukrepih zoper spolno nedotakljivost ter poudarila, da mora biti prostor kulture »varno okolje, v katerem se bodo žrtve lahko opolnomočile in podale uradne prijave«.<ref name=":0">{{Navedi splet|title="Spolno nasilje je velik družbeni problem, ki ga ne naslavljamo dovolj odkrito"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/spolno-nasilje-je-velik-druzbeni-problem-ki-ga-ne-naslavljamo-dovolj-odkrito/637942|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=Larisa|last=Daugul}}</ref> Ob tem je komentirala tudi objavljene fotografije, na katerih se je osebno pojavljala z Dušanom Smodejem; pojasnila je, da so le-te nastale v okviru intervjuja za portal Kulturnik, ki ga je skupaj s Smodejem opravil novinar [[Nejc Krevs]] in zavrnila vsa namigovanja o morebitnih drugačnih povezavah z osumljencem.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Vrečko: Na področju kulture je očitno prisoten problem spolnega nadlegovanja |work=24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrecko-na-podrocju-kulture-je-ocitno-prisoten-problem-spolnega-nadlegovanja.html |accessdate=2026-03-03|language=sl}}</ref> Približno mesec dni po prvih javnih razkritjih je primer obravnavala tudi oddaja [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]] na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Dušan Smodej je v intervjuju dejal, da ga policija glede domnevnih spolnih napadov, objavljenih na Instagram profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, do tedaj še ni zaslišala. Zanikal je, da bi kogar koli prisilil v spolni odnos ali da bi obstajal obremenilni posnetek, pri čemer je priznal pošiljanje eksplicitnih sporočil, ki pa jih je označil kot »seksualne fantazije«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Smodej v Tarči: "Policija me ni obiskala."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smodej-v-tarci-policija-me-ni-obiskala/639815|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Smodej je spregovoril o poznanstvih z nekaterimi javnimi osebnostmi ter zanikal politično angažiranost. Predstavljena je bila tudi izpoved prijateljice ene od domnevnih žrtev o domnevnem posilstvu po zasebnem dogodku, vendar z domnevno oškodovanko niso uspeli vzpostaviti stika. V oddaji je sodelovala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je znova zanikala osebno povezanost s Smodejem, novinarka Maja Megla ter predstavniki tožilstva in policije, ki so pojasnili dokazne standarde in postopke pri obravnavi prijav, vključno z anonimnimi.<ref name=":1" /> 12. oktobra 2022 je policija sporočila, da je zaključila preiskavo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v povezavi z afero Fotopub. Ugotovili so 12 sumov kaznivih dejanj, devet oškodovancev in tri osumljene osebe. Zoper prvoosumljenega so vložili kazensko ovadbo zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, povzročitve hudih telesnih poškodb in omogočanja uživanja mamil; pri nekaterih drugih očitkih sumi niso bili potrjeni. Pri drugem osumljencu je bil del očitkov zastaran, zoper tretjo osebo pa je bila podana ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari, tatvine in groženj. Preiskava suma gospodarske kriminalitete zaradi domnevne nenamenske porabe javnih sredstev se je nadaljevala.<ref>{{Navedi splet|title=Policisti v zadevi Fotopub za zdaj odkrili 12 sumov kaznivih dejanj|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policisti-v-zadevi-fotopub-za-zdaj-odkrili-12-sumov-kaznivih-dejanj/643421|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Smodej je bil aprila 2024 uvrščen med nominirance za nagrado za mladega likovnega kritika CEI beneškega foruma, zaradi česar je skupina slovenskih kulturnih delavcev sprožila peticijo, saj sta zoper njega v tistem obdobju še vedno potekali dve kazenski preiskavi v zvezi z afero Fotopub. Žirija, ki odloča o nagradi, ga je po prejemu poziva izločila iz izbora nominirancev, združenje, ki forum organizira, pa je kasneje objavilo še javno opravičilo.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatura Dušana Smodeja za kritiško nagrado v Italiji umaknjena zaradi slovenske peticije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/kandidatura-dusana-smodeja-za-kritisko-nagrado-v-italiji-umaknjena-zaradi-slovenske-peticije/704576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=P}}</ref> Smodeju je bila marca 2026 vročena obtožnica, ki ga bremeni kaznivih dejanj [[spolno nasilje|spolnega nasilja]], omogočanja uživanja [[prepovedana droga|prepovedanih drog]] in povzročitve [[telesna poškodba|telesnih poškodb]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dusanu-smodeju-po-letu-dni-vrocili-obtoznico-v-zadevi-fotopub.html |title=Dušanu Smodeju po letu dni le vročili obtožnico v zadevi Fotopub |journal=24ur.com |date=2 Februar 2026}}</ref> Afera je poleg kriminalnih vidikov sprožila tudi politično razpravo o državnem financiranju kulturnih [[nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] in upravičenosti podeljevanja sredstev takšnim skupinam. V medijih, povezanih z opozicijsko stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], so v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] zaokrožili očitki o vpletenosti vodstva stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]] v afero in primerjave z afero z [[Jeffrey Epstein|Epsteinovimi]] dosjeji v ZDA, a so predstavniki Levice vpletenost večkrat zanikali.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko: Ne smemo nasedati interesnim združenjem, ki strašijo, da bo gospodarstvo propadlo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ne-smemo-nasedati-interesnim-zdruzenjem-ki-strasijo-da-bo-gospodarstvo-propadlo/773054|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Slovenia-stub}} [[Kategorija:Škandali]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] s7137h00jtzmvpcel89nepcgwct91w9 6741163 6741162 2026-08-23T09:20:46Z ~2026-44996-51 264415 6741163 wikitext text/x-wiki '''Afera Fotopub''' je ena bolj odmevnih in dolgo trajajočih slovenskih javnih [[afera|afer]] v [[kultura|kulturi]] in [[pravosodje|pravosodju]], ki se je začela avgusta leta 2022 in še nima pravnega zaključka (stanje avgusta 2026). Gre za skupino obtožb in domnevnih kaznivih dejanj okoli umetniškega društva in dogodkov, povezanih z imenom »Fotopub«, predvsem pa okoli [[Dušan Josip Smodej|Dušana Josipa Smodeja]], ki je vodil to društvo in je bil v središču afere, v nekaterih medijih poimenovane tudi Afera Smodej-Uranjek po obeh glavnih akterjih, saj je bil [[Roman Uranjek]], ki je ob njenem izbruhu naredil samomor, Smodejev tesen prijatelj in neformalni mentor.<ref>{{Navedi splet |title=Roman Uranjek: Boj se nadaljuje, papir izgublja |url=https://www.delo.si/kultura/razno/roman-uranjek-1961-2022 |access-date=2026-08-22 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Afera Smodej/Uranjek razkriva vse več podrobnosti o spolnih zlorabah. Kakšen bo epilog? - Domovina |url=https://www.domovina.je/afera-smodej-uranjek-razkriva-vse-vec-podrobnosti-o-spolnih-zlorabah-kaksen-bo-epilog |access-date=2026-08-22 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> == Razvoj dogodkov == Avgusta 2022 so se na [[Instagram]]u pojavile [[anonimka|anonimne objave]] na profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, kjer so ljudje delili izkušnje in izjave o domnevnih poslovnih zlorabah, spolnem nasilju, manipulacijah in tudi finančnih prevarah, povezanih s Smodejem in društvom Fotopub.<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/clanek/obtoznica-afera-fotopub-dusan-smodej-spolno-nasilje-1799925 |title=Zoper Smodeja iz afere Fotopub vložena obtožnica za spolno nasilje |work=Svet24.si |date=3. marec 2025}}</ref> Informacije o sumih kaznivih dejanj je začela preverjati policija.<ref>{{Navedi splet|title=Policija preverja informacije o sumih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-preverja-informacije-o-sumih-kaznivih-dejanj-s-podrocja-spolne-nedotakljivosti/637850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 22. avgusta se je na objave prvič odzvala tudi ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]], ki je napovedala začetek pogovorov o sistemskih ukrepih zoper spolno nedotakljivost ter poudarila, da mora biti prostor kulture »varno okolje, v katerem se bodo žrtve lahko opolnomočile in podale uradne prijave«.<ref name=":0">{{Navedi splet|title="Spolno nasilje je velik družbeni problem, ki ga ne naslavljamo dovolj odkrito"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/spolno-nasilje-je-velik-druzbeni-problem-ki-ga-ne-naslavljamo-dovolj-odkrito/637942|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=Larisa|last=Daugul}}</ref> Ob tem je komentirala tudi objavljene fotografije, na katerih se je osebno pojavljala z Dušanom Smodejem; pojasnila je, da so le-te nastale v okviru intervjuja za portal Kulturnik, ki ga je skupaj s Smodejem opravil novinar [[Nejc Krevs]] in zavrnila vsa namigovanja o morebitnih drugačnih povezavah z osumljencem.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Vrečko: Na področju kulture je očitno prisoten problem spolnega nadlegovanja |work=24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrecko-na-podrocju-kulture-je-ocitno-prisoten-problem-spolnega-nadlegovanja.html |accessdate=2026-03-03|language=sl}}</ref> Približno mesec dni po prvih javnih razkritjih je primer obravnavala tudi oddaja [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]] na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Dušan Smodej je v intervjuju dejal, da ga policija glede domnevnih spolnih napadov, objavljenih na Instagram profilu »Proti nasilju Dušana Smodeja«, do tedaj še ni zaslišala. Zanikal je, da bi kogar koli prisilil v spolni odnos ali da bi obstajal obremenilni posnetek, pri čemer je priznal pošiljanje eksplicitnih sporočil, ki pa jih je označil kot »seksualne fantazije«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Smodej v Tarči: "Policija me ni obiskala."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smodej-v-tarci-policija-me-ni-obiskala/639815|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Smodej je spregovoril o poznanstvih z nekaterimi javnimi osebnostmi ter zanikal politično angažiranost. Predstavljena je bila tudi izpoved prijateljice ene od domnevnih žrtev o domnevnem posilstvu po zasebnem dogodku, vendar z domnevno oškodovanko niso uspeli vzpostaviti stika. V oddaji je sodelovala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je znova zanikala osebno povezanost s Smodejem, novinarka Maja Megla ter predstavniki tožilstva in policije, ki so pojasnili dokazne standarde in postopke pri obravnavi prijav, vključno z anonimnimi.<ref name=":1" /> 12. oktobra 2022 je policija sporočila, da je zaključila preiskavo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v povezavi z afero Fotopub. Ugotovili so 12 sumov kaznivih dejanj, devet oškodovancev in tri osumljene osebe. Zoper prvoosumljenega so vložili kazensko ovadbo zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, povzročitve hudih telesnih poškodb in omogočanja uživanja mamil; pri nekaterih drugih očitkih sumi niso bili potrjeni. Pri drugem osumljencu je bil del očitkov zastaran, zoper tretjo osebo pa je bila podana ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari, tatvine in groženj. Preiskava suma gospodarske kriminalitete zaradi domnevne nenamenske porabe javnih sredstev se je nadaljevala.<ref>{{Navedi splet|title=Policisti v zadevi Fotopub za zdaj odkrili 12 sumov kaznivih dejanj|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policisti-v-zadevi-fotopub-za-zdaj-odkrili-12-sumov-kaznivih-dejanj/643421|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Smodej je bil aprila 2024 uvrščen med nominirance za nagrado za mladega likovnega kritika CEI beneškega foruma, zaradi česar je skupina slovenskih kulturnih delavcev sprožila peticijo, saj sta zoper njega v tistem obdobju še vedno potekali dve kazenski preiskavi v zvezi z afero Fotopub. Žirija, ki odloča o nagradi, ga je po prejemu poziva izločila iz izbora nominirancev, združenje, ki forum organizira, pa je kasneje objavilo še javno opravičilo.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatura Dušana Smodeja za kritiško nagrado v Italiji umaknjena zaradi slovenske peticije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/kandidatura-dusana-smodeja-za-kritisko-nagrado-v-italiji-umaknjena-zaradi-slovenske-peticije/704576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=P}}</ref> Smodeju je bila marca 2026 vročena obtožnica, ki ga bremeni kaznivih dejanj [[spolno nasilje|spolnega nasilja]], omogočanja uživanja [[prepovedana droga|prepovedanih drog]] in povzročitve [[telesna poškodba|telesnih poškodb]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dusanu-smodeju-po-letu-dni-vrocili-obtoznico-v-zadevi-fotopub.html |title=Dušanu Smodeju po letu dni le vročili obtožnico v zadevi Fotopub |journal=24ur.com |date=2 Februar 2026}}</ref> Afera je poleg kriminalnih vidikov sprožila tudi politično razpravo o državnem financiranju kulturnih [[nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] in upravičenosti podeljevanja sredstev takšnim skupinam. V medijih, povezanih z opozicijsko stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], so v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] zaokrožili očitki o vpletenosti vodstva stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]] v afero in primerjave z afero z [[Jeffrey Epstein|Epsteinovimi]] dosjeji v ZDA, a so predstavniki Levice vpletenost večkrat zanikali.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko: Ne smemo nasedati interesnim združenjem, ki strašijo, da bo gospodarstvo propadlo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ne-smemo-nasedati-interesnim-zdruzenjem-ki-strasijo-da-bo-gospodarstvo-propadlo/773054|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Slovenia-stub}} [[Kategorija:Škandali]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] 4ug3lffockw5dr8jtjma9sufvtxp3vk 0 601784 6741023 6727733 2026-08-22T19:36:09Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage */ 6741023 wikitext text/x-wiki {{Infobox sport | name = Tekmovalno cestno kolesarstvo | image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg | alt = | imagesize = 300px | caption = | union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) | nickname = | first = | firstlabel = | region = | registered = | clubs = | contact = | team = | mgender = | type = | equipment = [[cestno kolo]] | venue = asfaltirane ceste | olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]]) | world = | paralympic = | obsolete = }} '''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke. [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje. Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]]. == UCI serije == === Glavna tekmovana === * UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang * UCI ProSeries – druga liga tekmovanja === Kontinentalna tekmovanja === * UCI Europe Tour * UCI Asia Tour * UCI Oceania Tour * UCI Africa Tour * UCI America Tour == Zgodovina == === Moški === Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries. Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu. Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga. === Ženske === Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk. Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu. == Kolesarski slovar == === Najbolj pogosto uporabljeni izrazi === * Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom. * Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči. * Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap. * Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km). * Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km). * Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem. * Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko. * Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev. * Parkur – profil dirke oziroma etape. === Vrsta etapne dirke === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | [[File:Plainstage.svg|55px]] | align=center|Ravninska etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa |} | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]] | align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small> |} |} == Profesionalne zmage == Na seznamu je tudi vseh '''51''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''462''' profesionalnih zmag (do 22. avgusta 2026).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|1. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] | '''278''' |- style="text-align:center;" | align=center|2. ! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] | '''165''' |- style="text-align:center;" | align=center|3. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] | '''163''' |- style="text-align:center;" | align=center|4. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | '''162''' |- style="text-align:center;" | align=center|5. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] | '''160''' |- style="text-align:center;" | align=center|6. ! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] | '''159''' |- style="text-align:center;" | align=center|7. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center|8. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | '''152''' |- style="text-align:center;" | align=center|9. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] | '''150''' |- style="text-align:center;" | align=center|10. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] | '''148''' |- style="text-align:center;" | align=center|11. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] | '''147''' |- style="text-align:center;" | align=center|12. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] | '''145''' |- style="text-align:center;" | align=center|13. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center|14. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | '''139''' |- style="text-align:center;" | align=center|15. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] | '''133''' |- style="text-align:center;" | align=center|16. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] | '''128''' |- style="text-align:center;" | align=center|17. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | '''128''' |- style="text-align:center;" | align=center|18. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] | '''124''' |- style="text-align:center;" | align=center|19. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] | '''122''' |- style="text-align:center;" | align=center|20. ! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center|22. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] | '''117''' |- style="text-align:center;" | align=center|23. ! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]] | '''115''' |- style="text-align:center;" | align=center|24. ! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] | '''113''' |- style="text-align:center;" | align=center|25. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] | '''100''' |- | colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .''' |- style="text-align:center;" | align=center|32. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | '''92''' |- style="text-align:center;" | align=center|40. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]''' | '''81''' |- style="text-align:center;" | align=center|43. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]''' | '''76''' |- style="text-align:center;" | align=center|44. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Tim Merlier]]''' | '''75''' |- style="text-align:center;" | align=center|75. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]''' | '''62''' |- style="text-align:center;" | align=center|97. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' | '''54''' |- | colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' | '''25''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]] | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]] | '''17''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]] | '''8''' |} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič|Janez Brajkovič]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]] | '''6''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]''' | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben|Sašo Sviben]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]''' | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mihael Štajnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Križnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Roman Jermakov]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Velkovrh]]{{efn|name=a|[[Marko Velkovrh]] je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.}} | '''1''' |} {{col-break|width=30%}} {{col-end}} == Slovenske zmage == === Etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | '''4''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | '''4''' | align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | '''3''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | '''2''' | align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | '''3''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | '''5''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | '''5''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | '''1''' | align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | '''1''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | '''1''' | align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;"| '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020) |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} == Opombe == {{Notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije] * [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija] * [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza] {{Olimpijski športi}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Kolesarstvo|*]] rx0isp6huz1ezcj7yuxw0uvnuwffnso 6741028 6741023 2026-08-22T19:50:24Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage */ 6741028 wikitext text/x-wiki {{Infobox sport | name = Tekmovalno cestno kolesarstvo | image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg | alt = | imagesize = 300px | caption = | union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) | nickname = | first = | firstlabel = | region = | registered = | clubs = | contact = | team = | mgender = | type = | equipment = [[cestno kolo]] | venue = asfaltirane ceste | olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]]) | world = | paralympic = | obsolete = }} '''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke. [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje. Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]]. == UCI serije == === Glavna tekmovana === * UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang * UCI ProSeries – druga liga tekmovanja === Kontinentalna tekmovanja === * UCI Europe Tour * UCI Asia Tour * UCI Oceania Tour * UCI Africa Tour * UCI America Tour == Zgodovina == === Moški === Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries. Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu. Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga. === Ženske === Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk. Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu. == Kolesarski slovar == === Najbolj pogosto uporabljeni izrazi === * Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom. * Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči. * Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap. * Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km). * Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km). * Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem. * Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko. * Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev. * Parkur – profil dirke oziroma etape. === Vrsta etapne dirke === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | [[File:Plainstage.svg|55px]] | align=center|Ravninska etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa |} | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]] | align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small> |} |} == Profesionalne zmage == Na seznamu je tudi vseh '''51''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''462''' profesionalnih zmag (do 22. avgusta 2026).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|1. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] | '''278''' |- style="text-align:center;" | align=center|2. ! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] | '''165''' |- style="text-align:center;" | align=center|3. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] | '''163''' |- style="text-align:center;" | align=center|4. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | '''162''' |- style="text-align:center;" | align=center|5. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] | '''159''' |- style="text-align:center;" | align=center|6. ! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center|8. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | '''150''' |- style="text-align:center;" | align=center|9. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] | '''148''' |- style="text-align:center;" | align=center|10. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] | '''147''' |- style="text-align:center;" | align=center|11. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] | '''145''' |- style="text-align:center;" | align=center|12. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center|14. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] | '''133''' |- style="text-align:center;" | align=center|15. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] | '''129''' |- style="text-align:center;" | align=center|16. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | '''128''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | '''128''' |- style="text-align:center;" | align=center|18. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] | '''124''' |- style="text-align:center;" | align=center|19. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] | '''122''' |- style="text-align:center;" | align=center|20. ! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center|22. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] | '''117''' |- style="text-align:center;" | align=center|23. ! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] | '''112''' |- style="text-align:center;" | align=center|24. ! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]] | '''111''' |- | colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .''' |- style="text-align:center;" | align=center|32. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | '''92''' |- style="text-align:center;" | align=center|38. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]''' | '''82''' |- style="text-align:center;" | align=center|42. ! scope="row"| {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] | '''79''' |- style="text-align:center;" | align=center|43. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]''' | '''77''' |- style="text-align:center;" | align=center|44. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Tim Merlier]]''' | '''75''' |- style="text-align:center;" | align=center|74. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]''' | '''62''' |- style="text-align:center;" | align=center|97. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' | '''54''' |- | colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' | '''25''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]] | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]] | '''17''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]] | '''8''' |} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič|Janez Brajkovič]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]] | '''6''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]''' | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben|Sašo Sviben]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]''' | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mihael Štajnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Križnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Roman Jermakov]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Velkovrh]]{{efn|name=a|[[Marko Velkovrh]] je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.}} | '''1''' |} {{col-break|width=30%}} {{col-end}} == Slovenske zmage == === Etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | '''4''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | '''4''' | align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | '''3''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | '''2''' | align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | '''3''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | '''5''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | '''5''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | '''1''' | align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | '''1''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | '''1''' | align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;"| '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020) |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} == Opombe == {{Notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije] * [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija] * [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza] {{Olimpijski športi}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Kolesarstvo|*]] tv4t85kgfnz9bvso8cb3ip3cntwssbc 0 602052 6740965 6682919 2026-08-22T16:40:36Z Doncsecz~slwiki 9581 6740965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Pravia|settlement_type=[[Občine v Španiji|Občina]]|official_name=<!-- if different from name -->|native_name=<!-- if different from name -->|image_skyline=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Bandera de Pravia.svg|image_shield=Coat of Arms of Pravia.svg|nickname=|motto=|image_map=Pravia.png|map_caption=|pushpin_map=Španija|pushpin_label_position=|pushpin_map_caption=Lokacija v Španiji|subdivision_type=Država|subdivision_name={{flag|Španija}}|subdivision_type1=[[Avtonomne skupnosti v Španiji|Avtonomna skupnost]]|subdivision_name1={{flag|Asturija}}|subdivision_type2=[[Province v Španiji|Provinca]]|subdivision_name2=[[Asturija]]|subdivision_type3=[[Okraji v Španiji|Okraj]]|subdivision_name3=[[Avilés (Asturijski okraj)|Avilés]]|subdivision_type4=[[Sodni okraji v Španiji|Sodni okraj]]|subdivision_name4=Pravia|seat_type=[[Glavno mesto]]|seat=Pravia|coordinates_footnotes=|elevation_m=678|elevation_min_m=|area_footnotes=|area_total_km2=102.96|established_title=<!-- Founded -->|established_date=|population_as_of={{Spain metadata Wikidata|population_as_of}}|population_footnotes=|population_total=7.792|population_demonym=praviano/a|population_note=|population_density_km2=auto|blank_name_sec1=[[Jeziki Španije|Uradni jezik(i)]]|blank_info_sec1=|timezone1=[[Central European Time|CET]]|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=33120|area_code_type=[[Omrežna številka]]|area_code=|leader_title=[[Župan]]|leader_name=Antonio de Luis Solar|leader_party=[[Španska socialistična delavska stranka|PSOE]]|website={{official website|http://www.pravia.es/}}|footnotes=}} [[Slika:Ayuntamientopravia.PNG|desno|sličica|Mestna hiša v Praviji.]] '''Pravia''' je občina v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Asturija|Kneževine Asturija]] v [[Španija|Španiji]]. Na severu meji na občino [[Cudillero]] in [[Muros de Nalón]], na vzhodu na [[Candamo]] in [[Soto del Barco]]. Zahodno se nahaja občina Cudillero in Salas ter na jugu na Candamo in [[Salas (Asturija)|Salas]]. Od leta 774, ko je kralj Asturije [[Silo Asturijski|Silo]] ustanovil svoj dvor v [[Santianes de Pravia]], do vladavine Alfonza II. je bila prestolnica [[Kraljevina Asturija|kraljestva Asturija]]. == Zgodovina == [[Slika:Conjunto Histórico de la Villa de Pravia. 08.jpg|sličica|izquierda|Center Pravie]] [[Slika:Pravia 17.jpg|sličica|izquierda|Ulica San Antonio]] V občini Pravia so arheologi prepoznali več [[Castro (fortifikacija)|utrjenih naselbin - gradišč]] ali “castro-v”, ki so bila grajena in naseljena v predrimski dobi od 6. Stoletja pr. n.š.,med katerimi je vredno omeniti Castro de Doña Palla. V Pravii so našli različna pričevanja o obdobju [[Romanizacija|romanizacije]]. Eno izmed njih se nanaša na identifikacijo mesta [[Flavionavia]] s Pravio ali [[Santianes (Pravia)|Santianes-om]], ki ga je grški zgodovinar [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] postavil na levi breg [[reke Nalón]]. Verjame se, da je bilo ustanovljeno v času cesarja [[Vespazijan]]a, ki jo je povzdignil v (municipij) z imenom Flavium Avia. Drugi rimski najdbi v občini so ostanki Magdalene de la Llera v Santianes, pogrebna stela v [[Los Cabos (Pravia)|Los Cabos]] in srebrni denarji, najdeni v [[Castro de Doña Palla]]. Prav tako je v tistem času območje, kjer se danes nahaja Pravia, postalo pomembno komunikacijsko omrežje, saj je bilo prehodno mesto na cesti, ki je povezovala [[Lugo de Llanera]] ([[Lucus Asturum]]) z galicijskim [[Lugo|Lugom]]. V obdobju [[Kraljevina Asturija|Asturijske monarhije]] je Pravia pridobila velik pomen, ko je bila prestolnica kraljestva prenesena na njeno ozemlje. To je bilo doseženo zahvaljujoč poroki kralja [[Silo Asturijski|Sila]] z [[Adosinda|Adosindo]], hčerko [[Alfonz I. Asturijski| Alfonza I.]] in sestro [[Fruela I. Asturski|Fruele I.]], pri čemer so izkoristili dejstvo, da je v Pravii obstajala starodavna rimska naselbina. Kralj Silo je umrl in Adosinda je poskušal postaviti [[Alfonz II. Asturijski|Alfonza II.]], sina Fruele, za kralja, vendar mu je prestol odvzel njegov stric [[Mauregat Asturijski|Mauregat]], ki je vladal od 783 do 789. Nasledil ga je [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]. In končno je Alfonz II., z vzdevkom ''Čisti'', ki je preselil dvor v [[Oviedo]], s čemer je Pravia izgubila kraljevi dvor. V trinajstem stoletju pride do ustanovitve vasi Pravia v času vladavine [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinanda III. "Svetnika"], ki je novemu mestu podelil mestne pravice. To ne pomeni, da na tem ozemlju prej ni bilo naselja, saj je bil znan obstoj samostana na tem mestu. Natančneje, samostana Sv. Andreja, katerega cerkev je bila v osemnajstem stoletju zaprta za bogoslužje, saj je grozilo, da se bo zrušila. Propadali so tudi samostanski zidovi, ki so sčasoma izginili. Pravia je zastopana v [[Generalni skupščini kneževine]] že od njenih začetkov in je na enak način prisotna v številnih dogovorih s sosednjimi občinami, ki ustvarjajo združenja že od poznega srednjega veka, kot je združitev petih občinskih svetov, v katerem so se pobratili s [[Salas (Asturija)|Salasom]], [[Grado (Asturija)|Gradom]], [[Valdésom]] in [[Belmonte de Miranda]]. Zgodovinsko gledano je bil ribolov vedno pomemben gospodarski element za občino, glede na dobro kakovost njenih voda. Reka Nalón je bila vrhunska lososova reka, občina pa je uživala privilegij rente povprečnega ribolovnega dohodka od Las Mestas del Narcea do Espilonge, blizu ustja reke v San Estebanu, pri čemer je ribolovno obdobje trajalo od 1. januarja do 24. junija. Ta privilegij sega v leto 1669. Mestni svet je bil zadolžen za zbiranje denarja in ga uporabil za gradnjo vodnjakov, cest, šol za mesto itd. == Prebivalstvo == Pravia ima 7792 prebivalcev (INE 2025). V zadnjih tridesetih letih, je za občino značilno izseljevanje. Število prebivalcev je precej močno nazadovalo, s 12.000 prebivalci leta 1970 na 9200 leta 2000. Več kot polovica prebivalstva je skoncentrirana v prestolnici Pravii, jasno pa je, da je upad prebivalstva predvsem na podeželju. == Kultura == === Umetnost === [[Slika:Santianes de Pravia.jpg|sličica|[[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia|Cerkev v Santianesu]] ]] [[Slika:Peñaullánpravia8.PNG|sličica|Peñaullán]] Med arhitekturnimi deli izstopa [[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia]] v [[Santianes de Pravia]] v [[Predromanska umetnost|predromanskem slogu]], zgrajena pod mandatom kralja [[Silo Asturijski|Sila]], ki je imela labirintni napis "Silo Princeps fecit". Ta stavba je najstarejša, ki je ohranjena iz asturijskega monarhijskega obdobja in ima trenutno zelo drugačno strukturo kot prvotna. Od starih mestnih zidov, ki so obdajali Pravio, je danes ohranjena le njena krožna zasnova, ki je služila kot osnova za urbano zasnovo mesta. Med civilno in ljudsko arhitekturo gre izpostaviti več del, kot je [[Arangov stolp]] iz poznega srednjega veka, okoli katerega je bila kasneje dozidana stavba in kapela. Palača [[Inclán]] predstavlja še eno palačno stavbo in obsega srednjeveški stolp ter palačo iz sedemnajstega stoletja. V Los Cabosu najdemo palačo Suárez Miranda in Omaña, zgrajena pa je bila v priljubljenem baročnem slogu. Trenutne prostore zaseda šola Nuestra Señora del Carmen. Dvorci Merás in Agones, Morán v [[Peñaullán]]u, Palacio de Salas v Santianes in El Busto v prestolnici so prav tako del te čudovite podeželske arhitekture. Stavba mestne hiše izvira iz 18. stoletja, je neoklasicističnega sloga in jo je zgradil arhitekt Ventura Rodríguez. Omeniti veljajo tudi dvorci López de Grado, Flórez in Álvaro del Busto. [[Slika:Santianes.jpg|sličica|[[Cerkev svetega Janeza v Santianes de Pravia]] ]] V samem mestu Pravia najdemo zgodovinsko-umetniški kompleks, ki ga predstavlja kolegijska cerkev Santa María la Mayor, stavba mestne hiše ter več hiš in palač veličastne arhitekture iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Celoten kompleks je bil leta 1995 razglašen za kulturni spomenik. <ref>''Boletín Oficial del Principado de Asturias''3 de abril de 1995.[http://download.princast.es/bopa/disposiciones/repositorio/LEGISLACION14/66/2/71968772156C4F2A8C109616E05BE998.pdf]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija: Naselja v Asturiji]] 1w4jlft7044edjv01hwkp0938ihukcc 0 605609 6741027 6711374 2026-08-22T19:49:42Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka PESHMERGA.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files found with 204480769@N02|]]. Odstranjevanje. 6741027 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width: 280px; font-size: 90%; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; border: 1px solid #a2a9b1; border-spacing: 3px; background-color: #f8f9fa; color: black;" |- ! colspan="2" style="font-size: 125%; text-align: center; background-color: #b0c4de;" | Alex Pineschi |- | colspan="2" style="text-align: center;" | <br /><small>Poveljnik pešmerg Alex Pineschi v Erbilu.</small> |- ! style="text-align: left;" | Datum rojstva | 17. oktober 1983<br />[[La Spezia]], [[Italija]] |- ! style="text-align: left;" | Datum smrti | 23. maj 2026 (42 let)<br />[[Liman (mesto)|Liman]], [[Ukrajina]] |- ! style="text-align: left;" | Vzrok smrti | Napad z dronom |- ! style="text-align: left;" | Vzdevek | Şoreş (''nom de guerre'') |- ! style="text-align: left;" | Pripadnost | [[Slika:Flag of Italy.svg|22x15px|border|link=Italija]] [[Italija]]<br />[[Slika:Flag of Iraq.svg|22x15px|border|link=Irak]] [[Irak]]<br />[[Slika:Flag of Kurdistan.svg|22x15px|border|link=Iraški Kurdistan]] [[Iraški Kurdistan|Kurdistan]]<br />[[Slika:Flag of Ukraine.svg|22x15px|border|link=Ukrajina]] [[Ukrajina]] |- ! style="text-align: left; vertical-align: top;" | Vojaška služba | style="font-size: 95%;" | * [[Italijanska kopenska vojska]] (prej) * Ministrstvo za zadeve pešmerg * [[Asajiš]] * [[Mednarodna legija za obrambo Ukrajine|Mednarodna legija Ukrajine]] |- ! style="text-align: left; vertical-align: top;" | Enote | style="font-size: 95%;" | * Alpinska brigada "Julia" (Italija) * Erbil Training Center (ETC) * Task Force Black – Counter Terrorism SWAT * 8. polk za posebne naloge (Ukrajina) * Team Green Badgers |- ! style="text-align: left; vertical-align: top;" | Konflikti | style="font-size: 95%;" | * [[Vojna proti Islamski državi]] * [[Ruska invazija na Ukrajino (2022–)|Ruska invazija na Ukrajino]] |} '''Alex Pineschi''' (rojen 17. oktobra 1983 v [[La Spezia|La Spezii]], [[Italija]] – umrl 23. maja 2026 blizu [[Liman (mesto)|Limana]], [[Ukrajina]]) je bil italijanski vojak, taktični inštruktor in pisatelj. Mednarodno prepoznavnost je dosegel predvsem z dokumentiranjem svojih vojaških in varnostnih misij v tujini prek spletnih blogov. == Biografija == === Mladost in vojaška kariera === Pineschi se je rodil v mestu La Spezia v Italiji. V mladosti sta bili njegovi glavni strasti motorji in strelno orožje. Po končani srednji šoli je pri 18 letih stopil v [[Italijanska kopenska vojska|italijansko vojsko]] in služil v alpinski brigadi "Julia". Po odhodu iz italijanske vojske je odpotoval v ZDA, kjer je opravil usposabljanje na taktični akademiji, katere ime in natančna lokacija nista bila nikoli javno razkrita. === Irak in Sirija (2014–2019) === Na začetku je Pineschi nekaj mesecev delal na področju zasebnega pomorskega varovanja (boj proti piratstvu in terorizmu). Leta 2014 je odpotoval v [[Iraški Kurdistan]] in se kot prostovoljec pridružil kurdskim silam [[Pešmerga]] v boju proti Islamski državi (IS). Deloval je kot inštruktor in usposabljal lokalne enote, vključno s krščanskimi in jezidskimi prostovoljci.<ref>Justin: [https://thevelvetrocket.com/2018/02/24/the-process-of-professionalizing-kurdistans-military-forces/ «The Process Of Professionalizing Kurdistan's Military Forces»]. ''The Velvet Rocket'', 24. februar 2018. (angleško) Pridobljeno 10. julija 2026.</ref> Sodeloval je tudi s humanitarno nevladno organizacijo [[Emergency (organizacija)|Emergency]] pri zaščiti medicinskega osebja in civilistov. Po vrnitvi v Italijo leta 2017 je policija proti njemu uvedla preiskavo, vendar je bil postopek po štirih mesecih ustavljen, saj je bil uradno opredeljen kot prostovoljec in ne kot plačanec ali zasebni vojaški pogodbenik. === APTAC in usposabljanje === Po vrnitvi v domovino je Pineschi v [[Pokrajina Pavia|pokrajini Pavia]] ustanovil podjetje APTAC (Alex Pineschi Tactical). Podjetje je ponujalo napredno taktično strelsko usposabljanje in varnostne tečaje tako za civiliste kot za uslužbence organov pregona. === Ukrajina in smrt (2022–2026) === Leta 2022 je Pineschi odpotoval v Ukrajino, da bi sodeloval pri obrambi države pred [[Ruska invazija na Ukrajino (2022–)|rusko invazijo]]. Pozneje je podpisal pogodbo z ukrajinsko vojsko in služil v posebni enoti pod okriljem vojaške obveščevalne službe. 23. maja 2026 je Pineschi v starosti 42 let padel v napadu z dronom v vzhodni Ukrajini, v bližini mesta [[Liman (mesto)|Liman]].<ref name="sky">«Guerra Ucraina, morto l'italiano Alex Pineschi». ''Sky TG24'', 28. maj 2026. (italijansko)</ref><ref name="united24">[https://united24media.com/war-in-ukraine/italian-fighter-alex-pineschi-killed-in-ukraine-war-while-serving-in-military-intelligence-unit-19317 «Italian fighter Alex Pineschi killed in Ukraine war while serving in military intelligence unit»]. ''United24 Media'', 28. maj 2026. (angleško) Pridobljeno 9. julija 2026.</ref> == Knjige == * ''PESHMERGA: Di fronte alla morte'' (2021) – {{ISBN|979-8587128378}} * ''ATAK Manuale Introduttivo'' (2023) – {{ISBN|979-8393203931}} * ''SORESH: Rivoluzione'' (2025) – {{ISBN|979-8317204334}} * ''Diventa l'uomo che manca'' (2025) – {{ISBN|979-8290583785}} == Sklici == <references /> == Literatura == * Justin: «The Process Of Professionalizing Kurdistan's Military Forces». ''The Velvet Rocket'', 24. februar 2018. (angleško) == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/alex_pineschi_official/ Uradni profil Alexa Pineschija na Instagramu] (italijansko) * [https://www.facebook.com/alex.pineschi Uradni profil Alexa Pineschija na Facebooku] (italijansko) * [https://www.youtube.com/@alex_pineschi Uradni kanal Alexa Pineschija na YouTubu] (italijansko) * [https://www.youtube.com/watch?v=Jbc-kFVCegM Zvočna knjiga "PESHMERGA: Di fronte alla morte" v celoti] na YouTubu (italijansko) * [https://aptac.it/ Uradna spletna stran APTAC] (italijansko/angleško) {{DEFAULTSORT:Pineschi, Alex}} [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Italijanski vojaki]] [[Kategorija:Udeleženci rusko-ukrajinske vojne]] mth7p5svluejybz3sejfzexz8qktf14 0 606445 6741052 6739564 2026-08-22T20:28:53Z Yerpo 8417 /* Vojne kosti */ pnp 6741052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | workplaces = {{Plainlist| * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] * [[Kolidž Haverford]] * [[Univerza Pensilvanije]] }} | education = [[Univerza Pensilvanije]] | fields = [[paleontologija]], [[zoologija]] | awards = [[Bigsbyjeva medalja]] <small>(1879)</small> | known_for = [[vojne kosti]] | spouse = {{Marriage|Annie Pim|1865}} | children = Julia Biddle Cope | signature = Signature of Edward Drinker Cope (1840–1897).png }} '''Edward Drinker Cope''', [[Američani|ameriški]] [[zoolog]], [[paleontolog]] in [[akademik]], * [[28. julij]] [[1840]], [[Philadelphia, Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], † [[12. april]] [[1897]], Philadelphia. Že v zgodnji mladosti je bil strasten naravoslovec in je pri devetnajstih letih objavil svoj prvi znanstveni članek. Akademska kariera ga ni pretirano zanimala, namesto tega je vso energijo usmeril v terensko delo. V 1870. in 1880. letih je izvajal redne raziskovalne odprave na zahod države, pogosto v sodelovanju z [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkim zavodom]]. Njegov spor z [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] je sprožil obdobje intenzivnega rivalstva pri iskanju [[fosil]]ov, zdaj znanega kot »[[vojne kosti]]«. Cope je konec 1880. let zašel v finančne težave, zaradi česar je bil prisiljen prodati večino svoje zbirke, proti koncu življenja pa je spet plodovito raziskoval. Čeprav je z raziskavami skoraj bankrotiral, je bistveno prispeval k ameriški paleontologiji. Objavil je približno 1400 člankov o svojih odkritjih, pri čemer pa je bil včasih deležen kritik zaradi površnosti. Odkril, opisal in poimenoval je več kot tisoč vrst vretenčarjev, med njimi več sto vrst [[ribe|rib]] in na ducate [[dinozavri|dinozavrov]]. == Življenje in delo == === Zgodnje življenje === [[slika:EdwardDrinkerCope handwriting1847.png|thumb|left|Stran iz Copeovega dnevnika z izleta v Boston za 7. rojstni dan]] Rodil se je v premožni [[kvekerji|kvekerski]] družini kot najstarejši sin Alfreda in Hanne Cope na posestvu Fairfield, ki je zdaj znotraj meja mesta Philadelphia.{{sfn|Davidson|1997|p=7}}{{sfn|Colbert|1984|p=70}} Nekaj let kasneje je njegova mati umrla, tako da ga je vzgajala mačeha Rebecca Biddle.{{sfn|Scharf|Westcott|1884|p=2216}} Alfred je želel dati sinu tako kakovostno izobrazbo kot jo je imel on sam, zato sta starša njega in njegovega mlajšega polbrata že zgodaj začela učiti brati in pisati ter hoditi z njima na ekskurzije po [[Nova Anglija|Novi Angliji]]. Že takrat je pokazal zanimanje za živali in nadarjenost za risanje. {{sfn|Davidson|1997|p=9}} Pri devetih je šel Edward v šolo in pri dvanajstih v prestižen kvekerski internat.{{sfn|Osborn|1978|p=40}}{{sfn|Davidson|1997|p=9}} Biografinja ga je na podlagi njegovih pisem očetu označila za »nekoliko razvajenega pamža« in v šoli se ni odlikoval, kar je verjetno botrovalo njegovi pogosto nečitljivi pisavi v kasnejšem obdobju.{{sfn|Davidson|1997|p=11–12}} Leta 1855 se je začel bolj zanimati za biologijo in je pogosto obiskoval Akademijo naravoslovja v Philadelphii.{{sfn|Davidson|1997|p=15}} Oče je želel, da bi postal posestnik in udobno živel od prihodkov kmetije, zato ga je vzel iz šole, Edwarda pa to ni zanimalo in je hrepenel po karieri poklicnega naravoslovca.{{sfn|Osborn|1978|p=100}} Med delom na kmetijah se je dalje šolal sam. Leta 1858 se je zaposlil na Akademiji za naravoslovje, kjer je urejal klasifikacijo vzorcev in jih katalogiziral, januarja 1859 pa je objavil prvo serijo rezultatov raziskav. Kljub temu, da je oče nasprotoval njegovi zamisli postati znanstvenik, mu je plačal tutorja francoščine in angleščine.{{sfn|Davidson|1997|p=17}} Da bi ga spodbudil postati posestnik mu je kupil kmetijo, Edward pa jo je dal v najem in si s tem dodatno financiral raziskave.{{sfn|Lanham|1973|p=64}} Naposled se je oče vdal in Cope je vpisal študij na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]],{{sfn|Davidson|1997|p=20}} kjer ga je učil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] znameniti [[Joseph Leidy]].{{sfn|Osborn|1978|p=80}} V tem času je katalogiziral [[herpetologija|herpetološko]] zbirko Akademije za naravoslovje, kjer je bil po Leidyjevem posredovanju sprejet za člana.{{sfn|Davidson|1997|p=21}} V naslednjih letih je objavljal v glavnem na področju herpetologije.<ref name="Gill87">{{cite journal |doi=10.1086/276725 |last=Gill |first=Theodore |date=October 1987 |title=Edward Drinker Cope, Naturalist-A Chapter in the History of Science |journal=The American Naturalist |volume=31 |issue=370 |pages=831–886 |doi-access=free}}</ref> Poleg Akademije za naravoslovje je postal tudi član [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]], kar mu je omogočilo objavljanje.{{sfn|Davidson|1997|p=22}} === Potovanja po Evropi === V letih 1863–1864, v času [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]], je potoval po Evropi in obiskoval prirodoslovne ustanove, s čimer se je izognil vpoklicu.{{sfn|Davidson|1997|p=26–27}} Spoznal je nekaj najeminentnejših evropskih prirodoslovcev tega časa, verjetno po zaslugi priporočilnih pisem Leidyja in [[Spencer Baird|Spencerja Bairda]].{{sfn|Davidson|1997|p=29}} V tem obdobju je imel ljubezensko afero z neznano žensko, ki se je končala z razhodom, ki ga je slabo prenesel, pa tudi sicer naj bi trpel za blago [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in se je v pismih pogosto pritoževal nad zdolgočasenostjo.{{sfn|Davidson|1997|p=29–30}} Pozimi 1863, med obiskom [[Humboldtova univerza v Berlinu|berlinske univerze]], je spoznal tudi Othniela Charlesa Marsha. Vzpostavila sta sprva prijateljski odnos in tudi v naslednjih letih ostala v pisemskih stikih ter si izmenjevala rokopise, fosile in fotografije.{{sfn|Jaffe|2000|p=11}} Po vrnitvi v domovino je uničil velik del zapiskov in pisem.{{sfn|Lanham|1973|p=67}} === Družina in zgodnja kariera === Po vrnitvi mu je družina uredila položaj predavatelja na kvekerski visoki šoli [[Kolidž Haverford]], ki so jo finančno podpirali.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}} Razmišljati je začel o poroki s kvekerko Annie Pim, pri čemer pa ga je bolj kot romantično zanimala kot gospodinja. Oče je odobraval zvezo in par se je poročil julija 1865.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}}{{sfn|Osborn|1978|p=142}} Naslednje leto se jima je rodila edinka, Julia Biddle Cope.{{sfn|Osborn|1978|p=143}} V domovini je začel spet intenzivno raziskovati in je že leta 1864 objavil opise več vrst rib, kita ter tudi prvi paleontološki članek, opis fosila izumrle dvoživke ''Amphibamus grandiceps''.<ref name="Gill87"/> [[slika:Laelaps-cope.jpg|thumb|Ilustracija Copeovega članka o fosilnih najdbah iz kamnoloma laporja pri Haddonfieldu (1867) z rekonstrukcijami več dinozavrov, vključno z napačno rekonstrukcijo elazmozavra (v ospredju levo) z glavo na konici repa]] V naslednjih letih je šel na več raziskovalnih odprav na zahod celine in ugotovil, da ga poučevanje sicer veseli, a da ga odvrača od raziskovanja.{{sfn|Osborn|1978|p=143}}{{sfn|Davidson|1997|p=31}} Odstopil je kot predavatelj na Haverfordu in se z družino preselil v [[Haddonfield, New Jersey|Haddonfield]], tudi zato, da bi bil bližje najdiščem na zahodu New Yerseyju. Oče je v tem obdobju popustil in si ga ni več prizadeval usmeriti v kmetovanje.{{sfn|Osborn|1978|p=144–145}} Z nahajališč [[lapor]]ja pri Haddonfieldu, ki jih je redno obiskoval, je opisal več fosilov, med njimi vrsto [[elazmozaver|elazmozavra]]. Na eni od teh odprav se mu je pridružil tudi Marsh.{{sfn|Osborn|1978|p=157–158}} 1870. leta so bila zlata leta Copeove kariere z najpomembnejšimi odkritji in vrsto publikacij, tako je samo v obdobju 1879 do 1880 objavil 76 člankov.{{sfn|Davidson|1997|p=43}} Jeseni 1871 je odšel še bolj zahodno, proti fosilnim poljem [[Kansas]]a. Tam je zaradi zahtevnih puščavskih pogojev in preobremenjenosti z delom, ki si ga je nalagal, leta 1872 klecnil od izčrpanosti.{{sfn|Jaffe|2000|p=583}} Kljub temu je vzdrževal tempo raziskovanja poleti in popisovanja svojih najdb pozimi do leta 1879.{{sfn|Osborn|1978|p=168}} Vendar je v naglici storil mnogo napak pri interpretaciji, zato so bila številna njegova [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstvena imena]] kasneje razveljavljena. Marsh je po drugi strani objavljal mnogo manj, a bolj jedrnato in v prestižnejših revijah, zato je njegov ugled rasel hitreje.{{sfn|Osborn|1978|p=216}} Leta 1874 je kot član Wheelerjeve odprave, ene od velikih geoloških odprav ameriške vlade proti zahodu, potoval skozi [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], kjer je odkril pečine s formacijami, obsegajočimi na milijone let.{{sfn|Osborn|1978|p=200}} Območja Leidy in Marsh še nista poznala, položaj, čeprav neplačan, pa mu je omogočal tudi preskrbo iz vojaških zalog in objavljanje odkritij brez stroškov.{{sfn|Jaffe|2000|p=63}} Konec naslednjega leta mu je umrl oče.<ref name="Gill87"/> Kljub bogati zapuščini je to za Copea predstavljalo udarec, saj je izgubil glavnega podpornika in zaupnika. Leto je posvetil popisovanju odkritij iz preteklih terenskih sezon, njegova najpomembnejša objava tega časa je bila knjiga ''The Vertebrata of the Cretaceous Formations of the West''.{{sfn|Osborn|1978|p=217}} Novo premoženje mu je omogočilo najetje ekip iskalcev fosilov, hkrati se je preusmeril na kopenske plazilce.{{sfn|Osborn|1978|p=218}} Kupil je par hiš v Philadelphii in se v eno preselil z družino, drugo pa je uredil kot muzej za hrambo svoje rastoče zbirke fosilov.{{sfn|Osborn|1978|p=168}} Avgusta 1878 je znova obiskal Evropo, kjer so ga toplo sprejeli.{{sfn|Osborn|1978|p=243}} === Vojne kosti === {{glavni|Vojne kosti}} [[slika:Edward Cope with Camarasaurus.jpg|thumb|left|Cope v svoji delovni sobi z vretencem dinozavra vrste ''Camarasaurus supremus'']] Copeov odnos z Marshem se je že konec 1860. let poslabšal in se sčasoma sprevrgel v intenzivno rivalstvo, danes znano kot »vojne kosti« ({{jezik-en|Bone Wars}}). Kamen spotike je bilo Copeovo najdišče pri Haddonfieldu, kjer se je Marsh z lastnikom zemljišča za Copeovim hrbtom dogovoril o pridobivanju fosilov.{{sfn|Gallagher|1997|p=35}} Ko je preučeval Copeovo odkritje popolnega okostja [[elazmozaver|elazmozavra]], je pripomnil, da je Cope v svoji rekonstrukciji postavil glavo kjer je imela žival konico repa. To je slednjega razburilo in moža sta se nekaj časa prerekala. Za mnenje sta zaprosila Leidyja, ki je dal prav Marshu, Cope pa je osramočen poskušal prikriti napako.{{sfn|Jaffe|2000|p=15}} Po spletu okoliščin pa so zanjo izvedeli še ostali kolegi v Ameriškem filozofskem društvu, kar je vodilo v hude zamere in do leta 1873 do odkrite sovražnosti med rivaloma.{{sfn|Thomson|2008|p=229}} Leta 1877 je rivalstvo poglobil učitelj [[Arthur Lakes]] iz Kolorada, ki je odkril najdišče velikih kosti pri kraju [[Golden, Kolorado|Golden]].{{sfn|Lanham|1973|p=170–171}} Primerke je poslal obema, a je Marsh prehitel Copea s prvo objavo. Ta je bil užaljen, ko je izvedel, da je Marsh plačal odkritelju naj vse dodatne najdbe pošlje njemu in izloči Copea. Medtem je Cope dobival najdbe od šolskega predstojnika O.W. Lucasa iz [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]], ki so vključevale ostanke še večjih živali kot z najdišča pri kraju Golden.{{sfn|Lanham|1973|p=172}} Rivala sta v naslednjih letih aktivno poskušala sabotirati prizadevanja drug drugega za pridobivanje fosilov od najetih iskalcev na bogatih nahajališčih na zahodu celine.{{sfn|Jaffe|2000|p=106}} Oba sta zato ljubosumno varovala podatke o lokacijah najdb.{{sfn|Osborn|1978|p=579}} Copea je ob vrnitvi s turneje po Evropi leta 1878 čakalo veliko število fosilov, ki jih je poslal Lucas, med njimi [[kamarazaver]], ki se je izkazal za eno najvpadljivejših rekonstrukcij dinozavrov tega časa.{{sfn|Davidson|1997|p=42}} Leta 1879 je Cope v iskanju fosilov potoval skozi [[Salt Lake City]], [[San Francisco]] in severno do [[Oregon|Oregona]].{{sfn|Osborn|1978|p=269}} Tega leta je Marshu uspelo dobiti položaj glavnega paleontologa pri Geološkem zavodu, novoustanovljenem predhodniku [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkega zavoda Združenih držav Amerike]], s čimer je izrinil Copea.{{sfn|Jaffe|2000|p=206–213}}{{sfn|Wilford|1985|pp=126–127}} === Kasnejša leta in smrt === 1880. leta so bila zanj katastrofalna.{{sfn|Lanham|1973|p=231}} Njegov rival Marsh si je izboril ugoden položaj pri Geološkem zavodu in je lahko kot predavatelj na ugledni univerzi brez ovir objavljal, Cope pa je izgubil državno financiranje in je zapravljal denar kot sozaložnik revije ''American Naturalist''. Zato je investiral v rudnike. Njegovi rudniki [[srebro|srebra]] v Novi Mehiki so bili sprva dobičkonosni, do leta 1886 pa so jih izčrpali in Cope se je moral znebiti zdaj ničvrednih delnic.{{sfn|Lanham|1973|p=233–238}} Tega leta je dobil položaj predavatelja na Univerzi Pensilvanije,<ref name="Gill87"/> ni pa mu uspelo dobiti službe v kakem večjem prirodoslovnem muzeju. Še je raziskoval na zahodu, a je moral zaradi finančnih težav opustiti tekmo z Marshem, tako da je nehal plačevati iskalce fosilov in prodal velik del svoje zbirke. Kljub temu je v tem obdobju objavil po 40 do 75 člankov na leto.{{sfn|Lanham|1973|p=242–243}} Spor z Marshem in njegovim zaveznikom, direktorjem Geološkega zavoda [[John Powell|Johnom Powellom]], je leta 1890 publiciral z vrsto člankov v časopisu ''[[New York Herald]]'', v katerem je napadel rivala.{{sfn|Osborn|1978|p=403}} Več let je namreč v svojem dnevniku skrbno popisoval napake in nečednosti obeh, zbiral je tudi pritožbe Marshevih najetih pomočnikov, ki so se pogosto pritoževali nad skopuštvom slednjega.{{sfn|Wilford|1985|p=128–129}}{{sfn|Osborn|1978|p=505}} Spor, dotlej omejen na strokovne publikacije, je takrat pritegnil pozornost najširše javnosti.{{sfn|Jaffe|2000|p=320–330}} To je izkoristil član Kongresa [[Hilary A. Herbert]], ki je nasprotoval »potratnemu« zapravljanju za znanost, in dosegel znatno zmanjšanje sredstev za zavod. Spor je škodil tudi Powellu, zaradi česar je Marsh izgubil svoj položaj.{{sfn|Jaffe|2000|p=338–344}} Cope je svoje občutenje situacije ponazoril s poimenovanjem vrste izumrlega sesalca ''Anisonchus cophater''.{{sfn|Osborn|1978|p=583}} Finančno stanje se mu je izboljšalo leta 1889, ko je nasledil Leidyja na položaju profesorja zoologije na Univerzi Pensilvanije.{{sfn|Jaffe|2000|pp=349}} To mu je omogočilo objavo dveh obsežnih herpetoloških monografij, ''Batrachians of North America'' in ''The Crocodilians Lizards and Snakes of North America''.{{sfn|Jaffe|2000|p=350}} Leta 1894 je odšel na svojo zadnjo odpravo na zahod, fosile je iskal širom Južne Dakote, Teksasa in Oklahome.{{sfn|Lanham|1973|p=268}} Tega leta se mu je poročila hčer in se z možem preselila preselila v Haverford, kamor je odšla tudi Copeova žena Annie, saj se je njun odnos ohladil in sta se praktično razšla.{{sfn|Jaffe|2000|pp=355–357}} Naslednje leto je prodal večino svojih zbirk fosilnih sesalcev,{{sfn|Jaffe|2000|p=355}} kar mu je omogočilo znova najeti iskalce fosilov.{{sfn|Jaffe|2000|p=358}} [[File:Edward Drinker Cope’s study in 1897.jpg|thumb|Copeova nametana delovna soba leta 1897, napolnjena z zapiski, kostmi, nagačenimi živalmi in vzorci v alkoholu]] Leta 1896 je zbolel na prebavilih, kar je pripisal [[okužba sečil|okužbi sečil]].{{sfn|Jaffe|2000|p=359}} Prebival je v svojem muzeju v Philadelphii, obkrožen s fosili, kjer se je sam zdravil z [[morfin]]om, izvlečkom [[volčja češnja|volčje češnje]] ([[atropin]]om) ter [[formalin]]om, zanj pa sta izmenično skrbeli njegova univerzitetna tajnica Anna Brown in žena. Med kratkotrajnim izboljšanjem je šel iskat fosile v Virginio, a je tam znova zbolel in se že zelo slaboten vrnil domov.{{sfn|Lanham|1973|p=269}} Obiskovali so ga zaskrbljeni kolegi in prijatelji, on pa si ni pustil pomagati in jim je ves vročičen razlagal o najdbah. Umrl je 12. aprila 1897.{{sfn|Jaffe|2000|p=361}} Svoje telo je v oporoki zapustil za raziskave. S smrtjo je zadnjič izzval rivala, saj je naročil, naj mu izmerijo prostornino možganov, ki je takrat veljala za objektivno merilo [[inteligentnost]]i, v upanju, da bo večja od Marsheve. Ta izziva ni sprejel.<ref>{{cite video |people=Dodson, Peter; Bakker, Robert (intervjuvanca) |title=The Dinosaurs! Epizoda 1: "The Monsters Emerge" |medium=TV-serija |publisher=PBS Video, [[WHYY-TV]] |date=1992}}</ref> Pravi vzrok Copeove smrti ni znan;{{sfn|Jaffe|2000|p=361}} mnogi so verjeli, da je umrl za [[sifilis]]om, ker je imel med svojimi potovanji več ljubezenskih afer, toda kasnejša preiskava njegovega skeleta ni odkrila sledi bolezni.{{sfn|Davidson|1997|p=161}} == Zapuščina == [[File:Joda canidae cope1884.jpg|thumb|Pola ilustracij iz knjige ''The Vertebrata of the Tertiary Formations of the Far West'' s fosilnimi lobanjami [[Psi (družina)|psov]] iz Oregona]] Tekom svoje kariere je objavil več kot 1400 znanstvenih člankov,{{sfn|Jaffe|2000|p=382}} njegovo glavno delo pa so monografije ''On the Origin of Genera'' (1867), ''The Vertebrata of the Tertiary Formations of the West'' (1884) in »Essays in Evolution«. Odkril je 56 novih vrst dinozavrov.{{sfn|Colbert|1984|p=93}} Zdaj je znan predvsem kot herpetolog in paleontolog, nezanemarljiv del njegovega opusa, sploh v zgodnjih letih, pa je posvečen tudi [[ribe|ribam]] oziroma [[Ihtiologija|ihtiologiji]].<ref name="Hilton14">{{cite journal |last1=Hilton |first1=Eric J. |last2=Mitchell |first2=Joseph C. |last3=Smith |first3=David G. |title=Edward Drinker Cope (1840–1897): Naturalist, Namesake, Icon |journal=Copeia |volume=2014 |issue=4 |date=2014-12-30 |issn=0045-8511 |doi=10.1643/OT-14-172 |pages=747–761}}</ref> Od teoretskih prispevkov je pomembnejša še teorija o izvoru sesalskih [[kočnik]]ov,<ref>{{cite journal|last=MacCord|first=Kate|year=2019|title=The impacts of assumptions on theories of tooth development and evolution at the turn of the nineteenth century|journal=History and Philosophy of the Life Sciences|volume=41|issue=1|page=12 |article-number=12|doi=10.1007/s40656-019-0245-2|pmid=30868283}}</ref> sicer pa je zagovarjal [[lamarkizem|lamarkistične]] poglede na spreminanje oblik živih bitij in je zavračal [[darvinizem]].<ref name="Hilton14"/> Kljub naglici pri objavljanju, zaradi katere je storil več napak, je priznan kot pionir herpetologije, ki jo je povzdignil v resno vedo.<ref name="Hilton14"/> Tudi v paleontologiji sta z rivalom med vojnami kosti sicer skokovito povečala poznavanje dinozavrov, vendar sta v svoji naglici storila tudi številne napake, ki so jih morale razrešiti nove generacije paleontologov.{{sfn|Jaffe|2000|p=229}} Po njem je poimenovanih več vrst plazilcev in dvoživk.{{sfn|Beolens|Watkins|Grayson|2011|p=58–59}} Več kot sto let je njegovo ime nosila tudi [[znanstvena revija]] ''Copeia'', ki jo izdaja Ameriško društvo ihtiologov in herpetologov, leta 2020 pa so ime spremenili v ''Ichthyology & Herpetology'' zaradi spreminjanja družbenega odnosa do rasističnih in mizoginih pogledov učenjakov njegovega časa.<ref>{{cite journal |first=Eli |last=Cahan |date=2020-07-02 |title=Amid protests against racism, scientists move to strip offensive names from journals, prizes, and more |journal=[[Science]] |doi=10.1126/science.abd6441 |s2cid=225546925}}</ref> {{-}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *{{navedi knjigo|last1=Beolens|first1=Bo|last2=Watkins|first2=Michael|last3=Grayson|first3=Michael|date=2011|title=The Eponym Dictionary of Reptiles|publisher=Johns Hopkins University Press|page= xiii + 296|isbn=978-1-4214-0135-5}}. * {{navedi knjigo |last=Colbert |first=Edwin |year=1984 |title=The Great Dinosaur Hunters and Their Discoveries |publisher=Courier Dover Publications |isbn=978-0-486-24701-4}} * {{navedi knjigo |last=Davidson |first=Jane |year=1997 |title=The Bone Sharp: The Life of Edward Drinker Cope |publisher=Academy of Natural Sciences |isbn=978-0-910006-53-8}} * {{navedi knjigo |last=Gallagher |first=William B. |year=1997 |title=When Dinosaurs Roamed New Jersey |url=https://archive.org/details/whendinosaursroa00gall |url-access=registration |location=New Brunswick |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-2349-1}} * {{navedi knjigo |last=Jaffe |first=Mark |title=The Gilded Dinosaur: The Fossil War Between E. D. Cope and O. C. Marsh and the Rise of American Science |publisher=Crown Publishing Group |location=New York |year=2000 |isbn=978-0-517-70760-9 |url=https://archive.org/details/gildeddinosaur00mark}} * {{navedi knjigo |author=Lanham |first=Url |year=1973 |title=The Bone Hunters |publisher=Columbia University Press |location=New York and London |isbn=978-0-231-03152-3 |url=https://archive.org/details/bonehunters00urll}} * {{navedi knjigo |last=Osborn |first=Henry F. |orig-year=1931 |year=1978 |title=Cope: Master Naturalist: Life and Letters of Edward Drinker Cope, With a Bibliography of His Writings |publisher=Ayer Company Publishing |location=Manchester, New Hampshire |isbn=978-0-405-10735-1|url=https://searchworks.stanford.edu/view/1150059}} * {{navedi knjigo |last1=Scharf |first1=John T. |last2=Westcott |first2=Thompson |year=1884 |title=History of Philadelphia, 1609–1884 |volume=3 |url=https://books.google.com/books?id=w0sOAAAAIAAJ |publisher=L. H. Everts & Company |page=972}} * {{navedi knjigo |last=Thomson |first=Keith S. |year=2008 |title=The Legacy of the Mastodon: The Golden Age of Fossils in America |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-11704-2}} * {{navedi knjigo |last=Wilford |first=John Noble |year=1985 |title=The Riddle of the Dinosaur |location=New York |publisher=Knopf Publishing |isbn=0-394-74392-X |url-access=registration |url=https://archive.org/details/riddleofdinosaur0000wilf}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{Internet Archive author |sname=Edward Drinker Cope}} * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – avtorjeva dela v ''Biodiversity Heritage Library'' {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cope, Edward Drinker}} [[Kategorija:Ameriški paleontologi]] [[Kategorija:Ameriški zoologi]] [[Kategorija:Ihtiologi]] [[Kategorija:Herpetologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]] 4kluy5mc0kdm9cgss614nzrazcdlt0n 0 607032 6741106 6739207 2026-08-23T05:27:15Z JozefD 5744 /* Poroka in otroci */ 6741106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Ferdinand Marija I. Attems |image= Attems Wappen korrekt gr.png |caption= Upodobitev grba grofov Attemsov |birth_date={{birth_date|1746|1|22|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]] |death_date={{death date|1820|5|23|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=grof [[Ignac Marija II. Attems]] (1714– 1762) |mother=grofica Marija Jožefa, rojena Khuen von Belasy (1721–1784) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|Mariana baronica Gall Gallenstein|1773|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ [[Ignac Marija III. Attems]], grof Attems (1774−1861); ⦁ Marija Jožefina Attems Svetokriška (roj. 30. junij 1775; † 9. november 1775);<br> ⦁ Alojz Attems Svetokriški (1776−1818), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl);<br> ⦁ Elizabeta Attems Svetokriška (1777−1844) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; <br> ⦁ Ferdinand Marija Attems Svetokriški (1779–1809); <br> ⦁ [[Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal; <br> ⦁ Franc Attems grof Svetokriški, (1783–1847), <br> ⦁ Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); <br> ⦁ Juda Attems Svetokriški (1786–1831).}} }} [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] [[Slika: Graz-Palais_Attems2.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu (fasada) na križišču ulic Sackstraße in Schloßbergplatz]] [[Slika:Rosenhof_Graz.JPG|thumb|250px|Palača Rosenhof v Gradcu]] [[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]] ''' Ferdinand Marija I. Attems ''' (''nemško'': Ferdinand Maria I., graf Attems), * [[22. januar]] [[1746]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[23. maj]] [[1820]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. Bil je politik, član štajerskega deželnega zbora. Opravljal je funkcijo štajerskega deželnega glavarja od leta 1800 do smrti leta 1820. »Ustanovil« je zdravilišče Rogaška Slatina. Na Štajerskem je bil grof Ferdinand Marija I., grof Attems zelo pomemben podpornik umetnosti in ustanovitelj risarske akademije v Gradcu ter podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Ferdinand Marija I. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin Ignaca Marije II. grofa Attemsa Svetokriškega. Ferdinand je od leta 1800 do smrti leta 1820 opravljal funkcijo štajerskega deželnega glavarja. Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški. Ferdinanda Attemsa so v otroštvu in mladosti poučevali zasebni učitelji, nakar se je vpisal na [[Univerza v Padovi|Univerzo v Padovi]] na študij prava. Leta 1770 je bil imenovan za [[Komornik (služba)|komornika]], leta 1772 pa za vladnega svetovalca. 11. aprila 1771 se je prvič pojavil kot član [[štajerski deželni zbor (parlament)|štajerskega deželnega zbora]] in bil 30. aprila 1778 izvoljen za svetnika odbora, 11. oktobra 1782 pa za člana deželnega deželnega sveta. Ukvarjal se je z vprašanji obdavčitve in bil nasprotnik centralizacijske politike [[cesar]]ja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]. [[Generalni deželni zbor]] Štajerske<ref>{{Internetquelle |autor=Landtag Steiermark-Land Steiermark, Florian Eigletsberger |url=https://www.landtag.steiermark.at/cms/ziel/122782990/DE/ |titel=600 Jahre Landtag Steiermark |sprache=de |abruf=2023-05-28}}</ref> (štajerski parlament) se ima za svojo obnovo leta 1791 zahvaliti njegovim prizadevanjem, potem ko sta cesarica [[Marija Terezija]] in kasneje cesar Jožef II. leta 1789 med drugim ukinila pravico stanov do podeljevanja davkov in tako obsodila deželni zbor na nepomembnost<ref>[[Friedrich Popelka|Fritz Popelka]]: Die Landeshauptleute im Zeitalter des Absolutismus, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Sonderband 6, 1962 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Fritz-POPELKA-Die-Landeshauptleute-im-Zeitalter-des-Absolutismus.pdf str.:36 Pridobljeno:2023-05-28</ref>; po smrti Jožefa II. je njegov naslednik [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] posesti vrnil po njihovih starih pravicah<ref>[[Karl Gottfried von Leitner]]:Die Erbhuldigung im Herzogthume Steiermark, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Heft 1, 1850 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H01_Carl-Gottlieb-von-LEITNER-Die-Erbhuldigung-im-Herzogthume-Steiermark.pdf|Abruf=2023-05-28}}</ref>, potem ko je Ferdinand Attems pripravil obsežen memorandum. 15. septembra 1794 je z odlokom prevzel splošno upravljanje novo ustanovljenega gledališča (danes [[Graško gledališče]]). Leta 1800 je bil izvoljen za štajerskega deželnega glavarja kot naslednik pokojnega [[Karl Tomaž Franc von Breuner|Karla Tomaža Franca von Breunerja]], kar je potrdil z imenovanjem sam cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] 28. januarja 1801; njegov naslednik kot deželni glavar po njegovi smrti leta 1820 je postal njegov sin [[Ignac Marija III. Attems|Ignac Marija Attems Svetokriški]]. Leta 1800 je bil imenovan tudi za člana monarhovega tajnega sveta. Med francosko invazijo leta 1809 (glej tudi [[Vojna pete koalicije|vojno pete koalicije]]) je vodil predsedstvo državne uprave, v katerem je bil tudi pisatelj Johann Ritter von Kalchberg. Ko denarnih zahtev Francozov ni bilo mogoče izpolniti, je Ferdinand Attems izdal dve [[menica|menici]] v vrednosti 500.000 in 200.000 goldinarjev, z zastavo sebe in svoje premične in nepremične lastnine, ki so ju Francozi sprejeli. Ko so se Francozi umaknili, mu je uspelo preprečiti načrtovano rušenje stolpa z uro v Gradcu in zvonika na [[Schlossberg, Gradec|Schlossbergu]], tako da je plačal 2.840 goldinarjev, ki so jih zagotovili meščani. Ferdinand Attems je bil prav tako izvoljen za podpredsednika Štajerske kmetijske družbe<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ennstalwiki.at/wiki/index.php/Steierm%C3%A4rkische_Landwirtschaftsgesellschaft |titel=Steiermärkische Landwirtschaftsgesellschaft |werk=EnnstalWiki |abruf=2023-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/jagdmuseum-landwirtschaftsmuseum/landwirtschaft/erzherzog-johann |titel=Erzherzog Johann und die Landwirtschaft |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Jagdmuseum und Landwirtschaftsmuseum, Schloss Stainz |abruf=2023-05-28}}</ref>, ki jo je leta 1819 ustanovil [[nadvojvoda]] [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janez Avstrijski]]. Leta 1819 se je zavzemal za ustanovitev Galerije slik Deželnih stanov v Gradcu<ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/sammlungen |titel=Die Sammlungen der Alten Galerie |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Stara Galerija (Alte Galerie), [[Schloss Eggenberg (Graz)|Grad Eggenberg]] |abruf=2023-05-28}}</ref>, po ustanovitvi Johanneuma leta 1811 pa je postal njegov prvi [[kustos]] in namestnik nadvojvode Janeza<ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, Izdajatelj Franz Härter, 1820 Online=https://books.google.com/books?id=hSoOAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA159&dq=Archiv+f%C3%BCr+Geographie,+Historie,+Staats-+und+Kriegskunst+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/unser-programm/ausstellungen/druckgraphik/an-das-publikum |titel=Ferdinand Maria Graf Attems – „An das Publikum“ |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Alte Galerie, Schloss Eggenberg |abruf=2023-05-29}}</ref>. Nadalje je v Gradcu skupaj z graverjem Johannom Veitom Kauperzom (1741–1816)[20] ustanovil Štajersko deželnozborsko akademijo za risanje<ref>[[Karl Acham]]: Kunst und Geisteswissenschaften aus Graz. Werk und Wirken überregional bedeutsamer Künstler und Gelehrter: vom 15. Jahrhundert bis zur Jahrtausendwende, Založba: Böhlau Verlag, Wien, 2009, ISBN=978-3-205-77706-9 Online=https://books.google.com/books?id=PvRqkfW4_hUC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA180&dq=zeichenakademie+graz&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst Založba Franz Härter, 1821 |Online=https://books.google.com/books?id=vk8OAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA131&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. == Ustanovitev zdravilišča Rogaška Slatina == Zelo se je zavzel za nakup zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini in za to, da bi se tam naselil zdravnik<ref>{{Internetquelle |url=https://www.rogaska-medical.com/de/rogaska-slatina/geschichte |titel=Geschichte |werk=Medical Center Rogaška |abruf=2023-05-29}}</ref><ref>Ernst-Hilarius Frölich: Reformen für Bad Rohitsch Založba A. Pichlers Wte. 1861 |Online=https://books.google.com/books?id=dzZTGE2QBNEC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA7&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>; v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po njem poimenovan Ferdinandov vrelec<ref>Joseph Burghardt : Vademecum von Rohitsch-Sauerbrunn Založba Leop. Sommer 1868 Online=https://books.google.com/books?id=vLw7ikFjlcIC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA34&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina. Poskrbel je, da so v vasi zgradili zdravilišče, tako da je kraj postal zbirališče mednarodnih voditeljev, kot so člani avstrijske cesarske družine ali Rothschildi iz Pariza<ref>{{Internetquelle |autor=Neumarkt am Wallersee bei Salzburg Peter Krackowizer |url=https://www.reisemosaik.at/Slowenien/Slowenien_Rogaska_Slatina.html |titel=Dober Dan Slovenija - Slowenien ueber Rogaska Slatina und Umgebung, von Peter Krackowizer aus Neumarkt am Wallersee bei Salzburg, Austria |sprache=de |abruf=2023-05-31}}</ref>. Po njegovi smrti je Leopold Kiesling leta 1824 izdelal bronast kip Ferdinanda Attemsa za njegov spomenik na Ferdinandovem hribu<ref>Max Joseph Schüler: Der Curort Rohitsch-Sauerbrunn in Steiermark, Založba: Leuschner & Lubensky, 1877 Online=https://books.google.com/books?id=vrOkPsIS67sC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA152&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref> v Rogaški Slatini (glej [[Rogaška Slatina]]). <ref>{{Internetquelle |url=https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si022 |titel=Rogaška Slatina - Ferdinand Graf von Attems |abruf=2023-05-29}}</ref> == Posesti == Ferdinand Marija I. državni grof Attems je imel v lasti naslednje gradove, dvorce s pripadajočimi gospostvi: * [[Palača Attemsov v Gradcu]], * [[Dvorec Rosenhof v Gradcu]], * [[Grad Brežice]] (1693-1945), * [[Grad Slovenska Bistrica]] (1717-1945, * [[Grad Vurberk]] ob Dravi (1715-1885), * [[Grad Turn v Brestanici]] (1721-1886), * [[Grad Hartenštajn]] (1716-1945), * [[Grad Podčetrtek]] (1682-1945), * [[Dvor Olimje]] Minoritski samostan Olimje (1805-1945), * [[Dvorec Dornava]] (1739-1820), * [[Dvorec Štatenberg]] (1730-1809), * Gospostvo Markovci, * Gospostvo Gösting pri Gradcu (1707- Ferdinand Attems je leta 1781 pridobil Rosenhof v Gradcu in istega leta najpomembnejši del jezuitske samostanske poletne obedovalnice po njegovi ukinitvi. Leta 1803 je podedoval [[Dvorec Dornava]]. == Poroka in otroci == Ferdinand Attems je bil prvi sin grofa Ignaca Marije Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 26. februar 1714 v Gradcu † 17. junij 1762 na Dunaju) in njegove žene grofice Marije Jožefe († 1. aprila 1784 na Dunaju), hčerke grofa Janeza Franca Khuenskega zu Auer iz Belasyja in Lichtenberškega; Imel je enajst bratov in sester. Od 22. februarja 1773 je bil poročen z Marijo Ano (8. september 1752 † 26. april 1839 v Gradcu), hčerko Vajkarda Volfganga Galla Gallensteinskega († 1802)[1], skupaj sta imela šest sinov in tri hčere<ref>{{Internetquelle |url=https://man8rove.com/fr/profile/7mvo44el-maria-anna-gall-von-gallenstein |titel=Maria Anna Gall von Gallenstein (1752 - 1839) |abruf=2023-05-29}}</ref> <ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>: * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradxu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * Marija Jožefina Attems Svetokriška (* 30. junij 1775; † 9. november 1775); * Alojz Attems Svetokriški (* 27. oktober 1776 v Gradcu; † 18. november 1818 v Gradcu), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl) (* 1790; † 3. maja 1818 v Gradcu); * Elizabeta Attems Svetokriška (* 11. novembra 1777 v Gradcu; † 1. septembra 1844 na Dunaju) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; * Ferdinand Marija Attems Svetokriški (* 8. september 1779 – †. april 1809 v Gradcu) plemič salzburškega knezo-nadškofa Hieronima von Colloredo leta 1794; * [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal, poročnik in deželni komtur Tevtonskega reda; * Franc Attems Svetokriški (* 24. marec 1783 v Gradcu; † 12. december 1847 v Gradcu); * Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); * Juda Attems Svetokriški (* 30. september 1786 v Gradcu; † 6. maj 1831 v Milanu). Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu (Avstrija). Pokopan je bil v kriptni kapeli pokopališča Steinfeld. <ref>{{Internetquelle |url=http://www.stadtpfarrkirche-graz.at/Start-46/Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerf.htm |titel=- Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerfriedhof-Stelenwand |abruf=2023-05-30}}</ref> Ferdinand Attems je prejel Veliki križ avstrijskega cesarskega reda Leopolda in Zlati križ za zasluge. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681. * {{BLKÖ|Attems, Ferdinand Graf|1|84|}} * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * {{NDB|1|424|425|Attems, Ferdinand Graf von|[[Nikolaus von Preradovich]]|135773067}} * ''Ferdinand Attems'' In: ''[[Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950|Österreichisches Biographisches Lexikon]]'' ([https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_A/Attems_Ferdinand-Maria_1746_1820.xml Digitalisat]). * [[Heinrich von Attems-Petzenstein|Heinrich Attems]]: ''Die Landeshauptleute Ferdinand und Ignaz Maria, Grafen von Attems''. In: ''Zeitschrift des [[Historischer Verein für Steiermark|Historischen Vereines für Steiermark]].'' Sonderband 6, 1962, S. 39–45 ([https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Heinrich-ATTEMS-Die-Landeshauptleute-Ferdinand-und-Ignaz-Maria-Grafen-von-Attems.pdf Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154. [[Kategorija:Attemsi]] jf6dxx159kpjp1h5zrsthbfzeknv6ps 6741107 6741106 2026-08-23T05:28:03Z JozefD 5744 6741107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Ferdinand Marija I. Attems |image= Attems Wappen korrekt gr.png |caption= Upodobitev grba grofov Attemsov |birth_date={{birth_date|1746|1|22|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]] |death_date={{death date|1820|5|23|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=grof [[Ignac Marija II. Attems]] (1714– 1762) |mother=grofica Marija Jožefa, rojena Khuen von Belasy (1721–1784) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|Mariana baronica Gall Gallenstein|1773|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ [[Ignac Marija III. Attems]], grof Attems (1774−1861); ⦁ Marija Jožefina Attems Svetokriška (roj. 30. junij 1775; † 9. november 1775);<br> ⦁ Alojz Attems Svetokriški (1776−1818), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl);<br> ⦁ Elizabeta Attems Svetokriška (1777−1844) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; <br> ⦁ Ferdinand Marija Attems Svetokriški (1779–1809); <br> ⦁ [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal; <br> ⦁ Franc Attems grof Svetokriški, (1783–1847), <br> ⦁ Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); <br> ⦁ Juda Attems Svetokriški (1786–1831).}} }} [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] [[Slika: Graz-Palais_Attems2.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu (fasada) na križišču ulic Sackstraße in Schloßbergplatz]] [[Slika:Rosenhof_Graz.JPG|thumb|250px|Palača Rosenhof v Gradcu]] [[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]] ''' Ferdinand Marija I. Attems ''' (''nemško'': Ferdinand Maria I., graf Attems), * [[22. januar]] [[1746]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[23. maj]] [[1820]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. Bil je politik, član štajerskega deželnega zbora. Opravljal je funkcijo štajerskega deželnega glavarja od leta 1800 do smrti leta 1820. »Ustanovil« je zdravilišče Rogaška Slatina. Na Štajerskem je bil grof Ferdinand Marija I., grof Attems zelo pomemben podpornik umetnosti in ustanovitelj risarske akademije v Gradcu ter podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Ferdinand Marija I. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin Ignaca Marije II. grofa Attemsa Svetokriškega. Ferdinand je od leta 1800 do smrti leta 1820 opravljal funkcijo štajerskega deželnega glavarja. Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški. Ferdinanda Attemsa so v otroštvu in mladosti poučevali zasebni učitelji, nakar se je vpisal na [[Univerza v Padovi|Univerzo v Padovi]] na študij prava. Leta 1770 je bil imenovan za [[Komornik (služba)|komornika]], leta 1772 pa za vladnega svetovalca. 11. aprila 1771 se je prvič pojavil kot član [[štajerski deželni zbor (parlament)|štajerskega deželnega zbora]] in bil 30. aprila 1778 izvoljen za svetnika odbora, 11. oktobra 1782 pa za člana deželnega deželnega sveta. Ukvarjal se je z vprašanji obdavčitve in bil nasprotnik centralizacijske politike [[cesar]]ja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]. [[Generalni deželni zbor]] Štajerske<ref>{{Internetquelle |autor=Landtag Steiermark-Land Steiermark, Florian Eigletsberger |url=https://www.landtag.steiermark.at/cms/ziel/122782990/DE/ |titel=600 Jahre Landtag Steiermark |sprache=de |abruf=2023-05-28}}</ref> (štajerski parlament) se ima za svojo obnovo leta 1791 zahvaliti njegovim prizadevanjem, potem ko sta cesarica [[Marija Terezija]] in kasneje cesar Jožef II. leta 1789 med drugim ukinila pravico stanov do podeljevanja davkov in tako obsodila deželni zbor na nepomembnost<ref>[[Friedrich Popelka|Fritz Popelka]]: Die Landeshauptleute im Zeitalter des Absolutismus, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Sonderband 6, 1962 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Fritz-POPELKA-Die-Landeshauptleute-im-Zeitalter-des-Absolutismus.pdf str.:36 Pridobljeno:2023-05-28</ref>; po smrti Jožefa II. je njegov naslednik [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] posesti vrnil po njihovih starih pravicah<ref>[[Karl Gottfried von Leitner]]:Die Erbhuldigung im Herzogthume Steiermark, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Heft 1, 1850 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H01_Carl-Gottlieb-von-LEITNER-Die-Erbhuldigung-im-Herzogthume-Steiermark.pdf|Abruf=2023-05-28}}</ref>, potem ko je Ferdinand Attems pripravil obsežen memorandum. 15. septembra 1794 je z odlokom prevzel splošno upravljanje novo ustanovljenega gledališča (danes [[Graško gledališče]]). Leta 1800 je bil izvoljen za štajerskega deželnega glavarja kot naslednik pokojnega [[Karl Tomaž Franc von Breuner|Karla Tomaža Franca von Breunerja]], kar je potrdil z imenovanjem sam cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] 28. januarja 1801; njegov naslednik kot deželni glavar po njegovi smrti leta 1820 je postal njegov sin [[Ignac Marija III. Attems|Ignac Marija Attems Svetokriški]]. Leta 1800 je bil imenovan tudi za člana monarhovega tajnega sveta. Med francosko invazijo leta 1809 (glej tudi [[Vojna pete koalicije|vojno pete koalicije]]) je vodil predsedstvo državne uprave, v katerem je bil tudi pisatelj Johann Ritter von Kalchberg. Ko denarnih zahtev Francozov ni bilo mogoče izpolniti, je Ferdinand Attems izdal dve [[menica|menici]] v vrednosti 500.000 in 200.000 goldinarjev, z zastavo sebe in svoje premične in nepremične lastnine, ki so ju Francozi sprejeli. Ko so se Francozi umaknili, mu je uspelo preprečiti načrtovano rušenje stolpa z uro v Gradcu in zvonika na [[Schlossberg, Gradec|Schlossbergu]], tako da je plačal 2.840 goldinarjev, ki so jih zagotovili meščani. Ferdinand Attems je bil prav tako izvoljen za podpredsednika Štajerske kmetijske družbe<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ennstalwiki.at/wiki/index.php/Steierm%C3%A4rkische_Landwirtschaftsgesellschaft |titel=Steiermärkische Landwirtschaftsgesellschaft |werk=EnnstalWiki |abruf=2023-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/jagdmuseum-landwirtschaftsmuseum/landwirtschaft/erzherzog-johann |titel=Erzherzog Johann und die Landwirtschaft |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Jagdmuseum und Landwirtschaftsmuseum, Schloss Stainz |abruf=2023-05-28}}</ref>, ki jo je leta 1819 ustanovil [[nadvojvoda]] [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janez Avstrijski]]. Leta 1819 se je zavzemal za ustanovitev Galerije slik Deželnih stanov v Gradcu<ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/sammlungen |titel=Die Sammlungen der Alten Galerie |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Stara Galerija (Alte Galerie), [[Schloss Eggenberg (Graz)|Grad Eggenberg]] |abruf=2023-05-28}}</ref>, po ustanovitvi Johanneuma leta 1811 pa je postal njegov prvi [[kustos]] in namestnik nadvojvode Janeza<ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, Izdajatelj Franz Härter, 1820 Online=https://books.google.com/books?id=hSoOAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA159&dq=Archiv+f%C3%BCr+Geographie,+Historie,+Staats-+und+Kriegskunst+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/unser-programm/ausstellungen/druckgraphik/an-das-publikum |titel=Ferdinand Maria Graf Attems – „An das Publikum“ |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Alte Galerie, Schloss Eggenberg |abruf=2023-05-29}}</ref>. Nadalje je v Gradcu skupaj z graverjem Johannom Veitom Kauperzom (1741–1816)[20] ustanovil Štajersko deželnozborsko akademijo za risanje<ref>[[Karl Acham]]: Kunst und Geisteswissenschaften aus Graz. Werk und Wirken überregional bedeutsamer Künstler und Gelehrter: vom 15. Jahrhundert bis zur Jahrtausendwende, Založba: Böhlau Verlag, Wien, 2009, ISBN=978-3-205-77706-9 Online=https://books.google.com/books?id=PvRqkfW4_hUC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA180&dq=zeichenakademie+graz&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst Založba Franz Härter, 1821 |Online=https://books.google.com/books?id=vk8OAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA131&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. == Ustanovitev zdravilišča Rogaška Slatina == Zelo se je zavzel za nakup zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini in za to, da bi se tam naselil zdravnik<ref>{{Internetquelle |url=https://www.rogaska-medical.com/de/rogaska-slatina/geschichte |titel=Geschichte |werk=Medical Center Rogaška |abruf=2023-05-29}}</ref><ref>Ernst-Hilarius Frölich: Reformen für Bad Rohitsch Založba A. Pichlers Wte. 1861 |Online=https://books.google.com/books?id=dzZTGE2QBNEC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA7&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>; v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po njem poimenovan Ferdinandov vrelec<ref>Joseph Burghardt : Vademecum von Rohitsch-Sauerbrunn Založba Leop. Sommer 1868 Online=https://books.google.com/books?id=vLw7ikFjlcIC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA34&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina. Poskrbel je, da so v vasi zgradili zdravilišče, tako da je kraj postal zbirališče mednarodnih voditeljev, kot so člani avstrijske cesarske družine ali Rothschildi iz Pariza<ref>{{Internetquelle |autor=Neumarkt am Wallersee bei Salzburg Peter Krackowizer |url=https://www.reisemosaik.at/Slowenien/Slowenien_Rogaska_Slatina.html |titel=Dober Dan Slovenija - Slowenien ueber Rogaska Slatina und Umgebung, von Peter Krackowizer aus Neumarkt am Wallersee bei Salzburg, Austria |sprache=de |abruf=2023-05-31}}</ref>. Po njegovi smrti je Leopold Kiesling leta 1824 izdelal bronast kip Ferdinanda Attemsa za njegov spomenik na Ferdinandovem hribu<ref>Max Joseph Schüler: Der Curort Rohitsch-Sauerbrunn in Steiermark, Založba: Leuschner & Lubensky, 1877 Online=https://books.google.com/books?id=vrOkPsIS67sC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA152&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref> v Rogaški Slatini (glej [[Rogaška Slatina]]). <ref>{{Internetquelle |url=https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si022 |titel=Rogaška Slatina - Ferdinand Graf von Attems |abruf=2023-05-29}}</ref> == Posesti == Ferdinand Marija I. državni grof Attems je imel v lasti naslednje gradove, dvorce s pripadajočimi gospostvi: * [[Palača Attemsov v Gradcu]], * [[Dvorec Rosenhof v Gradcu]], * [[Grad Brežice]] (1693-1945), * [[Grad Slovenska Bistrica]] (1717-1945, * [[Grad Vurberk]] ob Dravi (1715-1885), * [[Grad Turn v Brestanici]] (1721-1886), * [[Grad Hartenštajn]] (1716-1945), * [[Grad Podčetrtek]] (1682-1945), * [[Dvor Olimje]] Minoritski samostan Olimje (1805-1945), * [[Dvorec Dornava]] (1739-1820), * [[Dvorec Štatenberg]] (1730-1809), * Gospostvo Markovci, * Gospostvo Gösting pri Gradcu (1707- Ferdinand Attems je leta 1781 pridobil Rosenhof v Gradcu in istega leta najpomembnejši del jezuitske samostanske poletne obedovalnice po njegovi ukinitvi. Leta 1803 je podedoval [[Dvorec Dornava]]. == Poroka in otroci == Ferdinand Attems je bil prvi sin grofa Ignaca Marije Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 26. februar 1714 v Gradcu † 17. junij 1762 na Dunaju) in njegove žene grofice Marije Jožefe († 1. aprila 1784 na Dunaju), hčerke grofa Janeza Franca Khuenskega zu Auer iz Belasyja in Lichtenberškega; Imel je enajst bratov in sester. Od 22. februarja 1773 je bil poročen z Marijo Ano (8. september 1752 † 26. april 1839 v Gradcu), hčerko Vajkarda Volfganga Galla Gallensteinskega († 1802)[1], skupaj sta imela šest sinov in tri hčere<ref>{{Internetquelle |url=https://man8rove.com/fr/profile/7mvo44el-maria-anna-gall-von-gallenstein |titel=Maria Anna Gall von Gallenstein (1752 - 1839) |abruf=2023-05-29}}</ref> <ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>: * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradxu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * Marija Jožefina Attems Svetokriška (* 30. junij 1775; † 9. november 1775); * Alojz Attems Svetokriški (* 27. oktober 1776 v Gradcu; † 18. november 1818 v Gradcu), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl) (* 1790; † 3. maja 1818 v Gradcu); * Elizabeta Attems Svetokriška (* 11. novembra 1777 v Gradcu; † 1. septembra 1844 na Dunaju) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; * Ferdinand Marija Attems Svetokriški (* 8. september 1779 – †. april 1809 v Gradcu) plemič salzburškega knezo-nadškofa Hieronima von Colloredo leta 1794; * [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal, poročnik in deželni komtur Tevtonskega reda; * Franc Attems Svetokriški (* 24. marec 1783 v Gradcu; † 12. december 1847 v Gradcu); * Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); * Juda Attems Svetokriški (* 30. september 1786 v Gradcu; † 6. maj 1831 v Milanu). Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu (Avstrija). Pokopan je bil v kriptni kapeli pokopališča Steinfeld. <ref>{{Internetquelle |url=http://www.stadtpfarrkirche-graz.at/Start-46/Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerf.htm |titel=- Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerfriedhof-Stelenwand |abruf=2023-05-30}}</ref> Ferdinand Attems je prejel Veliki križ avstrijskega cesarskega reda Leopolda in Zlati križ za zasluge. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681. * {{BLKÖ|Attems, Ferdinand Graf|1|84|}} * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * {{NDB|1|424|425|Attems, Ferdinand Graf von|[[Nikolaus von Preradovich]]|135773067}} * ''Ferdinand Attems'' In: ''[[Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950|Österreichisches Biographisches Lexikon]]'' ([https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_A/Attems_Ferdinand-Maria_1746_1820.xml Digitalisat]). * [[Heinrich von Attems-Petzenstein|Heinrich Attems]]: ''Die Landeshauptleute Ferdinand und Ignaz Maria, Grafen von Attems''. In: ''Zeitschrift des [[Historischer Verein für Steiermark|Historischen Vereines für Steiermark]].'' Sonderband 6, 1962, S. 39–45 ([https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Heinrich-ATTEMS-Die-Landeshauptleute-Ferdinand-und-Ignaz-Maria-Grafen-von-Attems.pdf Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154. [[Kategorija:Attemsi]] gveyw10i1p4oj7njnnoz6did0ovq3l8 6741109 6741107 2026-08-23T05:38:14Z JozefD 5744 /* Zgodovina rodbine */ 6741109 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Ferdinand Marija I. Attems |image= Attems Wappen korrekt gr.png |caption= Upodobitev grba grofov Attemsov |birth_date={{birth_date|1746|1|22|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]] |death_date={{death date|1820|5|23|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=grof [[Ignac Marija II. Attems]] (1714– 1762) |mother=grofica Marija Jožefa, rojena Khuen von Belasy (1721–1784) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|Mariana baronica Gall Gallenstein|1773|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ [[Ignac Marija III. Attems]], grof Attems (1774−1861); ⦁ Marija Jožefina Attems Svetokriška (roj. 30. junij 1775; † 9. november 1775);<br> ⦁ Alojz Attems Svetokriški (1776−1818), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl);<br> ⦁ Elizabeta Attems Svetokriška (1777−1844) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; <br> ⦁ Ferdinand Marija Attems Svetokriški (1779–1809); <br> ⦁ [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal; <br> ⦁ Franc Attems grof Svetokriški, (1783–1847), <br> ⦁ Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); <br> ⦁ Juda Attems Svetokriški (1786–1831).}} }} [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] [[Slika: Graz-Palais_Attems2.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu (fasada) na križišču ulic Sackstraße in Schloßbergplatz]] [[Slika:Rosenhof_Graz.JPG|thumb|250px|Palača Rosenhof v Gradcu]] [[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]] ''' Ferdinand Marija I. Attems ''' (''nemško'': Ferdinand Maria I., graf Attems), * [[22. januar]] [[1746]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[23. maj]] [[1820]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. Bil je politik, član štajerskega deželnega zbora. Opravljal je funkcijo štajerskega deželnega glavarja od leta 1800 do smrti leta 1820. »Ustanovil« je zdravilišče Rogaška Slatina. Na Štajerskem je bil grof Ferdinand Marija I., grof Attems zelo pomemben podpornik umetnosti in ustanovitelj risarske akademije v Gradcu ter podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz) sedaj Vipavski Križ, ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. [[Janez Friderik Attems|Janezu Frideriku]] in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Ferdinand Marija I. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin Ignaca Marije II. grofa Attemsa Svetokriškega. Ferdinand je od leta 1800 do smrti leta 1820 opravljal funkcijo štajerskega deželnega glavarja. Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški. Ferdinanda Attemsa so v otroštvu in mladosti poučevali zasebni učitelji, nakar se je vpisal na [[Univerza v Padovi|Univerzo v Padovi]] na študij prava. Leta 1770 je bil imenovan za [[Komornik (služba)|komornika]], leta 1772 pa za vladnega svetovalca. 11. aprila 1771 se je prvič pojavil kot član [[štajerski deželni zbor (parlament)|štajerskega deželnega zbora]] in bil 30. aprila 1778 izvoljen za svetnika odbora, 11. oktobra 1782 pa za člana deželnega deželnega sveta. Ukvarjal se je z vprašanji obdavčitve in bil nasprotnik centralizacijske politike [[cesar]]ja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]. [[Generalni deželni zbor]] Štajerske<ref>{{Internetquelle |autor=Landtag Steiermark-Land Steiermark, Florian Eigletsberger |url=https://www.landtag.steiermark.at/cms/ziel/122782990/DE/ |titel=600 Jahre Landtag Steiermark |sprache=de |abruf=2023-05-28}}</ref> (štajerski parlament) se ima za svojo obnovo leta 1791 zahvaliti njegovim prizadevanjem, potem ko sta cesarica [[Marija Terezija]] in kasneje cesar Jožef II. leta 1789 med drugim ukinila pravico stanov do podeljevanja davkov in tako obsodila deželni zbor na nepomembnost<ref>[[Friedrich Popelka|Fritz Popelka]]: Die Landeshauptleute im Zeitalter des Absolutismus, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Sonderband 6, 1962 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Fritz-POPELKA-Die-Landeshauptleute-im-Zeitalter-des-Absolutismus.pdf str.:36 Pridobljeno:2023-05-28</ref>; po smrti Jožefa II. je njegov naslednik [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] posesti vrnil po njihovih starih pravicah<ref>[[Karl Gottfried von Leitner]]:Die Erbhuldigung im Herzogthume Steiermark, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Heft 1, 1850 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H01_Carl-Gottlieb-von-LEITNER-Die-Erbhuldigung-im-Herzogthume-Steiermark.pdf|Abruf=2023-05-28}}</ref>, potem ko je Ferdinand Attems pripravil obsežen memorandum. 15. septembra 1794 je z odlokom prevzel splošno upravljanje novo ustanovljenega gledališča (danes [[Graško gledališče]]). Leta 1800 je bil izvoljen za štajerskega deželnega glavarja kot naslednik pokojnega [[Karl Tomaž Franc von Breuner|Karla Tomaža Franca von Breunerja]], kar je potrdil z imenovanjem sam cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] 28. januarja 1801; njegov naslednik kot deželni glavar po njegovi smrti leta 1820 je postal njegov sin [[Ignac Marija III. Attems|Ignac Marija Attems Svetokriški]]. Leta 1800 je bil imenovan tudi za člana monarhovega tajnega sveta. Med francosko invazijo leta 1809 (glej tudi [[Vojna pete koalicije|vojno pete koalicije]]) je vodil predsedstvo državne uprave, v katerem je bil tudi pisatelj Johann Ritter von Kalchberg. Ko denarnih zahtev Francozov ni bilo mogoče izpolniti, je Ferdinand Attems izdal dve [[menica|menici]] v vrednosti 500.000 in 200.000 goldinarjev, z zastavo sebe in svoje premične in nepremične lastnine, ki so ju Francozi sprejeli. Ko so se Francozi umaknili, mu je uspelo preprečiti načrtovano rušenje stolpa z uro v Gradcu in zvonika na [[Schlossberg, Gradec|Schlossbergu]], tako da je plačal 2.840 goldinarjev, ki so jih zagotovili meščani. Ferdinand Attems je bil prav tako izvoljen za podpredsednika Štajerske kmetijske družbe<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ennstalwiki.at/wiki/index.php/Steierm%C3%A4rkische_Landwirtschaftsgesellschaft |titel=Steiermärkische Landwirtschaftsgesellschaft |werk=EnnstalWiki |abruf=2023-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/jagdmuseum-landwirtschaftsmuseum/landwirtschaft/erzherzog-johann |titel=Erzherzog Johann und die Landwirtschaft |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Jagdmuseum und Landwirtschaftsmuseum, Schloss Stainz |abruf=2023-05-28}}</ref>, ki jo je leta 1819 ustanovil [[nadvojvoda]] [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janez Avstrijski]]. Leta 1819 se je zavzemal za ustanovitev Galerije slik Deželnih stanov v Gradcu<ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/sammlungen |titel=Die Sammlungen der Alten Galerie |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Stara Galerija (Alte Galerie), [[Schloss Eggenberg (Graz)|Grad Eggenberg]] |abruf=2023-05-28}}</ref>, po ustanovitvi Johanneuma leta 1811 pa je postal njegov prvi [[kustos]] in namestnik nadvojvode Janeza<ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, Izdajatelj Franz Härter, 1820 Online=https://books.google.com/books?id=hSoOAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA159&dq=Archiv+f%C3%BCr+Geographie,+Historie,+Staats-+und+Kriegskunst+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/unser-programm/ausstellungen/druckgraphik/an-das-publikum |titel=Ferdinand Maria Graf Attems – „An das Publikum“ |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Alte Galerie, Schloss Eggenberg |abruf=2023-05-29}}</ref>. Nadalje je v Gradcu skupaj z graverjem Johannom Veitom Kauperzom (1741–1816)[20] ustanovil Štajersko deželnozborsko akademijo za risanje<ref>[[Karl Acham]]: Kunst und Geisteswissenschaften aus Graz. Werk und Wirken überregional bedeutsamer Künstler und Gelehrter: vom 15. Jahrhundert bis zur Jahrtausendwende, Založba: Böhlau Verlag, Wien, 2009, ISBN=978-3-205-77706-9 Online=https://books.google.com/books?id=PvRqkfW4_hUC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA180&dq=zeichenakademie+graz&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst Založba Franz Härter, 1821 |Online=https://books.google.com/books?id=vk8OAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA131&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. == Ustanovitev zdravilišča Rogaška Slatina == Zelo se je zavzel za nakup zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini in za to, da bi se tam naselil zdravnik<ref>{{Internetquelle |url=https://www.rogaska-medical.com/de/rogaska-slatina/geschichte |titel=Geschichte |werk=Medical Center Rogaška |abruf=2023-05-29}}</ref><ref>Ernst-Hilarius Frölich: Reformen für Bad Rohitsch Založba A. Pichlers Wte. 1861 |Online=https://books.google.com/books?id=dzZTGE2QBNEC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA7&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>; v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po njem poimenovan Ferdinandov vrelec<ref>Joseph Burghardt : Vademecum von Rohitsch-Sauerbrunn Založba Leop. Sommer 1868 Online=https://books.google.com/books?id=vLw7ikFjlcIC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA34&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina. Poskrbel je, da so v vasi zgradili zdravilišče, tako da je kraj postal zbirališče mednarodnih voditeljev, kot so člani avstrijske cesarske družine ali Rothschildi iz Pariza<ref>{{Internetquelle |autor=Neumarkt am Wallersee bei Salzburg Peter Krackowizer |url=https://www.reisemosaik.at/Slowenien/Slowenien_Rogaska_Slatina.html |titel=Dober Dan Slovenija - Slowenien ueber Rogaska Slatina und Umgebung, von Peter Krackowizer aus Neumarkt am Wallersee bei Salzburg, Austria |sprache=de |abruf=2023-05-31}}</ref>. Po njegovi smrti je Leopold Kiesling leta 1824 izdelal bronast kip Ferdinanda Attemsa za njegov spomenik na Ferdinandovem hribu<ref>Max Joseph Schüler: Der Curort Rohitsch-Sauerbrunn in Steiermark, Založba: Leuschner & Lubensky, 1877 Online=https://books.google.com/books?id=vrOkPsIS67sC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA152&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref> v Rogaški Slatini (glej [[Rogaška Slatina]]). <ref>{{Internetquelle |url=https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si022 |titel=Rogaška Slatina - Ferdinand Graf von Attems |abruf=2023-05-29}}</ref> == Posesti == Ferdinand Marija I. državni grof Attems je imel v lasti naslednje gradove, dvorce s pripadajočimi gospostvi: * [[Palača Attemsov v Gradcu]], * [[Dvorec Rosenhof v Gradcu]], * [[Grad Brežice]] (1693-1945), * [[Grad Slovenska Bistrica]] (1717-1945, * [[Grad Vurberk]] ob Dravi (1715-1885), * [[Grad Turn v Brestanici]] (1721-1886), * [[Grad Hartenštajn]] (1716-1945), * [[Grad Podčetrtek]] (1682-1945), * [[Dvor Olimje]] Minoritski samostan Olimje (1805-1945), * [[Dvorec Dornava]] (1739-1820), * [[Dvorec Štatenberg]] (1730-1809), * Gospostvo Markovci, * Gospostvo Gösting pri Gradcu (1707- Ferdinand Attems je leta 1781 pridobil Rosenhof v Gradcu in istega leta najpomembnejši del jezuitske samostanske poletne obedovalnice po njegovi ukinitvi. Leta 1803 je podedoval [[Dvorec Dornava]]. == Poroka in otroci == Ferdinand Attems je bil prvi sin grofa Ignaca Marije Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 26. februar 1714 v Gradcu † 17. junij 1762 na Dunaju) in njegove žene grofice Marije Jožefe († 1. aprila 1784 na Dunaju), hčerke grofa Janeza Franca Khuenskega zu Auer iz Belasyja in Lichtenberškega; Imel je enajst bratov in sester. Od 22. februarja 1773 je bil poročen z Marijo Ano (8. september 1752 † 26. april 1839 v Gradcu), hčerko Vajkarda Volfganga Galla Gallensteinskega († 1802)[1], skupaj sta imela šest sinov in tri hčere<ref>{{Internetquelle |url=https://man8rove.com/fr/profile/7mvo44el-maria-anna-gall-von-gallenstein |titel=Maria Anna Gall von Gallenstein (1752 - 1839) |abruf=2023-05-29}}</ref> <ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>: * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradxu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * Marija Jožefina Attems Svetokriška (* 30. junij 1775; † 9. november 1775); * Alojz Attems Svetokriški (* 27. oktober 1776 v Gradcu; † 18. november 1818 v Gradcu), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl) (* 1790; † 3. maja 1818 v Gradcu); * Elizabeta Attems Svetokriška (* 11. novembra 1777 v Gradcu; † 1. septembra 1844 na Dunaju) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; * Ferdinand Marija Attems Svetokriški (* 8. september 1779 – †. april 1809 v Gradcu) plemič salzburškega knezo-nadškofa Hieronima von Colloredo leta 1794; * [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal, poročnik in deželni komtur Tevtonskega reda; * Franc Attems Svetokriški (* 24. marec 1783 v Gradcu; † 12. december 1847 v Gradcu); * Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); * Juda Attems Svetokriški (* 30. september 1786 v Gradcu; † 6. maj 1831 v Milanu). Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu (Avstrija). Pokopan je bil v kriptni kapeli pokopališča Steinfeld. <ref>{{Internetquelle |url=http://www.stadtpfarrkirche-graz.at/Start-46/Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerf.htm |titel=- Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerfriedhof-Stelenwand |abruf=2023-05-30}}</ref> Ferdinand Attems je prejel Veliki križ avstrijskega cesarskega reda Leopolda in Zlati križ za zasluge. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681. * {{BLKÖ|Attems, Ferdinand Graf|1|84|}} * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * {{NDB|1|424|425|Attems, Ferdinand Graf von|[[Nikolaus von Preradovich]]|135773067}} * ''Ferdinand Attems'' In: ''[[Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950|Österreichisches Biographisches Lexikon]]'' ([https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_A/Attems_Ferdinand-Maria_1746_1820.xml Digitalisat]). * [[Heinrich von Attems-Petzenstein|Heinrich Attems]]: ''Die Landeshauptleute Ferdinand und Ignaz Maria, Grafen von Attems''. In: ''Zeitschrift des [[Historischer Verein für Steiermark|Historischen Vereines für Steiermark]].'' Sonderband 6, 1962, S. 39–45 ([https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Heinrich-ATTEMS-Die-Landeshauptleute-Ferdinand-und-Ignaz-Maria-Grafen-von-Attems.pdf Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154. [[Kategorija:Attemsi]] 0don18usm3pgxg4i5hi2ccucga5tpe8 6741114 6741109 2026-08-23T06:26:23Z JozefD 5744 /* Posesti */ 6741114 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Ferdinand Marija I. Attems |image= Attems Wappen korrekt gr.png |caption= Upodobitev grba grofov Attemsov |birth_date={{birth_date|1746|1|22|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]] |death_date={{death date|1820|5|23|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=grof [[Ignac Marija II. Attems]] (1714– 1762) |mother=grofica Marija Jožefa, rojena Khuen von Belasy (1721–1784) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|Mariana baronica Gall Gallenstein|1773|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ [[Ignac Marija III. Attems]], grof Attems (1774−1861); ⦁ Marija Jožefina Attems Svetokriška (roj. 30. junij 1775; † 9. november 1775);<br> ⦁ Alojz Attems Svetokriški (1776−1818), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl);<br> ⦁ Elizabeta Attems Svetokriška (1777−1844) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; <br> ⦁ Ferdinand Marija Attems Svetokriški (1779–1809); <br> ⦁ [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal; <br> ⦁ Franc Attems grof Svetokriški, (1783–1847), <br> ⦁ Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); <br> ⦁ Juda Attems Svetokriški (1786–1831).}} }} [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] [[Slika: Graz-Palais_Attems2.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu (fasada) na križišču ulic Sackstraße in Schloßbergplatz]] [[Slika:Rosenhof_Graz.JPG|thumb|250px|Palača Rosenhof v Gradcu]] [[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]] ''' Ferdinand Marija I. Attems ''' (''nemško'': Ferdinand Maria I., graf Attems), * [[22. januar]] [[1746]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[23. maj]] [[1820]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. Bil je politik, član štajerskega deželnega zbora. Opravljal je funkcijo štajerskega deželnega glavarja od leta 1800 do smrti leta 1820. »Ustanovil« je zdravilišče Rogaška Slatina. Na Štajerskem je bil grof Ferdinand Marija I., grof Attems zelo pomemben podpornik umetnosti in ustanovitelj risarske akademije v Gradcu ter podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz) sedaj Vipavski Križ, ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. [[Janez Friderik Attems|Janezu Frideriku]] in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Ferdinand Marija I. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin Ignaca Marije II. grofa Attemsa Svetokriškega. Ferdinand je od leta 1800 do smrti leta 1820 opravljal funkcijo štajerskega deželnega glavarja. Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški. Ferdinanda Attemsa so v otroštvu in mladosti poučevali zasebni učitelji, nakar se je vpisal na [[Univerza v Padovi|Univerzo v Padovi]] na študij prava. Leta 1770 je bil imenovan za [[Komornik (služba)|komornika]], leta 1772 pa za vladnega svetovalca. 11. aprila 1771 se je prvič pojavil kot član [[štajerski deželni zbor (parlament)|štajerskega deželnega zbora]] in bil 30. aprila 1778 izvoljen za svetnika odbora, 11. oktobra 1782 pa za člana deželnega deželnega sveta. Ukvarjal se je z vprašanji obdavčitve in bil nasprotnik centralizacijske politike [[cesar]]ja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]. [[Generalni deželni zbor]] Štajerske<ref>{{Internetquelle |autor=Landtag Steiermark-Land Steiermark, Florian Eigletsberger |url=https://www.landtag.steiermark.at/cms/ziel/122782990/DE/ |titel=600 Jahre Landtag Steiermark |sprache=de |abruf=2023-05-28}}</ref> (štajerski parlament) se ima za svojo obnovo leta 1791 zahvaliti njegovim prizadevanjem, potem ko sta cesarica [[Marija Terezija]] in kasneje cesar Jožef II. leta 1789 med drugim ukinila pravico stanov do podeljevanja davkov in tako obsodila deželni zbor na nepomembnost<ref>[[Friedrich Popelka|Fritz Popelka]]: Die Landeshauptleute im Zeitalter des Absolutismus, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Sonderband 6, 1962 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Fritz-POPELKA-Die-Landeshauptleute-im-Zeitalter-des-Absolutismus.pdf str.:36 Pridobljeno:2023-05-28</ref>; po smrti Jožefa II. je njegov naslednik [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] posesti vrnil po njihovih starih pravicah<ref>[[Karl Gottfried von Leitner]]:Die Erbhuldigung im Herzogthume Steiermark, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Heft 1, 1850 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H01_Carl-Gottlieb-von-LEITNER-Die-Erbhuldigung-im-Herzogthume-Steiermark.pdf|Abruf=2023-05-28}}</ref>, potem ko je Ferdinand Attems pripravil obsežen memorandum. 15. septembra 1794 je z odlokom prevzel splošno upravljanje novo ustanovljenega gledališča (danes [[Graško gledališče]]). Leta 1800 je bil izvoljen za štajerskega deželnega glavarja kot naslednik pokojnega [[Karl Tomaž Franc von Breuner|Karla Tomaža Franca von Breunerja]], kar je potrdil z imenovanjem sam cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] 28. januarja 1801; njegov naslednik kot deželni glavar po njegovi smrti leta 1820 je postal njegov sin [[Ignac Marija III. Attems|Ignac Marija Attems Svetokriški]]. Leta 1800 je bil imenovan tudi za člana monarhovega tajnega sveta. Med francosko invazijo leta 1809 (glej tudi [[Vojna pete koalicije|vojno pete koalicije]]) je vodil predsedstvo državne uprave, v katerem je bil tudi pisatelj Johann Ritter von Kalchberg. Ko denarnih zahtev Francozov ni bilo mogoče izpolniti, je Ferdinand Attems izdal dve [[menica|menici]] v vrednosti 500.000 in 200.000 goldinarjev, z zastavo sebe in svoje premične in nepremične lastnine, ki so ju Francozi sprejeli. Ko so se Francozi umaknili, mu je uspelo preprečiti načrtovano rušenje stolpa z uro v Gradcu in zvonika na [[Schlossberg, Gradec|Schlossbergu]], tako da je plačal 2.840 goldinarjev, ki so jih zagotovili meščani. Ferdinand Attems je bil prav tako izvoljen za podpredsednika Štajerske kmetijske družbe<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ennstalwiki.at/wiki/index.php/Steierm%C3%A4rkische_Landwirtschaftsgesellschaft |titel=Steiermärkische Landwirtschaftsgesellschaft |werk=EnnstalWiki |abruf=2023-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/jagdmuseum-landwirtschaftsmuseum/landwirtschaft/erzherzog-johann |titel=Erzherzog Johann und die Landwirtschaft |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Jagdmuseum und Landwirtschaftsmuseum, Schloss Stainz |abruf=2023-05-28}}</ref>, ki jo je leta 1819 ustanovil [[nadvojvoda]] [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janez Avstrijski]]. Leta 1819 se je zavzemal za ustanovitev Galerije slik Deželnih stanov v Gradcu<ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/sammlungen |titel=Die Sammlungen der Alten Galerie |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Stara Galerija (Alte Galerie), [[Schloss Eggenberg (Graz)|Grad Eggenberg]] |abruf=2023-05-28}}</ref>, po ustanovitvi Johanneuma leta 1811 pa je postal njegov prvi [[kustos]] in namestnik nadvojvode Janeza<ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, Izdajatelj Franz Härter, 1820 Online=https://books.google.com/books?id=hSoOAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA159&dq=Archiv+f%C3%BCr+Geographie,+Historie,+Staats-+und+Kriegskunst+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/unser-programm/ausstellungen/druckgraphik/an-das-publikum |titel=Ferdinand Maria Graf Attems – „An das Publikum“ |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Alte Galerie, Schloss Eggenberg |abruf=2023-05-29}}</ref>. Nadalje je v Gradcu skupaj z graverjem Johannom Veitom Kauperzom (1741–1816)[20] ustanovil Štajersko deželnozborsko akademijo za risanje<ref>[[Karl Acham]]: Kunst und Geisteswissenschaften aus Graz. Werk und Wirken überregional bedeutsamer Künstler und Gelehrter: vom 15. Jahrhundert bis zur Jahrtausendwende, Založba: Böhlau Verlag, Wien, 2009, ISBN=978-3-205-77706-9 Online=https://books.google.com/books?id=PvRqkfW4_hUC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA180&dq=zeichenakademie+graz&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst Založba Franz Härter, 1821 |Online=https://books.google.com/books?id=vk8OAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA131&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. == Ustanovitev zdravilišča Rogaška Slatina == Zelo se je zavzel za nakup zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini in za to, da bi se tam naselil zdravnik<ref>{{Internetquelle |url=https://www.rogaska-medical.com/de/rogaska-slatina/geschichte |titel=Geschichte |werk=Medical Center Rogaška |abruf=2023-05-29}}</ref><ref>Ernst-Hilarius Frölich: Reformen für Bad Rohitsch Založba A. Pichlers Wte. 1861 |Online=https://books.google.com/books?id=dzZTGE2QBNEC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA7&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>; v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po njem poimenovan Ferdinandov vrelec<ref>Joseph Burghardt : Vademecum von Rohitsch-Sauerbrunn Založba Leop. Sommer 1868 Online=https://books.google.com/books?id=vLw7ikFjlcIC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA34&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina. Poskrbel je, da so v vasi zgradili zdravilišče, tako da je kraj postal zbirališče mednarodnih voditeljev, kot so člani avstrijske cesarske družine ali Rothschildi iz Pariza<ref>{{Internetquelle |autor=Neumarkt am Wallersee bei Salzburg Peter Krackowizer |url=https://www.reisemosaik.at/Slowenien/Slowenien_Rogaska_Slatina.html |titel=Dober Dan Slovenija - Slowenien ueber Rogaska Slatina und Umgebung, von Peter Krackowizer aus Neumarkt am Wallersee bei Salzburg, Austria |sprache=de |abruf=2023-05-31}}</ref>. Po njegovi smrti je Leopold Kiesling leta 1824 izdelal bronast kip Ferdinanda Attemsa za njegov spomenik na Ferdinandovem hribu<ref>Max Joseph Schüler: Der Curort Rohitsch-Sauerbrunn in Steiermark, Založba: Leuschner & Lubensky, 1877 Online=https://books.google.com/books?id=vrOkPsIS67sC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA152&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref> v Rogaški Slatini (glej [[Rogaška Slatina]]). <ref>{{Internetquelle |url=https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si022 |titel=Rogaška Slatina - Ferdinand Graf von Attems |abruf=2023-05-29}}</ref> == Posesti == Ferdinand Marija I. državni grof Attems je imel v lasti naslednje gradove, dvorce s pripadajočimi gospostvi: * [[Palača Attemsov v Gradcu]], * [[Dvorec Rosenhof v Gradcu]], * [[Grad Brežice]] (1693-1945), * [[Grad Slovenska Bistrica]] (1717-1945, * [[Grad Vurberk]] ob Dravi (1715-1885), * [[Grad Turn v Brestanici]] (1721-1886), * [[Grad Hartenštajn]] (1716-1945), * [[Grad Podčetrtek]] (1682-1945), * [[Dvor Olimje]] Minoritski samostan Olimje (1805-1945), * [[Dvorec Dornava]] (1739-1820), * [[Dvorec Štatenberg]] (1730-1809), * Gospostvo Markovci, * [[Stari grad Gösting|Grad in gospostvo Gösting]] pri Gradcu (1707- do danes) Ferdinand Attems je leta 1781 pridobil Rosenhof v Gradcu in istega leta najpomembnejši del jezuitske samostanske poletne obedovalnice po njegovi ukinitvi. Leta 1803 je podedoval [[Dvorec Dornava]]. == Poroka in otroci == Ferdinand Attems je bil prvi sin grofa Ignaca Marije Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 26. februar 1714 v Gradcu † 17. junij 1762 na Dunaju) in njegove žene grofice Marije Jožefe († 1. aprila 1784 na Dunaju), hčerke grofa Janeza Franca Khuenskega zu Auer iz Belasyja in Lichtenberškega; Imel je enajst bratov in sester. Od 22. februarja 1773 je bil poročen z Marijo Ano (8. september 1752 † 26. april 1839 v Gradcu), hčerko Vajkarda Volfganga Galla Gallensteinskega († 1802)[1], skupaj sta imela šest sinov in tri hčere<ref>{{Internetquelle |url=https://man8rove.com/fr/profile/7mvo44el-maria-anna-gall-von-gallenstein |titel=Maria Anna Gall von Gallenstein (1752 - 1839) |abruf=2023-05-29}}</ref> <ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>: * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradxu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * Marija Jožefina Attems Svetokriška (* 30. junij 1775; † 9. november 1775); * Alojz Attems Svetokriški (* 27. oktober 1776 v Gradcu; † 18. november 1818 v Gradcu), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl) (* 1790; † 3. maja 1818 v Gradcu); * Elizabeta Attems Svetokriška (* 11. novembra 1777 v Gradcu; † 1. septembra 1844 na Dunaju) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; * Ferdinand Marija Attems Svetokriški (* 8. september 1779 – †. april 1809 v Gradcu) plemič salzburškega knezo-nadškofa Hieronima von Colloredo leta 1794; * [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal, poročnik in deželni komtur Tevtonskega reda; * Franc Attems Svetokriški (* 24. marec 1783 v Gradcu; † 12. december 1847 v Gradcu); * Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); * Juda Attems Svetokriški (* 30. september 1786 v Gradcu; † 6. maj 1831 v Milanu). Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu (Avstrija). Pokopan je bil v kriptni kapeli pokopališča Steinfeld. <ref>{{Internetquelle |url=http://www.stadtpfarrkirche-graz.at/Start-46/Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerf.htm |titel=- Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerfriedhof-Stelenwand |abruf=2023-05-30}}</ref> Ferdinand Attems je prejel Veliki križ avstrijskega cesarskega reda Leopolda in Zlati križ za zasluge. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681. * {{BLKÖ|Attems, Ferdinand Graf|1|84|}} * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * {{NDB|1|424|425|Attems, Ferdinand Graf von|[[Nikolaus von Preradovich]]|135773067}} * ''Ferdinand Attems'' In: ''[[Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950|Österreichisches Biographisches Lexikon]]'' ([https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_A/Attems_Ferdinand-Maria_1746_1820.xml Digitalisat]). * [[Heinrich von Attems-Petzenstein|Heinrich Attems]]: ''Die Landeshauptleute Ferdinand und Ignaz Maria, Grafen von Attems''. In: ''Zeitschrift des [[Historischer Verein für Steiermark|Historischen Vereines für Steiermark]].'' Sonderband 6, 1962, S. 39–45 ([https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Heinrich-ATTEMS-Die-Landeshauptleute-Ferdinand-und-Ignaz-Maria-Grafen-von-Attems.pdf Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154. [[Kategorija:Attemsi]] g6p0qmo17lt5ali5t84c1re9ap9nz8y 6741115 6741114 2026-08-23T06:27:06Z JozefD 5744 /* Poroka in otroci */ 6741115 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Ferdinand Marija I. Attems |image= Attems Wappen korrekt gr.png |caption= Upodobitev grba grofov Attemsov |birth_date={{birth_date|1746|1|22|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]] |death_date={{death date|1820|5|23|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=grof [[Ignac Marija II. Attems]] (1714– 1762) |mother=grofica Marija Jožefa, rojena Khuen von Belasy (1721–1784) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|Mariana baronica Gall Gallenstein|1773|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ [[Ignac Marija III. Attems]], grof Attems (1774−1861); ⦁ Marija Jožefina Attems Svetokriška (roj. 30. junij 1775; † 9. november 1775);<br> ⦁ Alojz Attems Svetokriški (1776−1818), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl);<br> ⦁ Elizabeta Attems Svetokriška (1777−1844) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; <br> ⦁ Ferdinand Marija Attems Svetokriški (1779–1809); <br> ⦁ [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal; <br> ⦁ Franc Attems grof Svetokriški, (1783–1847), <br> ⦁ Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); <br> ⦁ Juda Attems Svetokriški (1786–1831).}} }} [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] [[Slika: Graz-Palais_Attems2.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu (fasada) na križišču ulic Sackstraße in Schloßbergplatz]] [[Slika:Rosenhof_Graz.JPG|thumb|250px|Palača Rosenhof v Gradcu]] [[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]] ''' Ferdinand Marija I. Attems ''' (''nemško'': Ferdinand Maria I., graf Attems), * [[22. januar]] [[1746]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[23. maj]] [[1820]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. Bil je politik, član štajerskega deželnega zbora. Opravljal je funkcijo štajerskega deželnega glavarja od leta 1800 do smrti leta 1820. »Ustanovil« je zdravilišče Rogaška Slatina. Na Štajerskem je bil grof Ferdinand Marija I., grof Attems zelo pomemben podpornik umetnosti in ustanovitelj risarske akademije v Gradcu ter podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz) sedaj Vipavski Križ, ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. [[Janez Friderik Attems|Janezu Frideriku]] in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Ferdinand Marija I. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin Ignaca Marije II. grofa Attemsa Svetokriškega. Ferdinand je od leta 1800 do smrti leta 1820 opravljal funkcijo štajerskega deželnega glavarja. Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški. Ferdinanda Attemsa so v otroštvu in mladosti poučevali zasebni učitelji, nakar se je vpisal na [[Univerza v Padovi|Univerzo v Padovi]] na študij prava. Leta 1770 je bil imenovan za [[Komornik (služba)|komornika]], leta 1772 pa za vladnega svetovalca. 11. aprila 1771 se je prvič pojavil kot član [[štajerski deželni zbor (parlament)|štajerskega deželnega zbora]] in bil 30. aprila 1778 izvoljen za svetnika odbora, 11. oktobra 1782 pa za člana deželnega deželnega sveta. Ukvarjal se je z vprašanji obdavčitve in bil nasprotnik centralizacijske politike [[cesar]]ja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]. [[Generalni deželni zbor]] Štajerske<ref>{{Internetquelle |autor=Landtag Steiermark-Land Steiermark, Florian Eigletsberger |url=https://www.landtag.steiermark.at/cms/ziel/122782990/DE/ |titel=600 Jahre Landtag Steiermark |sprache=de |abruf=2023-05-28}}</ref> (štajerski parlament) se ima za svojo obnovo leta 1791 zahvaliti njegovim prizadevanjem, potem ko sta cesarica [[Marija Terezija]] in kasneje cesar Jožef II. leta 1789 med drugim ukinila pravico stanov do podeljevanja davkov in tako obsodila deželni zbor na nepomembnost<ref>[[Friedrich Popelka|Fritz Popelka]]: Die Landeshauptleute im Zeitalter des Absolutismus, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Sonderband 6, 1962 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Fritz-POPELKA-Die-Landeshauptleute-im-Zeitalter-des-Absolutismus.pdf str.:36 Pridobljeno:2023-05-28</ref>; po smrti Jožefa II. je njegov naslednik [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] posesti vrnil po njihovih starih pravicah<ref>[[Karl Gottfried von Leitner]]:Die Erbhuldigung im Herzogthume Steiermark, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Heft 1, 1850 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H01_Carl-Gottlieb-von-LEITNER-Die-Erbhuldigung-im-Herzogthume-Steiermark.pdf|Abruf=2023-05-28}}</ref>, potem ko je Ferdinand Attems pripravil obsežen memorandum. 15. septembra 1794 je z odlokom prevzel splošno upravljanje novo ustanovljenega gledališča (danes [[Graško gledališče]]). Leta 1800 je bil izvoljen za štajerskega deželnega glavarja kot naslednik pokojnega [[Karl Tomaž Franc von Breuner|Karla Tomaža Franca von Breunerja]], kar je potrdil z imenovanjem sam cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] 28. januarja 1801; njegov naslednik kot deželni glavar po njegovi smrti leta 1820 je postal njegov sin [[Ignac Marija III. Attems|Ignac Marija Attems Svetokriški]]. Leta 1800 je bil imenovan tudi za člana monarhovega tajnega sveta. Med francosko invazijo leta 1809 (glej tudi [[Vojna pete koalicije|vojno pete koalicije]]) je vodil predsedstvo državne uprave, v katerem je bil tudi pisatelj Johann Ritter von Kalchberg. Ko denarnih zahtev Francozov ni bilo mogoče izpolniti, je Ferdinand Attems izdal dve [[menica|menici]] v vrednosti 500.000 in 200.000 goldinarjev, z zastavo sebe in svoje premične in nepremične lastnine, ki so ju Francozi sprejeli. Ko so se Francozi umaknili, mu je uspelo preprečiti načrtovano rušenje stolpa z uro v Gradcu in zvonika na [[Schlossberg, Gradec|Schlossbergu]], tako da je plačal 2.840 goldinarjev, ki so jih zagotovili meščani. Ferdinand Attems je bil prav tako izvoljen za podpredsednika Štajerske kmetijske družbe<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ennstalwiki.at/wiki/index.php/Steierm%C3%A4rkische_Landwirtschaftsgesellschaft |titel=Steiermärkische Landwirtschaftsgesellschaft |werk=EnnstalWiki |abruf=2023-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/jagdmuseum-landwirtschaftsmuseum/landwirtschaft/erzherzog-johann |titel=Erzherzog Johann und die Landwirtschaft |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Jagdmuseum und Landwirtschaftsmuseum, Schloss Stainz |abruf=2023-05-28}}</ref>, ki jo je leta 1819 ustanovil [[nadvojvoda]] [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janez Avstrijski]]. Leta 1819 se je zavzemal za ustanovitev Galerije slik Deželnih stanov v Gradcu<ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/sammlungen |titel=Die Sammlungen der Alten Galerie |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Stara Galerija (Alte Galerie), [[Schloss Eggenberg (Graz)|Grad Eggenberg]] |abruf=2023-05-28}}</ref>, po ustanovitvi Johanneuma leta 1811 pa je postal njegov prvi [[kustos]] in namestnik nadvojvode Janeza<ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, Izdajatelj Franz Härter, 1820 Online=https://books.google.com/books?id=hSoOAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA159&dq=Archiv+f%C3%BCr+Geographie,+Historie,+Staats-+und+Kriegskunst+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/unser-programm/ausstellungen/druckgraphik/an-das-publikum |titel=Ferdinand Maria Graf Attems – „An das Publikum“ |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Alte Galerie, Schloss Eggenberg |abruf=2023-05-29}}</ref>. Nadalje je v Gradcu skupaj z graverjem Johannom Veitom Kauperzom (1741–1816)[20] ustanovil Štajersko deželnozborsko akademijo za risanje<ref>[[Karl Acham]]: Kunst und Geisteswissenschaften aus Graz. Werk und Wirken überregional bedeutsamer Künstler und Gelehrter: vom 15. Jahrhundert bis zur Jahrtausendwende, Založba: Böhlau Verlag, Wien, 2009, ISBN=978-3-205-77706-9 Online=https://books.google.com/books?id=PvRqkfW4_hUC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA180&dq=zeichenakademie+graz&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst Založba Franz Härter, 1821 |Online=https://books.google.com/books?id=vk8OAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA131&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. == Ustanovitev zdravilišča Rogaška Slatina == Zelo se je zavzel za nakup zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini in za to, da bi se tam naselil zdravnik<ref>{{Internetquelle |url=https://www.rogaska-medical.com/de/rogaska-slatina/geschichte |titel=Geschichte |werk=Medical Center Rogaška |abruf=2023-05-29}}</ref><ref>Ernst-Hilarius Frölich: Reformen für Bad Rohitsch Založba A. Pichlers Wte. 1861 |Online=https://books.google.com/books?id=dzZTGE2QBNEC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA7&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>; v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po njem poimenovan Ferdinandov vrelec<ref>Joseph Burghardt : Vademecum von Rohitsch-Sauerbrunn Založba Leop. Sommer 1868 Online=https://books.google.com/books?id=vLw7ikFjlcIC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA34&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina. Poskrbel je, da so v vasi zgradili zdravilišče, tako da je kraj postal zbirališče mednarodnih voditeljev, kot so člani avstrijske cesarske družine ali Rothschildi iz Pariza<ref>{{Internetquelle |autor=Neumarkt am Wallersee bei Salzburg Peter Krackowizer |url=https://www.reisemosaik.at/Slowenien/Slowenien_Rogaska_Slatina.html |titel=Dober Dan Slovenija - Slowenien ueber Rogaska Slatina und Umgebung, von Peter Krackowizer aus Neumarkt am Wallersee bei Salzburg, Austria |sprache=de |abruf=2023-05-31}}</ref>. Po njegovi smrti je Leopold Kiesling leta 1824 izdelal bronast kip Ferdinanda Attemsa za njegov spomenik na Ferdinandovem hribu<ref>Max Joseph Schüler: Der Curort Rohitsch-Sauerbrunn in Steiermark, Založba: Leuschner & Lubensky, 1877 Online=https://books.google.com/books?id=vrOkPsIS67sC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA152&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref> v Rogaški Slatini (glej [[Rogaška Slatina]]). <ref>{{Internetquelle |url=https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si022 |titel=Rogaška Slatina - Ferdinand Graf von Attems |abruf=2023-05-29}}</ref> == Posesti == Ferdinand Marija I. državni grof Attems je imel v lasti naslednje gradove, dvorce s pripadajočimi gospostvi: * [[Palača Attemsov v Gradcu]], * [[Dvorec Rosenhof v Gradcu]], * [[Grad Brežice]] (1693-1945), * [[Grad Slovenska Bistrica]] (1717-1945, * [[Grad Vurberk]] ob Dravi (1715-1885), * [[Grad Turn v Brestanici]] (1721-1886), * [[Grad Hartenštajn]] (1716-1945), * [[Grad Podčetrtek]] (1682-1945), * [[Dvor Olimje]] Minoritski samostan Olimje (1805-1945), * [[Dvorec Dornava]] (1739-1820), * [[Dvorec Štatenberg]] (1730-1809), * Gospostvo Markovci, * [[Stari grad Gösting|Grad in gospostvo Gösting]] pri Gradcu (1707- do danes) Ferdinand Attems je leta 1781 pridobil Rosenhof v Gradcu in istega leta najpomembnejši del jezuitske samostanske poletne obedovalnice po njegovi ukinitvi. Leta 1803 je podedoval [[Dvorec Dornava]]. == Poroka in otroci == Ferdinand Attems je bil prvi sin grofa Ignaca Marije Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 26. februar 1714 v Gradcu † 17. junij 1762 na Dunaju) in njegove žene grofice Marije Jožefe († 1. aprila 1784 na Dunaju), hčerke grofa Janeza Franca Khuenskega zu Auer iz Belasija in Lichtenberškega; Imel je enajst bratov in sester. Od 22. februarja 1773 je bil poročen z Marijo Ano (8. september 1752 † 26. april 1839 v Gradcu), hčerko Vajkarda Volfganga Galla Gallensteinskega († 1802)[1], skupaj sta imela šest sinov in tri hčere<ref>{{Internetquelle |url=https://man8rove.com/fr/profile/7mvo44el-maria-anna-gall-von-gallenstein |titel=Maria Anna Gall von Gallenstein (1752 - 1839) |abruf=2023-05-29}}</ref> <ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>: * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradxu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * Marija Jožefina Attems Svetokriška (* 30. junij 1775; † 9. november 1775); * Alojz Attems Svetokriški (* 27. oktober 1776 v Gradcu; † 18. november 1818 v Gradcu), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl) (* 1790; † 3. maja 1818 v Gradcu); * Elizabeta Attems Svetokriška (* 11. novembra 1777 v Gradcu; † 1. septembra 1844 na Dunaju) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; * Ferdinand Marija Attems Svetokriški (* 8. september 1779 – †. april 1809 v Gradcu) plemič salzburškega knezo-nadškofa Hieronima von Colloredo leta 1794; * [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal, poročnik in deželni komtur Tevtonskega reda; * Franc Attems Svetokriški (* 24. marec 1783 v Gradcu; † 12. december 1847 v Gradcu); * Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); * Juda Attems Svetokriški (* 30. september 1786 v Gradcu; † 6. maj 1831 v Milanu). Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu (Avstrija). Pokopan je bil v kriptni kapeli pokopališča Steinfeld. <ref>{{Internetquelle |url=http://www.stadtpfarrkirche-graz.at/Start-46/Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerf.htm |titel=- Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerfriedhof-Stelenwand |abruf=2023-05-30}}</ref> Ferdinand Attems je prejel Veliki križ avstrijskega cesarskega reda Leopolda in Zlati križ za zasluge. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681. * {{BLKÖ|Attems, Ferdinand Graf|1|84|}} * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * {{NDB|1|424|425|Attems, Ferdinand Graf von|[[Nikolaus von Preradovich]]|135773067}} * ''Ferdinand Attems'' In: ''[[Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950|Österreichisches Biographisches Lexikon]]'' ([https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_A/Attems_Ferdinand-Maria_1746_1820.xml Digitalisat]). * [[Heinrich von Attems-Petzenstein|Heinrich Attems]]: ''Die Landeshauptleute Ferdinand und Ignaz Maria, Grafen von Attems''. In: ''Zeitschrift des [[Historischer Verein für Steiermark|Historischen Vereines für Steiermark]].'' Sonderband 6, 1962, S. 39–45 ([https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Heinrich-ATTEMS-Die-Landeshauptleute-Ferdinand-und-Ignaz-Maria-Grafen-von-Attems.pdf Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154. [[Kategorija:Attemsi]] 3xa4q9kc5zynpxgs63o53e9ntvtpk0f 6741183 6741115 2026-08-23T10:30:56Z JozefD 5744 /* Posesti */ 6741183 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Ferdinand Marija I. Attems |image= Attems Wappen korrekt gr.png |caption= Upodobitev grba grofov Attemsov |birth_date={{birth_date|1746|1|22|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]] |death_date={{death date|1820|5|23|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=grof [[Ignac Marija II. Attems]] (1714– 1762) |mother=grofica Marija Jožefa, rojena Khuen von Belasy (1721–1784) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|Mariana baronica Gall Gallenstein|1773|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ [[Ignac Marija III. Attems]], grof Attems (1774−1861); ⦁ Marija Jožefina Attems Svetokriška (roj. 30. junij 1775; † 9. november 1775);<br> ⦁ Alojz Attems Svetokriški (1776−1818), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl);<br> ⦁ Elizabeta Attems Svetokriška (1777−1844) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; <br> ⦁ Ferdinand Marija Attems Svetokriški (1779–1809); <br> ⦁ [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal; <br> ⦁ Franc Attems grof Svetokriški, (1783–1847), <br> ⦁ Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); <br> ⦁ Juda Attems Svetokriški (1786–1831).}} }} [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] [[Slika: Graz-Palais_Attems2.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu (fasada) na križišču ulic Sackstraße in Schloßbergplatz]] [[Slika:Rosenhof_Graz.JPG|thumb|250px|Palača Rosenhof v Gradcu]] [[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]] ''' Ferdinand Marija I. Attems ''' (''nemško'': Ferdinand Maria I., graf Attems), * [[22. januar]] [[1746]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[23. maj]] [[1820]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. Bil je politik, član štajerskega deželnega zbora. Opravljal je funkcijo štajerskega deželnega glavarja od leta 1800 do smrti leta 1820. »Ustanovil« je zdravilišče Rogaška Slatina. Na Štajerskem je bil grof Ferdinand Marija I., grof Attems zelo pomemben podpornik umetnosti in ustanovitelj risarske akademije v Gradcu ter podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz) sedaj Vipavski Križ, ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. [[Janez Friderik Attems|Janezu Frideriku]] in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Ferdinand Marija I. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin Ignaca Marije II. grofa Attemsa Svetokriškega. Ferdinand je od leta 1800 do smrti leta 1820 opravljal funkcijo štajerskega deželnega glavarja. Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški. Ferdinanda Attemsa so v otroštvu in mladosti poučevali zasebni učitelji, nakar se je vpisal na [[Univerza v Padovi|Univerzo v Padovi]] na študij prava. Leta 1770 je bil imenovan za [[Komornik (služba)|komornika]], leta 1772 pa za vladnega svetovalca. 11. aprila 1771 se je prvič pojavil kot član [[štajerski deželni zbor (parlament)|štajerskega deželnega zbora]] in bil 30. aprila 1778 izvoljen za svetnika odbora, 11. oktobra 1782 pa za člana deželnega deželnega sveta. Ukvarjal se je z vprašanji obdavčitve in bil nasprotnik centralizacijske politike [[cesar]]ja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]. [[Generalni deželni zbor]] Štajerske<ref>{{Internetquelle |autor=Landtag Steiermark-Land Steiermark, Florian Eigletsberger |url=https://www.landtag.steiermark.at/cms/ziel/122782990/DE/ |titel=600 Jahre Landtag Steiermark |sprache=de |abruf=2023-05-28}}</ref> (štajerski parlament) se ima za svojo obnovo leta 1791 zahvaliti njegovim prizadevanjem, potem ko sta cesarica [[Marija Terezija]] in kasneje cesar Jožef II. leta 1789 med drugim ukinila pravico stanov do podeljevanja davkov in tako obsodila deželni zbor na nepomembnost<ref>[[Friedrich Popelka|Fritz Popelka]]: Die Landeshauptleute im Zeitalter des Absolutismus, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Sonderband 6, 1962 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Fritz-POPELKA-Die-Landeshauptleute-im-Zeitalter-des-Absolutismus.pdf str.:36 Pridobljeno:2023-05-28</ref>; po smrti Jožefa II. je njegov naslednik [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] posesti vrnil po njihovih starih pravicah<ref>[[Karl Gottfried von Leitner]]:Die Erbhuldigung im Herzogthume Steiermark, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Heft 1, 1850 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H01_Carl-Gottlieb-von-LEITNER-Die-Erbhuldigung-im-Herzogthume-Steiermark.pdf|Abruf=2023-05-28}}</ref>, potem ko je Ferdinand Attems pripravil obsežen memorandum. 15. septembra 1794 je z odlokom prevzel splošno upravljanje novo ustanovljenega gledališča (danes [[Graško gledališče]]). Leta 1800 je bil izvoljen za štajerskega deželnega glavarja kot naslednik pokojnega [[Karl Tomaž Franc von Breuner|Karla Tomaža Franca von Breunerja]], kar je potrdil z imenovanjem sam cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] 28. januarja 1801; njegov naslednik kot deželni glavar po njegovi smrti leta 1820 je postal njegov sin [[Ignac Marija III. Attems|Ignac Marija Attems Svetokriški]]. Leta 1800 je bil imenovan tudi za člana monarhovega tajnega sveta. Med francosko invazijo leta 1809 (glej tudi [[Vojna pete koalicije|vojno pete koalicije]]) je vodil predsedstvo državne uprave, v katerem je bil tudi pisatelj Johann Ritter von Kalchberg. Ko denarnih zahtev Francozov ni bilo mogoče izpolniti, je Ferdinand Attems izdal dve [[menica|menici]] v vrednosti 500.000 in 200.000 goldinarjev, z zastavo sebe in svoje premične in nepremične lastnine, ki so ju Francozi sprejeli. Ko so se Francozi umaknili, mu je uspelo preprečiti načrtovano rušenje stolpa z uro v Gradcu in zvonika na [[Schlossberg, Gradec|Schlossbergu]], tako da je plačal 2.840 goldinarjev, ki so jih zagotovili meščani. Ferdinand Attems je bil prav tako izvoljen za podpredsednika Štajerske kmetijske družbe<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ennstalwiki.at/wiki/index.php/Steierm%C3%A4rkische_Landwirtschaftsgesellschaft |titel=Steiermärkische Landwirtschaftsgesellschaft |werk=EnnstalWiki |abruf=2023-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/jagdmuseum-landwirtschaftsmuseum/landwirtschaft/erzherzog-johann |titel=Erzherzog Johann und die Landwirtschaft |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Jagdmuseum und Landwirtschaftsmuseum, Schloss Stainz |abruf=2023-05-28}}</ref>, ki jo je leta 1819 ustanovil [[nadvojvoda]] [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janez Avstrijski]]. Leta 1819 se je zavzemal za ustanovitev Galerije slik Deželnih stanov v Gradcu<ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/sammlungen |titel=Die Sammlungen der Alten Galerie |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Stara Galerija (Alte Galerie), [[Schloss Eggenberg (Graz)|Grad Eggenberg]] |abruf=2023-05-28}}</ref>, po ustanovitvi Johanneuma leta 1811 pa je postal njegov prvi [[kustos]] in namestnik nadvojvode Janeza<ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, Izdajatelj Franz Härter, 1820 Online=https://books.google.com/books?id=hSoOAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA159&dq=Archiv+f%C3%BCr+Geographie,+Historie,+Staats-+und+Kriegskunst+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/unser-programm/ausstellungen/druckgraphik/an-das-publikum |titel=Ferdinand Maria Graf Attems – „An das Publikum“ |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Alte Galerie, Schloss Eggenberg |abruf=2023-05-29}}</ref>. Nadalje je v Gradcu skupaj z graverjem Johannom Veitom Kauperzom (1741–1816)[20] ustanovil Štajersko deželnozborsko akademijo za risanje<ref>[[Karl Acham]]: Kunst und Geisteswissenschaften aus Graz. Werk und Wirken überregional bedeutsamer Künstler und Gelehrter: vom 15. Jahrhundert bis zur Jahrtausendwende, Založba: Böhlau Verlag, Wien, 2009, ISBN=978-3-205-77706-9 Online=https://books.google.com/books?id=PvRqkfW4_hUC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA180&dq=zeichenakademie+graz&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst Založba Franz Härter, 1821 |Online=https://books.google.com/books?id=vk8OAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA131&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. == Ustanovitev zdravilišča Rogaška Slatina == Zelo se je zavzel za nakup zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini in za to, da bi se tam naselil zdravnik<ref>{{Internetquelle |url=https://www.rogaska-medical.com/de/rogaska-slatina/geschichte |titel=Geschichte |werk=Medical Center Rogaška |abruf=2023-05-29}}</ref><ref>Ernst-Hilarius Frölich: Reformen für Bad Rohitsch Založba A. Pichlers Wte. 1861 |Online=https://books.google.com/books?id=dzZTGE2QBNEC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA7&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>; v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po njem poimenovan Ferdinandov vrelec<ref>Joseph Burghardt : Vademecum von Rohitsch-Sauerbrunn Založba Leop. Sommer 1868 Online=https://books.google.com/books?id=vLw7ikFjlcIC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA34&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina. Poskrbel je, da so v vasi zgradili zdravilišče, tako da je kraj postal zbirališče mednarodnih voditeljev, kot so člani avstrijske cesarske družine ali Rothschildi iz Pariza<ref>{{Internetquelle |autor=Neumarkt am Wallersee bei Salzburg Peter Krackowizer |url=https://www.reisemosaik.at/Slowenien/Slowenien_Rogaska_Slatina.html |titel=Dober Dan Slovenija - Slowenien ueber Rogaska Slatina und Umgebung, von Peter Krackowizer aus Neumarkt am Wallersee bei Salzburg, Austria |sprache=de |abruf=2023-05-31}}</ref>. Po njegovi smrti je Leopold Kiesling leta 1824 izdelal bronast kip Ferdinanda Attemsa za njegov spomenik na Ferdinandovem hribu<ref>Max Joseph Schüler: Der Curort Rohitsch-Sauerbrunn in Steiermark, Založba: Leuschner & Lubensky, 1877 Online=https://books.google.com/books?id=vrOkPsIS67sC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA152&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref> v Rogaški Slatini (glej [[Rogaška Slatina]]). <ref>{{Internetquelle |url=https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si022 |titel=Rogaška Slatina - Ferdinand Graf von Attems |abruf=2023-05-29}}</ref> == Posesti == Ferdinand Marija I. državni grof Attems je imel v lasti naslednje gradove, dvorce s pripadajočimi gospostvi: * [[Palača Attemsov v Gradcu]], * [[Dvorec Rosenhof v Gradcu]], * [[Grad Brežice]] (1693-1945), * [[Grad Slovenska Bistrica]] (1717-1945, * [[Grad Vurberk]] ob Dravi (1715-1885), * [[Grad Turn v Brestanici]] (1721-1886), * [[Grad Hartenštajn]] (1716-1945), * [[Grad Podčetrtek]] (1682-1945), * [[Dvor Olimje]] Minoritski samostan Olimje (1805-1945), * [[Dvorec Dornava]] (1739-1820), * [[Dvorec Štatenberg]] (1730-1809), * Gospostvo Markovci, * [[Stari grad Gösting|Stari Grad in gospostvo Gösting]] in [[grad Gösting]] pri Gradcu (1707- do danes) Ferdinand Attems je leta 1781 pridobil Rosenhof v Gradcu in istega leta najpomembnejši del jezuitske samostanske poletne obedovalnice po njegovi ukinitvi. Leta 1803 je podedoval [[Dvorec Dornava]]. == Poroka in otroci == Ferdinand Attems je bil prvi sin grofa Ignaca Marije Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 26. februar 1714 v Gradcu † 17. junij 1762 na Dunaju) in njegove žene grofice Marije Jožefe († 1. aprila 1784 na Dunaju), hčerke grofa Janeza Franca Khuenskega zu Auer iz Belasija in Lichtenberškega; Imel je enajst bratov in sester. Od 22. februarja 1773 je bil poročen z Marijo Ano (8. september 1752 † 26. april 1839 v Gradcu), hčerko Vajkarda Volfganga Galla Gallensteinskega († 1802)[1], skupaj sta imela šest sinov in tri hčere<ref>{{Internetquelle |url=https://man8rove.com/fr/profile/7mvo44el-maria-anna-gall-von-gallenstein |titel=Maria Anna Gall von Gallenstein (1752 - 1839) |abruf=2023-05-29}}</ref> <ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>: * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradxu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * Marija Jožefina Attems Svetokriška (* 30. junij 1775; † 9. november 1775); * Alojz Attems Svetokriški (* 27. oktober 1776 v Gradcu; † 18. november 1818 v Gradcu), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl) (* 1790; † 3. maja 1818 v Gradcu); * Elizabeta Attems Svetokriška (* 11. novembra 1777 v Gradcu; † 1. septembra 1844 na Dunaju) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; * Ferdinand Marija Attems Svetokriški (* 8. september 1779 – †. april 1809 v Gradcu) plemič salzburškega knezo-nadškofa Hieronima von Colloredo leta 1794; * [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal, poročnik in deželni komtur Tevtonskega reda; * Franc Attems Svetokriški (* 24. marec 1783 v Gradcu; † 12. december 1847 v Gradcu); * Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); * Juda Attems Svetokriški (* 30. september 1786 v Gradcu; † 6. maj 1831 v Milanu). Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu (Avstrija). Pokopan je bil v kriptni kapeli pokopališča Steinfeld. <ref>{{Internetquelle |url=http://www.stadtpfarrkirche-graz.at/Start-46/Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerf.htm |titel=- Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerfriedhof-Stelenwand |abruf=2023-05-30}}</ref> Ferdinand Attems je prejel Veliki križ avstrijskega cesarskega reda Leopolda in Zlati križ za zasluge. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681. * {{BLKÖ|Attems, Ferdinand Graf|1|84|}} * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * {{NDB|1|424|425|Attems, Ferdinand Graf von|[[Nikolaus von Preradovich]]|135773067}} * ''Ferdinand Attems'' In: ''[[Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950|Österreichisches Biographisches Lexikon]]'' ([https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_A/Attems_Ferdinand-Maria_1746_1820.xml Digitalisat]). * [[Heinrich von Attems-Petzenstein|Heinrich Attems]]: ''Die Landeshauptleute Ferdinand und Ignaz Maria, Grafen von Attems''. In: ''Zeitschrift des [[Historischer Verein für Steiermark|Historischen Vereines für Steiermark]].'' Sonderband 6, 1962, S. 39–45 ([https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Heinrich-ATTEMS-Die-Landeshauptleute-Ferdinand-und-Ignaz-Maria-Grafen-von-Attems.pdf Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154. [[Kategorija:Attemsi]] lrssbcz94p4ev7fa2toaymno1334x2k 6741204 6741183 2026-08-23T11:16:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741204 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Ferdinand Marija I. Attems |image= Attems Wappen korrekt gr.png |caption= Upodobitev grba grofov Attemsov |birth_date={{birth_date|1746|1|22|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]] |death_date={{death date|1820|5|23|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=grof [[Ignac Marija II. Attems]] (1714– 1762) |mother=grofica Marija Jožefa, rojena Khuen von Belasy (1721–1784) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|Mariana baronica Gall Gallenstein|1773|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ [[Ignac Marija III. Attems]], grof Attems (1774−1861); ⦁ Marija Jožefina Attems Svetokriška (roj. 30. junij 1775; † 9. november 1775);<br> ⦁ Alojz Attems Svetokriški (1776−1818), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl);<br> ⦁ Elizabeta Attems Svetokriška (1777−1844) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; <br> ⦁ Ferdinand Marija Attems Svetokriški (1779–1809); <br> ⦁ [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal; <br> ⦁ Franc Attems grof Svetokriški, (1783–1847), <br> ⦁ Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); <br> ⦁ Juda Attems Svetokriški (1786–1831).}} }} [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] [[Slika: Graz-Palais_Attems2.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu (fasada) na križišču ulic Sackstraße in Schloßbergplatz]] [[Slika:Rosenhof_Graz.JPG|thumb|250px|Palača Rosenhof v Gradcu]] [[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]] ''' Ferdinand Marija I. Attems ''' (''nemško'': Ferdinand Maria I., graf Attems), * [[22. januar]] [[1746]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[23. maj]] [[1820]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. Bil je politik, član štajerskega deželnega zbora. Opravljal je funkcijo štajerskega deželnega glavarja od leta 1800 do smrti leta 1820. »Ustanovil« je zdravilišče Rogaška Slatina. Na Štajerskem je bil grof Ferdinand Marija I., grof Attems zelo pomemben podpornik umetnosti in ustanovitelj risarske akademije v Gradcu ter podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz) sedaj Vipavski Križ, ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. [[Janez Friderik Attems|Janezu Frideriku]] in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Ferdinand Marija I. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin Ignaca Marije II. grofa Attemsa Svetokriškega. Ferdinand je od leta 1800 do smrti leta 1820 opravljal funkcijo štajerskega deželnega glavarja. Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški. Ferdinanda Attemsa so v otroštvu in mladosti poučevali zasebni učitelji, nakar se je vpisal na [[Univerza v Padovi|Univerzo v Padovi]] na študij prava. Leta 1770 je bil imenovan za [[Komornik (služba)|komornika]], leta 1772 pa za vladnega svetovalca. 11. aprila 1771 se je prvič pojavil kot član [[štajerski deželni zbor (parlament)|štajerskega deželnega zbora]] in bil 30. aprila 1778 izvoljen za svetnika odbora, 11. oktobra 1782 pa za člana deželnega deželnega sveta. Ukvarjal se je z vprašanji obdavčitve in bil nasprotnik centralizacijske politike [[cesar]]ja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]. [[Generalni deželni zbor]] Štajerske<ref>{{Internetquelle |autor=Landtag Steiermark-Land Steiermark, Florian Eigletsberger |url=https://www.landtag.steiermark.at/cms/ziel/122782990/DE/ |titel=600 Jahre Landtag Steiermark |sprache=de |abruf=2023-05-28}}</ref> (štajerski parlament) se ima za svojo obnovo leta 1791 zahvaliti njegovim prizadevanjem, potem ko sta cesarica [[Marija Terezija]] in kasneje cesar Jožef II. leta 1789 med drugim ukinila pravico stanov do podeljevanja davkov in tako obsodila deželni zbor na nepomembnost<ref>[[Friedrich Popelka|Fritz Popelka]]: Die Landeshauptleute im Zeitalter des Absolutismus, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Sonderband 6, 1962 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Fritz-POPELKA-Die-Landeshauptleute-im-Zeitalter-des-Absolutismus.pdf str.:36 Pridobljeno:2023-05-28</ref>; po smrti Jožefa II. je njegov naslednik [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] posesti vrnil po njihovih starih pravicah<ref>[[Karl Gottfried von Leitner]]:Die Erbhuldigung im Herzogthume Steiermark, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Heft 1, 1850 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H01_Carl-Gottlieb-von-LEITNER-Die-Erbhuldigung-im-Herzogthume-Steiermark.pdf|Abruf=2023-05-28}}</ref>, potem ko je Ferdinand Attems pripravil obsežen memorandum. 15. septembra 1794 je z odlokom prevzel splošno upravljanje novo ustanovljenega gledališča (danes [[Graško gledališče]]). Leta 1800 je bil izvoljen za štajerskega deželnega glavarja kot naslednik pokojnega [[Karl Tomaž Franc von Breuner|Karla Tomaža Franca von Breunerja]], kar je potrdil z imenovanjem sam cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] 28. januarja 1801; njegov naslednik kot deželni glavar po njegovi smrti leta 1820 je postal njegov sin [[Ignac Marija III. Attems|Ignac Marija Attems Svetokriški]]. Leta 1800 je bil imenovan tudi za člana monarhovega tajnega sveta. Med francosko invazijo leta 1809 (glej tudi [[Vojna pete koalicije|vojno pete koalicije]]) je vodil predsedstvo državne uprave, v katerem je bil tudi pisatelj Johann Ritter von Kalchberg. Ko denarnih zahtev Francozov ni bilo mogoče izpolniti, je Ferdinand Attems izdal dve [[menica|menici]] v vrednosti 500.000 in 200.000 goldinarjev, z zastavo sebe in svoje premične in nepremične lastnine, ki so ju Francozi sprejeli. Ko so se Francozi umaknili, mu je uspelo preprečiti načrtovano rušenje stolpa z uro v Gradcu in zvonika na [[Schlossberg, Gradec|Schlossbergu]], tako da je plačal 2.840 goldinarjev, ki so jih zagotovili meščani. Ferdinand Attems je bil prav tako izvoljen za podpredsednika Štajerske kmetijske družbe<ref>{{Internetquelle |url=https://www.ennstalwiki.at/wiki/index.php/Steierm%C3%A4rkische_Landwirtschaftsgesellschaft |titel=Steiermärkische Landwirtschaftsgesellschaft |werk=EnnstalWiki |abruf=2023-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/jagdmuseum-landwirtschaftsmuseum/landwirtschaft/erzherzog-johann |titel=Erzherzog Johann und die Landwirtschaft |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Jagdmuseum und Landwirtschaftsmuseum, Schloss Stainz |abruf=2023-05-28}}</ref>, ki jo je leta 1819 ustanovil [[nadvojvoda]] [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janez Avstrijski]]. Leta 1819 se je zavzemal za ustanovitev Galerije slik Deželnih stanov v Gradcu<ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/sammlungen |titel=Die Sammlungen der Alten Galerie |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Stara Galerija (Alte Galerie), [[Schloss Eggenberg (Graz)|Grad Eggenberg]] |abruf=2023-05-28}}</ref>, po ustanovitvi Johanneuma leta 1811 pa je postal njegov prvi [[kustos]] in namestnik nadvojvode Janeza<ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, Izdajatelj Franz Härter, 1820 Online=https://books.google.com/books?id=hSoOAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA159&dq=Archiv+f%C3%BCr+Geographie,+Historie,+Staats-+und+Kriegskunst+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.museum-joanneum.at/alte-galerie/unser-programm/ausstellungen/druckgraphik/an-das-publikum |titel=Ferdinand Maria Graf Attems – „An das Publikum“ |werk=museum-joanneum.at |hrsg=Alte Galerie, Schloss Eggenberg |abruf=2023-05-29}}</ref>. Nadalje je v Gradcu skupaj z graverjem Johannom Veitom Kauperzom (1741–1816)[20] ustanovil Štajersko deželnozborsko akademijo za risanje<ref>[[Karl Acham]]: Kunst und Geisteswissenschaften aus Graz. Werk und Wirken überregional bedeutsamer Künstler und Gelehrter: vom 15. Jahrhundert bis zur Jahrtausendwende, Založba: Böhlau Verlag, Wien, 2009, ISBN=978-3-205-77706-9 Online=https://books.google.com/books?id=PvRqkfW4_hUC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA180&dq=zeichenakademie+graz&hl=de Pridobljeno 2023-05-28</ref><ref>Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst Založba Franz Härter, 1821 |Online=https://books.google.com/books?id=vk8OAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA131&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. == Ustanovitev zdravilišča Rogaška Slatina == Zelo se je zavzel za nakup zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini in za to, da bi se tam naselil zdravnik<ref>{{Internetquelle |url=https://www.rogaska-medical.com/de/rogaska-slatina/geschichte |titel=Geschichte |werk=Medical Center Rogaška |abruf=2023-05-29}}</ref><ref>Ernst-Hilarius Frölich: Reformen für Bad Rohitsch Založba A. Pichlers Wte. 1861 |Online=https://books.google.com/books?id=dzZTGE2QBNEC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA7&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>; v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po njem poimenovan Ferdinandov vrelec<ref>Joseph Burghardt : Vademecum von Rohitsch-Sauerbrunn Založba Leop. Sommer 1868 Online=https://books.google.com/books?id=vLw7ikFjlcIC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA34&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref>. Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina. Poskrbel je, da so v vasi zgradili zdravilišče, tako da je kraj postal zbirališče mednarodnih voditeljev, kot so člani avstrijske cesarske družine ali Rothschildi iz Pariza<ref>{{Internetquelle |autor=Neumarkt am Wallersee bei Salzburg Peter Krackowizer |url=https://www.reisemosaik.at/Slowenien/Slowenien_Rogaska_Slatina.html |titel=Dober Dan Slovenija - Slowenien ueber Rogaska Slatina und Umgebung, von Peter Krackowizer aus Neumarkt am Wallersee bei Salzburg, Austria |sprache=de |abruf=2023-05-31}}</ref>. Po njegovi smrti je Leopold Kiesling leta 1824 izdelal bronast kip Ferdinanda Attemsa za njegov spomenik na Ferdinandovem hribu<ref>Max Joseph Schüler: Der Curort Rohitsch-Sauerbrunn in Steiermark, Založba: Leuschner & Lubensky, 1877 Online=https://books.google.com/books?id=vrOkPsIS67sC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA152&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31</ref> v Rogaški Slatini (glej [[Rogaška Slatina]]). <ref>{{Internetquelle |url=https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si022 |titel=Rogaška Slatina - Ferdinand Graf von Attems |abruf=2023-05-29}}</ref> == Posesti == Ferdinand Marija I. državni grof Attems je imel v lasti naslednje gradove, dvorce s pripadajočimi gospostvi: * [[Palača Attemsov v Gradcu]], * [[Dvorec Rosenhof v Gradcu]], * [[Grad Brežice]] (1693-1945), * [[Grad Slovenska Bistrica]] (1717-1945, * [[Grad Vurberk]] ob Dravi (1715-1885), * [[Grad Turn v Brestanici]] (1721-1886), * [[Grad Hartenštajn]] (1716-1945), * [[Grad Podčetrtek]] (1682-1945), * [[Dvor Olimje]] Minoritski samostan Olimje (1805-1945), * [[Dvorec Dornava]] (1739-1820), * [[Dvorec Štatenberg]] (1730-1809), * Gospostvo Markovci, * [[Stari grad Gösting|Stari Grad in gospostvo Gösting]] in [[grad Gösting]] pri Gradcu (1707- do danes) Ferdinand Attems je leta 1781 pridobil Rosenhof v Gradcu in istega leta najpomembnejši del jezuitske samostanske poletne obedovalnice po njegovi ukinitvi. Leta 1803 je podedoval [[Dvorec Dornava]]. == Poroka in otroci == Ferdinand Attems je bil prvi sin grofa Ignaca Marije Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 26. februar 1714 v Gradcu † 17. junij 1762 na Dunaju) in njegove žene grofice Marije Jožefe († 1. aprila 1784 na Dunaju), hčerke grofa Janeza Franca Khuenskega zu Auer iz Belasija in Lichtenberškega; Imel je enajst bratov in sester. Od 22. februarja 1773 je bil poročen z Marijo Ano (8. september 1752 † 26. april 1839 v Gradcu), hčerko Vajkarda Volfganga Galla Gallensteinskega († 1802)[1], skupaj sta imela šest sinov in tri hčere<ref>{{Internetquelle |url=https://man8rove.com/fr/profile/7mvo44el-maria-anna-gall-von-gallenstein |titel=Maria Anna Gall von Gallenstein (1752 - 1839) |abruf=2023-05-29}}</ref> <ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>: * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradxu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * Marija Jožefina Attems Svetokriška (* 30. junij 1775; † 9. november 1775); * Alojz Attems Svetokriški (* 27. oktober 1776 v Gradcu; † 18. november 1818 v Gradcu), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl) (* 1790; † 3. maja 1818 v Gradcu); * Elizabeta Attems Svetokriška (* 11. novembra 1777 v Gradcu; † 1. septembra 1844 na Dunaju) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; * Ferdinand Marija Attems Svetokriški (* 8. september 1779 – †. april 1809 v Gradcu) plemič salzburškega knezo-nadškofa Hieronima von Colloredo leta 1794; * [[Joseph von Attems-Heiligenkreuz|Jožef Alojz Attems]] grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal, poročnik in deželni komtur Tevtonskega reda; * Franc Attems Svetokriški (* 24. marec 1783 v Gradcu; † 12. december 1847 v Gradcu); * Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); * Juda Attems Svetokriški (* 30. september 1786 v Gradcu; † 6. maj 1831 v Milanu). Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu (Avstrija). Pokopan je bil v kriptni kapeli pokopališča Steinfeld. <ref>{{Internetquelle |url=http://www.stadtpfarrkirche-graz.at/Start-46/Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerf.htm |titel=- Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerfriedhof-Stelenwand |abruf=2023-05-30 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231208134752/http://www.stadtpfarrkirche-graz.at/Start-46/Steinfeldfriedhof-Graz-Friedhof-Kriegerf.htm |date=2023-12-08 }}</ref> Ferdinand Attems je prejel Veliki križ avstrijskega cesarskega reda Leopolda in Zlati križ za zasluge. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681. * {{BLKÖ|Attems, Ferdinand Graf|1|84|}} * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * {{NDB|1|424|425|Attems, Ferdinand Graf von|[[Nikolaus von Preradovich]]|135773067}} * ''Ferdinand Attems'' In: ''[[Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950|Österreichisches Biographisches Lexikon]]'' ([https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_A/Attems_Ferdinand-Maria_1746_1820.xml Digitalisat]). * [[Heinrich von Attems-Petzenstein|Heinrich Attems]]: ''Die Landeshauptleute Ferdinand und Ignaz Maria, Grafen von Attems''. In: ''Zeitschrift des [[Historischer Verein für Steiermark|Historischen Vereines für Steiermark]].'' Sonderband 6, 1962, S. 39–45 ([https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Heinrich-ATTEMS-Die-Landeshauptleute-Ferdinand-und-Ignaz-Maria-Grafen-von-Attems.pdf Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154. [[Kategorija:Attemsi]] t6ydovpj1jpub3x10cnzkoypm6m1728 0 607044 6741110 6740709 2026-08-23T05:47:09Z Octopus 13285 /* Odnosi s Sogdijci */ nadaljevanje 6741110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Ujgurski kaganat | common_name = Ujgursko cesarstvo | native_name = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}} <br /> {{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}} | status = nomadsko cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | capital = {{plainlist| *[[Otuken]]<ref>{{cite web |url=http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |title=Data |publisher=www.tekedergisi.com |access-date=2020-01-19 |archive-date=2020-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200626141444/http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |url-status=dead }}</ref> *[[Ordu-Balik]] (kasneje)}} | religion = {{plainlist| *[[manihejstvo]] (uradno) *[[tengrizem]] *[[budizem]] *[[nestorijanstvo]]}} | common_languages = {{plainlist| *[[Ujgurščina|stara ujgurščina]] *[[kitajščina|srednja kitajščina]]}} | year_start = 744 | year_end = 840 | image_coat = Yaglakar_clan_tamga.png | symbol_type = [[Tamga]] klana Jaglakar | p1 = Drugi turški kaganat | s1 = Karahanidski kanat | s2 = Gansu | s3 = Kočo | s4 = Kirgiški kaganat {{!}}Jenisejski kirgiški kaganat | image_flag = | image_map = Map of the Uyghur Khaganate.png | image_map_caption = Ozemlje Ujgurskega kaganata (745–850)<ref>{{cite book |last1=Bosworth |first1=C.E. |title=History of Civilizations of Central Asia, Volume 4|date=1 January 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=428 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA428 |language=en}}</ref> | title_leader = Kagan | leader1 = [[Kutlug I. Bilge]] (prvi) | year_leader1 = 744–747 | leader2 = [[Enjan kagan]] (zadnji) | year_leader2 = 841–847 | stat_year1 = Leto 800 | ref_area1 = <ref name="Turchin222">{{cite journal|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|date=December 2006|title=East-West Orientation of Historical Empires|url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|journal=Journal of World-Systems Research|volume=12|issue=2|page=222|issn=1076-156X|last1=Turchin|first1=Peter|access-date=16 September 2016}}</ref><ref name="Taagepera493">{{cite journal|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|first=Rein|last=Taagepera|author-link=|jstor=2600793|url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807|url-access=subscription}}</ref> | stat_area1 = 3100000 }} {{chinese | pic = Conversion of Bögü Qaghan (759-780 CE) to Manicheism in 762 (detailed of Bögü Qaghan in a suit of armour, kneeling to a Manichean high priest).jpg | picsize = 300px | piccap = Bogu Kagan, tretji kagan Ujgurov, se spreobrača v [[manihejstvo]]<ref>List iz Manihejske knjige MIK III 4979, 8. stoletje</ref><ref name="RX577-578">{{cite book |last1=Rong |first1=Xinjian |title=The Silk Road and Cultural Exchanges between East and West |date=24 October 2022 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=978-90-04-51259-7 |pages=577–578 |url=https://doi.org/10.1163/9789004512597_006 |chapter=Gaochang in the Second Half of the 5th Century and Its Relations with the Rouran Qaghanate and the Kingdoms of the Western Regions|doi=10.1163/9789004512597_006 }}</ref> | altname = Huihu <!--/ Huigu; see talk page--> | t2 = {{linktext|回鶻}} | s2 = 回鹘 | p2 = Huíhú <!--<br> Huígǔ; see talk page--> | w2 = Hui-hu <!--<br> Hui-ku; see talk page--> | l2 = | altname3 = Huihe | t3 = {{linktext|回紇}} | s3 = 回纥 | p3 = Huíhé | w3 = Hui-ho | l3 = | altname4 = Devet plemen | c4 = {{linktext|九|姓}} | p4 = Jiǔxìng | w4 = Chiu-hsing | l4 = Devet [[Kitajski priimek|priimkov]] | lang1 = [[stara turščina]] | lang1_content = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}}<br>{{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}}<br>"Ljudstvo devetih plemen]]" }} '''Ujgurski kaganat''', ki se je sam opredelil kot '''Tokuz Oguz''' (Devet plemen),<ref>{{cite book|author=E.J. Brill|year=1962|title=Four studies on the history of Central Asia|page=88}}</ref><ref>{{cite book|first=Scott C.|last=Levi|year=2009|title=Islamic Central Asia: An Anthology of Historical Sources|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author=V. V. Barthold|year=1956|title=Four Studies on Central Asia|page=88}}</ref> dinastija Tang pa ga je imenovala '''Džušing''',{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} je bil turški kaganat,{{sfn|Benson|1998|p=16–19}} ki je obstajal približno sto let od sredine 8. do sredine 9. stoletja. Kaganat je bil plemenska zveza z vodilnim ujgurskim plemstvom.{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} ==Zgodovina== ===Vzpon=== Sredi 5. stoletja so bili Ujguri pleme Tele, podložno [[Prvi turški kaganat|Prvemu turškemu kaganatu]] (552–603).<ref name="Old Book of Tang">Chapter 195, Huihe. See [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7195 wikisource]</ref> Leta 657 je [[Zahodni turški kaganat]] premagala dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], nakar so Ujguri prestopili k dinastiji Tang. Ujguri so se že pred tem nagibali k zavezništvu s dinastijo Tang, ko so se leta 627 na njihovi strani borili proti [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskemu cesarstvu]] in Turkom.{{sfn|Latourette|1964|p=144}}{{sfn|Haywood|1998|p=3.2}} Leta 742 so se [[Ujguri]], [[Karluki]] in [[Basmili]] uprli [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]].{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}} Leta 744 so Basmili zavzeli turško prestolnico [[Otuken]] in ubili vladajočega kagana [[Ozmiš kagan|Ozmiša]]. Kasneje istega leta se je proti Basmilom izoblikovala ujgursko-karluška zveza in jih premagala. Njihov kagan je bil ubit in Basmili kot ljudstvo so prenehali obstajati. Kasneje so sovražnosti med Ujguri in Karluki prisilile Karluke, da so se preselili na zahod v [[Sedmerorečje|Žetisu]] in se spopadli s [[Turgeški kaganat|Turgeši]]. Leta 766 so jih premagali in osvojili njihovo ozemlje.{{sfn|Sinor|1990|p=349}} Prvi ujgurski kagan, [[Kutlug I. Bilge]], je trdil, da je vrhovni vladar vseh plemen. Svojo prestolnico je zgradil v [[Ordu-Balik]]u. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' je ozemlje Ujgurskega kaganata takrat ''"na svojem vzhodnem koncu doseglo ozemlje Šiveja, na zahodu [[Altaj|Altajsko gorovje]], na jugu pa puščavo [[Gobi]], tako da je pokrivalo celotno ozemlje [[Šiungnu]]jev"''.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=Chapter 217 part 1 |quote="{{lang|zh-hant|東極室韋，西金山，南控大漠，盡得古匈奴地。}}"}}</ref> Leta 745 so Ujguri ubili [[Kulun beg]]a, zadnjega kagana [[Gokturki|Gokturkov]], in njegovo glavo poslali dinastiji Tang.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} ===Plemena=== V knjigi ''[[Tang huijao]]'' (''Institucionalna zgodovina dinastije Tang'') je v 98. zvezku naštetih devet plemen s priimkom Tokuz Oguz. Seznam plemen je tudi v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]''. Po mnenju japonskih zgodovinarjev Hašimota, Katajame in Sengeja je vsako ime na seznamih v knjigah Tanga pomenilo priimek poglavarja tistega plemena. Na drugem setnamu v ''Tang Huijao'' so imena plemen zapisana tudi v turškem jeziku.{{sfn|Golden|1992|p=156–157}}<ref>{{cite journal|last= Senga|first= T.|title= The Toquz Oghuz Problem and the Origins of the Khazars|journal= Journal of Asian History |volume=24 |issue=1|year= 1990|pages= 57–69|jstor= 419253799}}</ref> Walter Bruno Henning je leta 1938 {{sfn|Henning|1938|p=554–558}} imena devetih plemen povezal z imeni na ''Staël-Holsteinovem zvitku'', pisanem v sakejskem jeziku, kot so jih zapisali avtorji Hani. {| class="wikitable sortable" |- ! Plemensko ime v mandarinščini in pinjinu !! Plemensko ime v sakijščini !! Plemensko ime v stari turščini !! Priimek v stari turščini !! Priimek v sakijščini || Priimek v mandarinščini in pinjinu |- | 迴紇 (''Huihe'') || || ''Uyğur'' 𐰺𐰍𐰖𐰆 || 𐰖𐰍𐰞𐰴𐰺 ''Yağlaqar'' || ''Yahīdakari'' ||藥羅葛 (''Jaoluoge'') |- | 僕固 (''Pugu'') || ''Bākū'' || *''Buqu[t]'' || *''(H)Uturqar'' || || 胡咄葛 (''Huduoge'') |- | 渾 (''Hun'') || || *''Qun'' || *''Kürebir'' || ''Kurabīri'' || 咄羅勿 (''Guluovu'') |- | 拔曳固 (''Bajegu'') || ''Bayarkāta'' || ''Bayırku'' || *''Boqsıqıt'' || ''Bāsikātti'' || 貊歌息訖 (''Mogešiči'') |- | 同羅 (''Tongluo'') || ''Ttaugara'' || ''Tongra'' || *''Avučağ'' || || 阿勿嘀 (''A-Vudi'') |- | 思結 (''Sidžje'') || ''Sīkari'' || *''Sıqar'' || *''Qasar'' || || 葛薩 (''Gesa'') |- | 契苾 (''Čibi'') || ''Kāribari'' || || || || 斛嗢素 (''Huvasu'') |- | 阿布思 (''A-Busi'') || || || *''Yabutqar'' || ''Yabūttikari'' || 藥勿葛 (''Jaovuge'') |- | 骨倫屋骨(思) (''Gulunvugu(si)'') || || || *''(Q)Ayabir'' || ''Ayabīri'' || 奚耶勿 (''Šijavu'') |} ===Zlata doba=== [[Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 064.jpg|thumb|left|Ujgurski princesi na freski v Bezekliku]] Leta 747 je [[Kutlug I. Bilge]] umrl. Nasledil ga je njegov najmlajši sin [[Bajančur kan]], ki je zgradil številne trgovske postaje za trgovanje s Tangom in dobiček uporabil za gradnjo prestolnice [[Ordu-Balik]] in Baj Balika, mesta višje ob reki Selenga. Nato se je odpravil na vrsto pohodov, da bi pod svojo zastavo združil vsa stepska ljudstva. V tem času se je cesarstvo širilo in pod svojo oblast priključilo [[Oguzi|Sekiške Oguze]], [[Kirgizi|Kirgize]], [[Karluki|Karluke]], [[Turgeši|Turgeše]], [[Tatari|Tokuške Tatare]], [[Čiki|Čike]] in ostanke [[Basmili|Basmilov]]. Leta 751 je cesarstvo Tang utrpelo strateški poraz z [[Arabci]] v [[Bitka pri Talasu|bitki pri Talasu]]. Tang se je po porazu umaknil iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kar je Ujgurom omogočilo, da so postali nova prevladujoča sila v regiji.<ref>{{cite book |last1=Rhie |first1=Marylin Martin |title=Early Buddhist Art of China and Central Asia, Volume 2 The Eastern Chin and Sixteen Kingdoms Period in China and Tumshuk, Kucha and Karashahr in Central Asia (2 vols) |date=15 July 2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-39186-4 |url=https://books.google.com/books?id=ogD1DwAAQBAJ&pg=PA724 |language=en|quote= }}</ref> Leta 755 se je začel [[An Lušanov upor]] proti dinastiji Tang. Naslednje leto se je cesar [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] iz dinastije Tang obrnil po pomoč k Bajančurju. Kan mu je poslal približno 4000 ujgurskih konjenikov pod poveljstvom svojega sina, ki so pomagali osvojiti izgubljeni mesti [[Čangan]] in [[Luojang]]. Po osvojitvi Luojanga so Ujguri tri dni ropali in se ustavili šele potem, ko so zbrali veliko količino svilenih tkanin. Za svojo pomoč so od cesarja dobili še 20.000 zvitkov svile in častne nazive. Ujguri so začeli trgovati s konji in za vsakega prodanega konja dobili 40 zvitkov svile. Med bivanjem v dinastiji Tang so dobili status gosta.{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}}{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Sklepali so tudi vzajemne poroke. Bajančur se je poročil s princeso Ninguo, ujgurski princ pa s princeso iz Tanga.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} Cesarstvi sta leta 756 sklenili zavezništvo proti An Lušanu in ga potrdili s porokami. Bajančur je svojo hčerko, princeso Pijio, poročil s princem Li Čengcajem, sam pa se je poročil s princeso Ningguo, hčerko cesarja Sudzonga. [[Slika:Uyghur princes wearing Chinese-styled robes and headgear. Bezeklik, Cave 9, 9-12th century CE.jpg|thumb|250px|Ujgurski princi v kitajskih oblačilih in s kitajskimi pokrivali; Bezeklik, jama 9, 9.–12. stoletje]] Leta 758 so Ujguri svojo pozornost usmerili na severne [[Kirgizi|Kirgize]] v porečju [[Jenisej]]a. Bajančur je uničil več njihovih trgovskih postojank in nato premagal kirgiško vojsko in usmrtil njihovega kana.{{sfn|Barfield|1989|p=152}} : ''"Na dan ren-shen v petem mesecu prvega leta vladavine Čjanjuana [29. marec 758] so odposlanci Hui-heja [Ujgurskega kaganata], Duo-ji-hai-a-boja in drugih, skupaj osemdeset ljudi, ter emir Črnooblečenih Dašijev [Abasidski kalifat], Nao-ven in drugi, skupaj osem ljudi, prišli hkrati na obisk [dvora Tanga]; ko so se sprehodili do stranskega vhoda v palačo, sta se [obe delegaciji] prepirali, kdo naj prvi [stopil pred cesarja]. Tolmači in palačni tajniki so jih razporedili v levo in desno skupino, potem pa so hkrati vstopili skozi vzhodna in zahodna vrata. [Po tem] sta Ven-še-ši in odposlanec Črnooblečenih Dašijev obiskala [kitajskega cesarja]."''{{sfn|Wan|2017|p=42}} : — Cefu Juangui Leta 759 so Ujguri ponovno poskušali pomagati Tangu pri zatiranju upornikov, vendar jim je to spodletelo. Bajančur kan je umrl. Nasledil ga je sin [[Bogu kagan]].{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Leta 762 je Bogu kagan načrtoval napad na dinastijo Tang s 4.000 vojaki, po pogajanjih pa je prestopil na njeno stran in pomagal poraziti upornike v Luojangu. Po bitki su Ujguri izropali mesto. Prebivalci so se zatekli v budistične templje, ki so jih Ujguri zažgali. Ubitih je bilo več kot 10.000 ljudi. Dinastija Tang je morala Ujgurom za pomoč izplačati 100.000 zvitkov svile, šele potem so zapustili državo.{{sfn|Barfield|1989|p=152–153}} Med pohodom je Bogu kan srečal manihejske duhovnike, ki so ga spreobrnili v [[manihejstvo]], ki je postalo uradna vera Ujgurskega kaganata.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} ===Propad=== {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 400 | caption_align = center | align = right | direction = horizontal | header = | image1 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (detail).jpg | image2 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (man in full armour, detail).jpg | footer = Fragmenta slike na svili iz manihejskega templja blizu [[Gaočang]]a, ki prijazuje moške v oklepih; 8. ali 9. stoletje, [[Muzej azijske umetnosti]], [[Berlin]]<ref>{{cite book |last1=SKUPNIEWICZ |first1=Patryk (Siedlce University, Poland) |title=Crowns, hats, turbans and helmets.The headgear in Iranian history volume I: Pre-Islamic Period|date=2017 |publisher=K. Maksymiuk & G. Karamian |location=Siedlce-Tehran |page=253 |url=https://www.researchgate.net/publication/323545452}}</ref> }} Leta 839 je bil [[Džangšin kagan]] prisiljen storiti samomor. Prestol je s pomočjo 20.000 [[Šatuoji|šatuojskih]] konjenikov iz [[Ordos]]a zasedel minister [[Kasar kagan]]. Še istega leta so se zgodili lakota, epidemija in posebej huda zima, ki je ubila veliko živine, na kateri je temeljilo ujgursko gospodarstvo.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8B |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=chapter 217 part 2 |quote="{{lang|zh-hant|方歲饑，遂疫，又大雪，羊、馬多死}}"}}</ref> Leta 840 je Kulug Baga, eden od devetih ujgurskih ministrov in Kasarjev tekmec, pobegnil k Jenisejskim [[Kirgizi|Kirgizom]] in jih pozval, naj napadejo Ujgurski kaganat s severa. Z vojsko približno 80.000 konjenikov so Kirgizi izropali [[Ordu-Balik]] in ga zravnali z zemljo.{{sfn|Drompp|2005|p=37}} Kasarja so ujeli takoj obglavili. Nato so uničili še druga mesta po Ujgurskem kaganatu in jih do tal požgali. Ujguri so pobegnili v dveh skupinah. Skupina s 30.000 možmi, ki jo je vodil aristokrat [[Ormaz]], je poiskala zatočišče na ozemlju Tanga, vendar je cesar [[Vudzong]] iz Tanga ukazal zaprtje meja. Druga skupina, ki je štela 100.000 mož in jo je vodil Baojijev sin [[Vudžje kagan]], je prav tako pobegnila na ozemlje Tanga. Vudžje je od cesarja zahteval prostor za naselitev, pa tudi zaščito manihejcev in hrano. Vudzong je zahteve ocenil kot nesprejemljive in jih zavrnil. Ormazu je podelil azil v zameno za sodelovanje njegove vojske proti Vudžjeju. Dve leti pozneje je Vudzong prepoved manihejstva razširil na [[krščanstvo]], [[zaratustrstvo]] in zlasti [[budizem]].{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} [[Slika:Soldiers from Karasahr, 8th century.jpg|thumb|left|Vojaka iz [[Karasahr]]a, 8. stoletje]] Jenisejski Kirgizi in dinastija Tang so med letoma 840 in 848 začeli uspešno vojno proti Ujgurskemu kaganatu, pri čemer so kot utemeljitev za zavezništvo uporabili svoje domnevne družinske vezi.<ref>{{cite journal |last1=Drompp|first1=Michael R. |date=1999 |title=Breaking the Orkhon Tradition: Kirghiz Adherence to the Yenisei Region after A. D. 840 |url=https://www.jstor.org/stable/605932 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=119 |issue=3 |pages=390–403 |doi= 10.2307/605932|jstor=605932 |access-date=4 September 2021|url-access=subscription }}</ref> Leta 841 se je Vudžje s svojimu Ujguri odpravil na pohod v današnji Šaanši. Leta 843 je vojska dinastije Tang pod vodstvom Ši Šjonga napadla Ujgure in 13. februarja 843 na gori "Ubij barbare" (Šahu) ubila 10.000 mož.{{sfn|Drompp|2005|p=114}} Vudžje je bil ranjen.<ref name="Dardess2010">{{cite book|first=John W.|last=Dardess|title=Governing China: 150–1850|url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA32|date=10 September 2010|publisher=Hackett Publishing|isbn=978-1-60384-447-5|pages=32–}}</ref>{{sfn|Drompp|2005|p=114}}<ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+843&pg=PA92 |location= |publisher=BRILL |page=92 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref><ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+uyghur&pg=PA99 |location= |publisher=BRILL |page=99 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref> Po porazu je Vudzong ukazal, da preživele ujgurske vojake razdelijo med različne enote vojske Tanga. Ker se je Ormaz temu uprl, je general Lu Mian pobil vse njegove vojake. V porazu dveh glavnih ujgurskih skupin je Vudzong videl priložnost, da se znebi manihejcev. Ukazal je uničenje manihejskih templjev v več mestih, zaplembo njihovih posesti in usmrtitev duhovščine.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} : ''"V četrti luni leta 843 je bil izdan cesarski odlok, [ki je ukazal] ubiti manihejske duhovnike cesarstva. [...] Manihejske duhovnike Ujguri zelo spoštujejo."''{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} : — Ennin Leta 846 je bil Vudžje po šestletnem vladanju ubit, potem ko se je boril proti Kirgizom, podpornikom svojega tekmeca Ormaza, bratu Kasarju in vojakom dinastije Tang v Ordosu in današnjem Šaanšiju.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} Njegovega brata [[Enjan kagan]]a so sile dinastije Tanga odločilno premagale leta 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} ===Nasledniki=== [[Slika:Dunhuang Uighur king.jpg|thumb|Ujgurski kralj iz pokrajine Turfan s spremstvom; jama Mogao 409, 11.–13. stoletje]] [[Jenisejski Kirgizi]], ki so nasledili Ujgurski kaganat, niso imeli veliko interesa za vladanje imperiju, ki so ga uničili. Obvladovali so ozemlje od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] na vzhodu do reke [[Irtiš]] na zahodu. Ujguru Kulug Bagi, ki je prebegnil na njihovo stran, so prepustili oblast nad [[Dolina Orhona|dolino Orhona]]. Med vladavino cesarja Jidzonga iz Tanga (vladal 860–873) so bili zabeleženi trije stiki med Tangom in Kirgizi, narava njihovih odnosov pa ni jasna. Oblikovalci politik Tanga so trdili, da gradnja kakršnih koli odnosov s Kirgizi nima smisla, saj jih Ujguri ne ogrožajo več. [[Kitani]] so leta 890 Kirgizom odvzeli dolino Orhona, zatem pa ni zabeleženih nobenih nadaljnjih nasprotovanj Kirgizov.{{sfn|Barfield|1989|p=165}}{{sfn|Golden|1992|p=181}} Kitanski vladar [[Abaodzi]] je leta 924 razširil svoj vpliv na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]], vendar ni nobenih znakov o kakršnem koli konfliktu s Kirgizi. Edini podatki iz kitanskih ([[Dinastija Ljao|Ljao]]) virov o Kirgizih, kažejo, da sta sili vzdrževali diplomatske odnose. Znanstveniki, ki pišejo o kirgiškem 'cesarstvu' približno od leta 840 do 924, opisujejo izmišljotino. Vsi razpoložljivi dokazi kažejo, da Kirgizi kljub nekaterim kratkotrajnim razširitvam svoje moči na Mongolsko planoto po svojih zmagah v 840. letih tam niso ohranili niti pomembne politične niti vojaške prisotnosti.{{sfn|Barfield|1989|p=165}}{{sfn|Golden|1992|p=181}} Po padcu Ujgurskega kaganata so se Ujguri preselili proti jugu in ustanovili [[Ujgursko kraljestvo Gandžov]] v sedanjem [[Gansu]]ju {{sfn|Golden|2011|p=47}} in kraljestvo [[Kočo]] blizu sodobnega [[Turpan]]a. Ujguri v Koču so se spreobrnili v [[budizem]] in so bili po besedah [[Mahmud al-Kašgari|Mahmuda al-Kašgarija]] 'najmočnejši neverniki'. Ujgure iz Gandžova so v 30. letih 11. stoletja podjarmili [[Tanguti]].{{sfn|Millward|2007|p=50}} Kašgari je Ujgure hvalil kot dvojezične turkofone, katerih turško narečje je ostalo 'čisto' in 'najbolj pravilno', tako kot narečji enojezičnih Jagmijev in Tuhsijev. Kašgari je med dvojeziče turkofone štel tudi Kaje, [[Tatari|Tatare]], [[Basmili|Basmile]], Čormule, Jabakuje in druge, ker so v svoj govor vključevali izposojene tuje besede in nerazločno izgovarjavo.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. ''Sources of Oriental Languages and Literature''. (1982). Part I. ste. 82-84</ref> Leta 1134 je Kočo postal vazal nastajajočega [[Karakitajski kanat|karakitajskega imperija]], ki ga je vodil [[Jelu Daši]]. Leta 1209 je vladar Koča Idikut (Gospodar sreče) Barčuk Art Tegin razglasil svojo zvestobo [[Džingiskan]]u. Ujguri so postali pomembni državni uslužbenci v kasnejšem [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskem cesarstvu]]. Svojo staro pisavo so prilagodili mongolskemu jeziku in postala je uradna [[mongolska pisava]]. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je tretja skupina Ujgurov odpravila iskat zatočišče pri [[Karluki]]h.<ref>{{cite web |url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8B |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang }}</ref> Karluki so skupaj z drugimi plemeni, kot so bili Čigili in Jagmaji, kasneje ustanovili [[Karahanidski kanat]] (940–1212). Nekateri zgodovinarji povezujejo Karahanide z Ujguri, saj so bili Jagmaji povezani z Oguzi. Sultan Satuk Bugra Kan, za katerega velja, da je bil Jagma iz Artuksa, se je leta 932 spreobrnil v islam in leta 940 prevzel oblast nad Kašgarjem. Nastala je nova dinastija, znana kot Karahanidi.{{sfn|Sinor|1990|p=355–357}} ==Odnosi s Sogdijci== [[Slika:Manicheans.jpg|thumb|Manihejski pisarji iz [[Kočo|Koča]], 8.–9. stoletje]] Za boljši nadzor nad trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]] so Ujguri vzpostavili trgovski odnos s [[Sogdija|sogdijskimi]] trgovci, ki so nadzirali nekatere oaze [[Srednja Azija|Srednje Azije]]. Ujgursko sprejetje [[Manihejstvo|manihejstva]] je bil eden od vidikov tega odnosa. Izbira manihejstva namesto [[Budizem|budizma]] je bila morda motivirana z željo po neodvisnosti od vpliva dinastije [[Dinastija Tang|Tang]].{{sfn|Sinor|1990}} Spreobrnitve niso podpirali vsi Ujguri. Napis v [[Ordu-Balik]]u navaja, da so manihejci poskušali ljudi odvrniti od njihovih starodavnih [[Šamanizem|šamanističnih]] prepričanj.<ref name="Roemer editor 1984">{{cite book |editor=Prof. R. Roemer |chapter=The Uighur Empire of Mongolia (chapter 5) |title=Guo ji zhongguo bian jiang xue shu hui yi lun wen chu gao|year=1984|publisher=Taipei}}</ref> Nebrzdano navdušenje, ki ga je izkazoval [[Bogu kagan]] nad manihejstvom, opisuje naslednje precej pristransko ujgursko-manihejsko besedilo: : ''"Ko je božanski Bogu kagan spregovoril, smo se mi, izvoljenci vseh ljudi, ki so živeli v deželi, veselili. Tega našega veselja ni mogoče opisati. Ljudje so si pripovedovali zgodbo in se veselili. Takrat so se zbrale skupine tisočev in desettisočev ter se z najrazličnejšimi zabavami zabavale vse do zore. In ob svitu so se na kratko postile. Božanski vladar Bogu kagan in vsi izvoljenci njegovega spremstva so se posadili na konje, vsi knezi in princese pa so se pod vodstvom uglednih ljudi, veliki in mali, vse ljudstvo, sredi velikega veselja odpravili do mestnih vrat. In ko je božanski vladar vstopil v mesto, si je položil krono na glavo ... in sedel na zlati prestol."'' : —Ujgursko-manihejsko besedilo<ref name="Roemer editor 1984"/> Ker je spreobrnitev temeljila na političnih in gospodarskih razmišljanjih, povezanih s trgovanjem s Sogdijci, so jo spodbujali vladarji, v nižjih družbenih slojih pa je pogosto naletela na odpor. Ker je bila kaganova politična moč odvisna tudi od njegove sposobnosti, da gospodarsko poskrbi za svoje podložnike, je bilo zavezništvo s Sogdijci in sprejetje njihove vere pomemben način za doseganje tega cilja.{{sfn|Sinor|1990}} Tako Sogdijci kot Ujguri so imeli od tega zavezništva ogromne koristi. Sogdijci so Ujgurom omogočili trgovanje v zahodnih regijah in izmenjavo svile iz Kitajske za drugo blago, Ujguri pa so Sogdijcem zagotavljali zaščito na svojem ozemlju. V 5. in 6. stoletju se je dogajalo veliko izseljevanje Sogdijcev na Kitajsko. Bili so glavni trgovci vzdolž svilne poti, Kitajska pa je bila vedno njihov največji trg. Med zapisi, najdenimi na pokopališču [[Astana|Astane]] blizu Turfana, je seznam davkov, plačanih na karavansko trgovino v kraljestvu [[Gaočang]] v 620. letih. Besedilo je nepopolno, vendar so v 29 komercialnih operacijah od 35 omenjeni sogdijski trgovci.<ref>{{cite web|last=de la Vaissière|first=Étienne|title=Sogdians in China: a short history and some new discoveries|url=http://silkroadfoundation.org/newsletter/december/new_discoveries.htm}}</ref> Vladarji tako nomadskih kot stalnih kraljestev so očitno prepoznali pomen trgovcev, tudi sogdijskih, da so z njimi sklepali zavezništva za uresničevanje lastnih načrtov za nadzor svilne poti. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Manichaean Temple Banner (MIK III 6283).jpg| Ujgurski manihejski izvoljenec, upodobljen na tempeljski zastavi iz Koča Slika:ManichaeanElectaeKocho10thCentury.jpg|Ujgurske manihejske izvoljenke iz Koča Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 066.jpg|Ujgurska manihejska duhovnika iz Koča Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 061.jpg|Freska [[Cvetna nedelja|cvetne nedelje]] iz Koča </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 9. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ujgurski kaganat]] 57nmj3iatwgf4i7lbnpf24k57vv6okm 6741111 6741110 2026-08-23T06:16:17Z Octopus 13285 /* Sklici */ kagani 6741111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Ujgurski kaganat | common_name = Ujgursko cesarstvo | native_name = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}} <br /> {{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}} | status = nomadsko cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | capital = {{plainlist| *[[Otuken]]<ref>{{cite web |url=http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |title=Data |publisher=www.tekedergisi.com |access-date=2020-01-19 |archive-date=2020-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200626141444/http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |url-status=dead }}</ref> *[[Ordu-Balik]] (kasneje)}} | religion = {{plainlist| *[[manihejstvo]] (uradno) *[[tengrizem]] *[[budizem]] *[[nestorijanstvo]]}} | common_languages = {{plainlist| *[[Ujgurščina|stara ujgurščina]] *[[kitajščina|srednja kitajščina]]}} | year_start = 744 | year_end = 840 | image_coat = Yaglakar_clan_tamga.png | symbol_type = [[Tamga]] klana Jaglakar | p1 = Drugi turški kaganat | s1 = Karahanidski kanat | s2 = Gansu | s3 = Kočo | s4 = Kirgiški kaganat {{!}}Jenisejski kirgiški kaganat | image_flag = | image_map = Map of the Uyghur Khaganate.png | image_map_caption = Ozemlje Ujgurskega kaganata (745–850)<ref>{{cite book |last1=Bosworth |first1=C.E. |title=History of Civilizations of Central Asia, Volume 4|date=1 January 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=428 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA428 |language=en}}</ref> | title_leader = Kagan | leader1 = [[Kutlug I. Bilge]] (prvi) | year_leader1 = 744–747 | leader2 = [[Enjan kagan]] (zadnji) | year_leader2 = 841–847 | stat_year1 = Leto 800 | ref_area1 = <ref name="Turchin222">{{cite journal|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|date=December 2006|title=East-West Orientation of Historical Empires|url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|journal=Journal of World-Systems Research|volume=12|issue=2|page=222|issn=1076-156X|last1=Turchin|first1=Peter|access-date=16 September 2016}}</ref><ref name="Taagepera493">{{cite journal|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|first=Rein|last=Taagepera|author-link=|jstor=2600793|url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807|url-access=subscription}}</ref> | stat_area1 = 3100000 }} {{chinese | pic = Conversion of Bögü Qaghan (759-780 CE) to Manicheism in 762 (detailed of Bögü Qaghan in a suit of armour, kneeling to a Manichean high priest).jpg | picsize = 300px | piccap = Bogu Kagan, tretji kagan Ujgurov, se spreobrača v [[manihejstvo]]<ref>List iz Manihejske knjige MIK III 4979, 8. stoletje</ref><ref name="RX577-578">{{cite book |last1=Rong |first1=Xinjian |title=The Silk Road and Cultural Exchanges between East and West |date=24 October 2022 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=978-90-04-51259-7 |pages=577–578 |url=https://doi.org/10.1163/9789004512597_006 |chapter=Gaochang in the Second Half of the 5th Century and Its Relations with the Rouran Qaghanate and the Kingdoms of the Western Regions|doi=10.1163/9789004512597_006 }}</ref> | altname = Huihu <!--/ Huigu; see talk page--> | t2 = {{linktext|回鶻}} | s2 = 回鹘 | p2 = Huíhú <!--<br> Huígǔ; see talk page--> | w2 = Hui-hu <!--<br> Hui-ku; see talk page--> | l2 = | altname3 = Huihe | t3 = {{linktext|回紇}} | s3 = 回纥 | p3 = Huíhé | w3 = Hui-ho | l3 = | altname4 = Devet plemen | c4 = {{linktext|九|姓}} | p4 = Jiǔxìng | w4 = Chiu-hsing | l4 = Devet [[Kitajski priimek|priimkov]] | lang1 = [[stara turščina]] | lang1_content = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}}<br>{{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}}<br>"Ljudstvo devetih plemen]]" }} '''Ujgurski kaganat''', ki se je sam opredelil kot '''Tokuz Oguz''' (Devet plemen),<ref>{{cite book|author=E.J. Brill|year=1962|title=Four studies on the history of Central Asia|page=88}}</ref><ref>{{cite book|first=Scott C.|last=Levi|year=2009|title=Islamic Central Asia: An Anthology of Historical Sources|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author=V. V. Barthold|year=1956|title=Four Studies on Central Asia|page=88}}</ref> dinastija Tang pa ga je imenovala '''Džušing''',{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} je bil turški kaganat,{{sfn|Benson|1998|p=16–19}} ki je obstajal približno sto let od sredine 8. do sredine 9. stoletja. Kaganat je bil plemenska zveza z vodilnim ujgurskim plemstvom.{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} ==Zgodovina== ===Vzpon=== Sredi 5. stoletja so bili Ujguri pleme Tele, podložno [[Prvi turški kaganat|Prvemu turškemu kaganatu]] (552–603).<ref name="Old Book of Tang">Chapter 195, Huihe. See [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7195 wikisource]</ref> Leta 657 je [[Zahodni turški kaganat]] premagala dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], nakar so Ujguri prestopili k dinastiji Tang. Ujguri so se že pred tem nagibali k zavezništvu s dinastijo Tang, ko so se leta 627 na njihovi strani borili proti [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskemu cesarstvu]] in Turkom.{{sfn|Latourette|1964|p=144}}{{sfn|Haywood|1998|p=3.2}} Leta 742 so se [[Ujguri]], [[Karluki]] in [[Basmili]] uprli [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]].{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}} Leta 744 so Basmili zavzeli turško prestolnico [[Otuken]] in ubili vladajočega kagana [[Ozmiš kagan|Ozmiša]]. Kasneje istega leta se je proti Basmilom izoblikovala ujgursko-karluška zveza in jih premagala. Njihov kagan je bil ubit in Basmili kot ljudstvo so prenehali obstajati. Kasneje so sovražnosti med Ujguri in Karluki prisilile Karluke, da so se preselili na zahod v [[Sedmerorečje|Žetisu]] in se spopadli s [[Turgeški kaganat|Turgeši]]. Leta 766 so jih premagali in osvojili njihovo ozemlje.{{sfn|Sinor|1990|p=349}} Prvi ujgurski kagan, [[Kutlug I. Bilge]], je trdil, da je vrhovni vladar vseh plemen. Svojo prestolnico je zgradil v [[Ordu-Balik]]u. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' je ozemlje Ujgurskega kaganata takrat ''"na svojem vzhodnem koncu doseglo ozemlje Šiveja, na zahodu [[Altaj|Altajsko gorovje]], na jugu pa puščavo [[Gobi]], tako da je pokrivalo celotno ozemlje [[Šiungnu]]jev"''.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=Chapter 217 part 1 |quote="{{lang|zh-hant|東極室韋，西金山，南控大漠，盡得古匈奴地。}}"}}</ref> Leta 745 so Ujguri ubili [[Kulun beg]]a, zadnjega kagana [[Gokturki|Gokturkov]], in njegovo glavo poslali dinastiji Tang.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} ===Plemena=== V knjigi ''[[Tang huijao]]'' (''Institucionalna zgodovina dinastije Tang'') je v 98. zvezku naštetih devet plemen s priimkom Tokuz Oguz. Seznam plemen je tudi v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]''. Po mnenju japonskih zgodovinarjev Hašimota, Katajame in Sengeja je vsako ime na seznamih v knjigah Tanga pomenilo priimek poglavarja tistega plemena. Na drugem setnamu v ''Tang Huijao'' so imena plemen zapisana tudi v turškem jeziku.{{sfn|Golden|1992|p=156–157}}<ref>{{cite journal|last= Senga|first= T.|title= The Toquz Oghuz Problem and the Origins of the Khazars|journal= Journal of Asian History |volume=24 |issue=1|year= 1990|pages= 57–69|jstor= 419253799}}</ref> Walter Bruno Henning je leta 1938 {{sfn|Henning|1938|p=554–558}} imena devetih plemen povezal z imeni na ''Staël-Holsteinovem zvitku'', pisanem v sakejskem jeziku, kot so jih zapisali avtorji Hani. {| class="wikitable sortable" |- ! Plemensko ime v mandarinščini in pinjinu !! Plemensko ime v sakijščini !! Plemensko ime v stari turščini !! Priimek v stari turščini !! Priimek v sakijščini || Priimek v mandarinščini in pinjinu |- | 迴紇 (''Huihe'') || || ''Uyğur'' 𐰺𐰍𐰖𐰆 || 𐰖𐰍𐰞𐰴𐰺 ''Yağlaqar'' || ''Yahīdakari'' ||藥羅葛 (''Jaoluoge'') |- | 僕固 (''Pugu'') || ''Bākū'' || *''Buqu[t]'' || *''(H)Uturqar'' || || 胡咄葛 (''Huduoge'') |- | 渾 (''Hun'') || || *''Qun'' || *''Kürebir'' || ''Kurabīri'' || 咄羅勿 (''Guluovu'') |- | 拔曳固 (''Bajegu'') || ''Bayarkāta'' || ''Bayırku'' || *''Boqsıqıt'' || ''Bāsikātti'' || 貊歌息訖 (''Mogešiči'') |- | 同羅 (''Tongluo'') || ''Ttaugara'' || ''Tongra'' || *''Avučağ'' || || 阿勿嘀 (''A-Vudi'') |- | 思結 (''Sidžje'') || ''Sīkari'' || *''Sıqar'' || *''Qasar'' || || 葛薩 (''Gesa'') |- | 契苾 (''Čibi'') || ''Kāribari'' || || || || 斛嗢素 (''Huvasu'') |- | 阿布思 (''A-Busi'') || || || *''Yabutqar'' || ''Yabūttikari'' || 藥勿葛 (''Jaovuge'') |- | 骨倫屋骨(思) (''Gulunvugu(si)'') || || || *''(Q)Ayabir'' || ''Ayabīri'' || 奚耶勿 (''Šijavu'') |} ===Zlata doba=== [[Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 064.jpg|thumb|left|Ujgurski princesi na freski v Bezekliku]] Leta 747 je [[Kutlug I. Bilge]] umrl. Nasledil ga je njegov najmlajši sin [[Bajančur kan]], ki je zgradil številne trgovske postaje za trgovanje s Tangom in dobiček uporabil za gradnjo prestolnice [[Ordu-Balik]] in Baj Balika, mesta višje ob reki Selenga. Nato se je odpravil na vrsto pohodov, da bi pod svojo zastavo združil vsa stepska ljudstva. V tem času se je cesarstvo širilo in pod svojo oblast priključilo [[Oguzi|Sekiške Oguze]], [[Kirgizi|Kirgize]], [[Karluki|Karluke]], [[Turgeši|Turgeše]], [[Tatari|Tokuške Tatare]], [[Čiki|Čike]] in ostanke [[Basmili|Basmilov]]. Leta 751 je cesarstvo Tang utrpelo strateški poraz z [[Arabci]] v [[Bitka pri Talasu|bitki pri Talasu]]. Tang se je po porazu umaknil iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kar je Ujgurom omogočilo, da so postali nova prevladujoča sila v regiji.<ref>{{cite book |last1=Rhie |first1=Marylin Martin |title=Early Buddhist Art of China and Central Asia, Volume 2 The Eastern Chin and Sixteen Kingdoms Period in China and Tumshuk, Kucha and Karashahr in Central Asia (2 vols) |date=15 July 2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-39186-4 |url=https://books.google.com/books?id=ogD1DwAAQBAJ&pg=PA724 |language=en|quote= }}</ref> Leta 755 se je začel [[An Lušanov upor]] proti dinastiji Tang. Naslednje leto se je cesar [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] iz dinastije Tang obrnil po pomoč k Bajančurju. Kan mu je poslal približno 4000 ujgurskih konjenikov pod poveljstvom svojega sina, ki so pomagali osvojiti izgubljeni mesti [[Čangan]] in [[Luojang]]. Po osvojitvi Luojanga so Ujguri tri dni ropali in se ustavili šele potem, ko so zbrali veliko količino svilenih tkanin. Za svojo pomoč so od cesarja dobili še 20.000 zvitkov svile in častne nazive. Ujguri so začeli trgovati s konji in za vsakega prodanega konja dobili 40 zvitkov svile. Med bivanjem v dinastiji Tang so dobili status gosta.{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}}{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Sklepali so tudi vzajemne poroke. Bajančur se je poročil s princeso Ninguo, ujgurski princ pa s princeso iz Tanga.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} Cesarstvi sta leta 756 sklenili zavezništvo proti An Lušanu in ga potrdili s porokami. Bajančur je svojo hčerko, princeso Pijio, poročil s princem Li Čengcajem, sam pa se je poročil s princeso Ningguo, hčerko cesarja Sudzonga. [[Slika:Uyghur princes wearing Chinese-styled robes and headgear. Bezeklik, Cave 9, 9-12th century CE.jpg|thumb|250px|Ujgurski princi v kitajskih oblačilih in s kitajskimi pokrivali; Bezeklik, jama 9, 9.–12. stoletje]] Leta 758 so Ujguri svojo pozornost usmerili na severne [[Kirgizi|Kirgize]] v porečju [[Jenisej]]a. Bajančur je uničil več njihovih trgovskih postojank in nato premagal kirgiško vojsko in usmrtil njihovega kana.{{sfn|Barfield|1989|p=152}} : ''"Na dan ren-shen v petem mesecu prvega leta vladavine Čjanjuana [29. marec 758] so odposlanci Hui-heja [Ujgurskega kaganata], Duo-ji-hai-a-boja in drugih, skupaj osemdeset ljudi, ter emir Črnooblečenih Dašijev [Abasidski kalifat], Nao-ven in drugi, skupaj osem ljudi, prišli hkrati na obisk [dvora Tanga]; ko so se sprehodili do stranskega vhoda v palačo, sta se [obe delegaciji] prepirali, kdo naj prvi [stopil pred cesarja]. Tolmači in palačni tajniki so jih razporedili v levo in desno skupino, potem pa so hkrati vstopili skozi vzhodna in zahodna vrata. [Po tem] sta Ven-še-ši in odposlanec Črnooblečenih Dašijev obiskala [kitajskega cesarja]."''{{sfn|Wan|2017|p=42}} : — Cefu Juangui Leta 759 so Ujguri ponovno poskušali pomagati Tangu pri zatiranju upornikov, vendar jim je to spodletelo. Bajančur kan je umrl. Nasledil ga je sin [[Bogu kagan]].{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Leta 762 je Bogu kagan načrtoval napad na dinastijo Tang s 4.000 vojaki, po pogajanjih pa je prestopil na njeno stran in pomagal poraziti upornike v Luojangu. Po bitki su Ujguri izropali mesto. Prebivalci so se zatekli v budistične templje, ki so jih Ujguri zažgali. Ubitih je bilo več kot 10.000 ljudi. Dinastija Tang je morala Ujgurom za pomoč izplačati 100.000 zvitkov svile, šele potem so zapustili državo.{{sfn|Barfield|1989|p=152–153}} Med pohodom je Bogu kan srečal manihejske duhovnike, ki so ga spreobrnili v [[manihejstvo]], ki je postalo uradna vera Ujgurskega kaganata.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} ===Propad=== {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 400 | caption_align = center | align = right | direction = horizontal | header = | image1 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (detail).jpg | image2 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (man in full armour, detail).jpg | footer = Fragmenta slike na svili iz manihejskega templja blizu [[Gaočang]]a, ki prijazuje moške v oklepih; 8. ali 9. stoletje, [[Muzej azijske umetnosti]], [[Berlin]]<ref>{{cite book |last1=SKUPNIEWICZ |first1=Patryk (Siedlce University, Poland) |title=Crowns, hats, turbans and helmets.The headgear in Iranian history volume I: Pre-Islamic Period|date=2017 |publisher=K. Maksymiuk & G. Karamian |location=Siedlce-Tehran |page=253 |url=https://www.researchgate.net/publication/323545452}}</ref> }} Leta 839 je bil [[Džangšin kagan]] prisiljen storiti samomor. Prestol je s pomočjo 20.000 [[Šatuoji|šatuojskih]] konjenikov iz [[Ordos]]a zasedel minister [[Kasar kagan]]. Še istega leta so se zgodili lakota, epidemija in posebej huda zima, ki je ubila veliko živine, na kateri je temeljilo ujgursko gospodarstvo.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8B |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=chapter 217 part 2 |quote="{{lang|zh-hant|方歲饑，遂疫，又大雪，羊、馬多死}}"}}</ref> Leta 840 je Kulug Baga, eden od devetih ujgurskih ministrov in Kasarjev tekmec, pobegnil k Jenisejskim [[Kirgizi|Kirgizom]] in jih pozval, naj napadejo Ujgurski kaganat s severa. Z vojsko približno 80.000 konjenikov so Kirgizi izropali [[Ordu-Balik]] in ga zravnali z zemljo.{{sfn|Drompp|2005|p=37}} Kasarja so ujeli takoj obglavili. Nato so uničili še druga mesta po Ujgurskem kaganatu in jih do tal požgali. Ujguri so pobegnili v dveh skupinah. Skupina s 30.000 možmi, ki jo je vodil aristokrat [[Ormaz]], je poiskala zatočišče na ozemlju Tanga, vendar je cesar [[Vudzong]] iz Tanga ukazal zaprtje meja. Druga skupina, ki je štela 100.000 mož in jo je vodil Baojijev sin [[Vudžje kagan]], je prav tako pobegnila na ozemlje Tanga. Vudžje je od cesarja zahteval prostor za naselitev, pa tudi zaščito manihejcev in hrano. Vudzong je zahteve ocenil kot nesprejemljive in jih zavrnil. Ormazu je podelil azil v zameno za sodelovanje njegove vojske proti Vudžjeju. Dve leti pozneje je Vudzong prepoved manihejstva razširil na [[krščanstvo]], [[zaratustrstvo]] in zlasti [[budizem]].{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} [[Slika:Soldiers from Karasahr, 8th century.jpg|thumb|left|Vojaka iz [[Karasahr]]a, 8. stoletje]] Jenisejski Kirgizi in dinastija Tang so med letoma 840 in 848 začeli uspešno vojno proti Ujgurskemu kaganatu, pri čemer so kot utemeljitev za zavezništvo uporabili svoje domnevne družinske vezi.<ref>{{cite journal |last1=Drompp|first1=Michael R. |date=1999 |title=Breaking the Orkhon Tradition: Kirghiz Adherence to the Yenisei Region after A. D. 840 |url=https://www.jstor.org/stable/605932 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=119 |issue=3 |pages=390–403 |doi= 10.2307/605932|jstor=605932 |access-date=4 September 2021|url-access=subscription }}</ref> Leta 841 se je Vudžje s svojimu Ujguri odpravil na pohod v današnji Šaanši. Leta 843 je vojska dinastije Tang pod vodstvom Ši Šjonga napadla Ujgure in 13. februarja 843 na gori "Ubij barbare" (Šahu) ubila 10.000 mož.{{sfn|Drompp|2005|p=114}} Vudžje je bil ranjen.<ref name="Dardess2010">{{cite book|first=John W.|last=Dardess|title=Governing China: 150–1850|url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA32|date=10 September 2010|publisher=Hackett Publishing|isbn=978-1-60384-447-5|pages=32–}}</ref>{{sfn|Drompp|2005|p=114}}<ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+843&pg=PA92 |location= |publisher=BRILL |page=92 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref><ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+uyghur&pg=PA99 |location= |publisher=BRILL |page=99 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref> Po porazu je Vudzong ukazal, da preživele ujgurske vojake razdelijo med različne enote vojske Tanga. Ker se je Ormaz temu uprl, je general Lu Mian pobil vse njegove vojake. V porazu dveh glavnih ujgurskih skupin je Vudzong videl priložnost, da se znebi manihejcev. Ukazal je uničenje manihejskih templjev v več mestih, zaplembo njihovih posesti in usmrtitev duhovščine.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} : ''"V četrti luni leta 843 je bil izdan cesarski odlok, [ki je ukazal] ubiti manihejske duhovnike cesarstva. [...] Manihejske duhovnike Ujguri zelo spoštujejo."''{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} : — Ennin Leta 846 je bil Vudžje po šestletnem vladanju ubit, potem ko se je boril proti Kirgizom, podpornikom svojega tekmeca Ormaza, bratu Kasarju in vojakom dinastije Tang v Ordosu in današnjem Šaanšiju.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} Njegovega brata [[Enjan kagan]]a so sile dinastije Tanga odločilno premagale leta 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} ===Nasledniki=== [[Slika:Dunhuang Uighur king.jpg|thumb|Ujgurski kralj iz pokrajine Turfan s spremstvom; jama Mogao 409, 11.–13. stoletje]] [[Jenisejski Kirgizi]], ki so nasledili Ujgurski kaganat, niso imeli veliko interesa za vladanje imperiju, ki so ga uničili. Obvladovali so ozemlje od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] na vzhodu do reke [[Irtiš]] na zahodu. Ujguru Kulug Bagi, ki je prebegnil na njihovo stran, so prepustili oblast nad [[Dolina Orhona|dolino Orhona]]. Med vladavino cesarja Jidzonga iz Tanga (vladal 860–873) so bili zabeleženi trije stiki med Tangom in Kirgizi, narava njihovih odnosov pa ni jasna. Oblikovalci politik Tanga so trdili, da gradnja kakršnih koli odnosov s Kirgizi nima smisla, saj jih Ujguri ne ogrožajo več. [[Kitani]] so leta 890 Kirgizom odvzeli dolino Orhona, zatem pa ni zabeleženih nobenih nadaljnjih nasprotovanj Kirgizov.{{sfn|Barfield|1989|p=165}}{{sfn|Golden|1992|p=181}} Kitanski vladar [[Abaodzi]] je leta 924 razširil svoj vpliv na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]], vendar ni nobenih znakov o kakršnem koli konfliktu s Kirgizi. Edini podatki iz kitanskih ([[Dinastija Ljao|Ljao]]) virov o Kirgizih, kažejo, da sta sili vzdrževali diplomatske odnose. Znanstveniki, ki pišejo o kirgiškem 'cesarstvu' približno od leta 840 do 924, opisujejo izmišljotino. Vsi razpoložljivi dokazi kažejo, da Kirgizi kljub nekaterim kratkotrajnim razširitvam svoje moči na Mongolsko planoto po svojih zmagah v 840. letih tam niso ohranili niti pomembne politične niti vojaške prisotnosti.{{sfn|Barfield|1989|p=165}}{{sfn|Golden|1992|p=181}} Po padcu Ujgurskega kaganata so se Ujguri preselili proti jugu in ustanovili [[Ujgursko kraljestvo Gandžov]] v sedanjem [[Gansu]]ju {{sfn|Golden|2011|p=47}} in kraljestvo [[Kočo]] blizu sodobnega [[Turpan]]a. Ujguri v Koču so se spreobrnili v [[budizem]] in so bili po besedah [[Mahmud al-Kašgari|Mahmuda al-Kašgarija]] 'najmočnejši neverniki'. Ujgure iz Gandžova so v 30. letih 11. stoletja podjarmili [[Tanguti]].{{sfn|Millward|2007|p=50}} Kašgari je Ujgure hvalil kot dvojezične turkofone, katerih turško narečje je ostalo 'čisto' in 'najbolj pravilno', tako kot narečji enojezičnih Jagmijev in Tuhsijev. Kašgari je med dvojeziče turkofone štel tudi Kaje, [[Tatari|Tatare]], [[Basmili|Basmile]], Čormule, Jabakuje in druge, ker so v svoj govor vključevali izposojene tuje besede in nerazločno izgovarjavo.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. ''Sources of Oriental Languages and Literature''. (1982). Part I. ste. 82-84</ref> Leta 1134 je Kočo postal vazal nastajajočega [[Karakitajski kanat|karakitajskega imperija]], ki ga je vodil [[Jelu Daši]]. Leta 1209 je vladar Koča Idikut (Gospodar sreče) Barčuk Art Tegin razglasil svojo zvestobo [[Džingiskan]]u. Ujguri so postali pomembni državni uslužbenci v kasnejšem [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskem cesarstvu]]. Svojo staro pisavo so prilagodili mongolskemu jeziku in postala je uradna [[mongolska pisava]]. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je tretja skupina Ujgurov odpravila iskat zatočišče pri [[Karluki]]h.<ref>{{cite web |url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8B |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang }}</ref> Karluki so skupaj z drugimi plemeni, kot so bili Čigili in Jagmaji, kasneje ustanovili [[Karahanidski kanat]] (940–1212). Nekateri zgodovinarji povezujejo Karahanide z Ujguri, saj so bili Jagmaji povezani z Oguzi. Sultan Satuk Bugra Kan, za katerega velja, da je bil Jagma iz Artuksa, se je leta 932 spreobrnil v islam in leta 940 prevzel oblast nad Kašgarjem. Nastala je nova dinastija, znana kot Karahanidi.{{sfn|Sinor|1990|p=355–357}} ==Odnosi s Sogdijci== [[Slika:Manicheans.jpg|thumb|Manihejski pisarji iz [[Kočo|Koča]], 8.–9. stoletje]] Za boljši nadzor nad trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]] so Ujguri vzpostavili trgovski odnos s [[Sogdija|sogdijskimi]] trgovci, ki so nadzirali nekatere oaze [[Srednja Azija|Srednje Azije]]. Ujgursko sprejetje [[Manihejstvo|manihejstva]] je bil eden od vidikov tega odnosa. Izbira manihejstva namesto [[Budizem|budizma]] je bila morda motivirana z željo po neodvisnosti od vpliva dinastije [[Dinastija Tang|Tang]].{{sfn|Sinor|1990}} Spreobrnitve niso podpirali vsi Ujguri. Napis v [[Ordu-Balik]]u navaja, da so manihejci poskušali ljudi odvrniti od njihovih starodavnih [[Šamanizem|šamanističnih]] prepričanj.<ref name="Roemer editor 1984">{{cite book |editor=Prof. R. Roemer |chapter=The Uighur Empire of Mongolia (chapter 5) |title=Guo ji zhongguo bian jiang xue shu hui yi lun wen chu gao|year=1984|publisher=Taipei}}</ref> Nebrzdano navdušenje, ki ga je izkazoval [[Bogu kagan]] nad manihejstvom, opisuje naslednje precej pristransko ujgursko-manihejsko besedilo: : ''"Ko je božanski Bogu kagan spregovoril, smo se mi, izvoljenci vseh ljudi, ki so živeli v deželi, veselili. Tega našega veselja ni mogoče opisati. Ljudje so si pripovedovali zgodbo in se veselili. Takrat so se zbrale skupine tisočev in desettisočev ter se z najrazličnejšimi zabavami zabavale vse do zore. In ob svitu so se na kratko postile. Božanski vladar Bogu kagan in vsi izvoljenci njegovega spremstva so se posadili na konje, vsi knezi in princese pa so se pod vodstvom uglednih ljudi, veliki in mali, vse ljudstvo, sredi velikega veselja odpravili do mestnih vrat. In ko je božanski vladar vstopil v mesto, si je položil krono na glavo ... in sedel na zlati prestol."'' : —Ujgursko-manihejsko besedilo<ref name="Roemer editor 1984"/> Ker je spreobrnitev temeljila na političnih in gospodarskih razmišljanjih, povezanih s trgovanjem s Sogdijci, so jo spodbujali vladarji, v nižjih družbenih slojih pa je pogosto naletela na odpor. Ker je bila kaganova politična moč odvisna tudi od njegove sposobnosti, da gospodarsko poskrbi za svoje podložnike, je bilo zavezništvo s Sogdijci in sprejetje njihove vere pomemben način za doseganje tega cilja.{{sfn|Sinor|1990}} Tako Sogdijci kot Ujguri so imeli od tega zavezništva ogromne koristi. Sogdijci so Ujgurom omogočili trgovanje v zahodnih regijah in izmenjavo svile iz Kitajske za drugo blago, Ujguri pa so Sogdijcem zagotavljali zaščito na svojem ozemlju. V 5. in 6. stoletju se je dogajalo veliko izseljevanje Sogdijcev na Kitajsko. Bili so glavni trgovci vzdolž svilne poti, Kitajska pa je bila vedno njihov največji trg. Med zapisi, najdenimi na pokopališču [[Astana|Astane]] blizu Turfana, je seznam davkov, plačanih na karavansko trgovino v kraljestvu [[Gaočang]] v 620. letih. Besedilo je nepopolno, vendar so v 29 komercialnih operacijah od 35 omenjeni sogdijski trgovci.<ref>{{cite web|last=de la Vaissière|first=Étienne|title=Sogdians in China: a short history and some new discoveries|url=http://silkroadfoundation.org/newsletter/december/new_discoveries.htm}}</ref> Vladarji tako nomadskih kot stalnih kraljestev so očitno prepoznali pomen trgovcev, tudi sogdijskih, da so z njimi sklepali zavezništva za uresničevanje lastnih načrtov za nadzor svilne poti. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Manichaean Temple Banner (MIK III 6283).jpg| Ujgurski manihejski izvoljenec, upodobljen na tempeljski zastavi iz Koča Slika:ManichaeanElectaeKocho10thCentury.jpg|Ujgurske manihejske izvoljenke iz Koča Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 066.jpg|Ujgurska manihejska duhovnika iz Koča Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 061.jpg|Freska [[Cvetna nedelja|cvetne nedelje]] iz Koča </gallery> ==Seznam ujgurskih kaganov== Naslednji seznam temelji na delu Jihong Pana ''Zunanja politika Suja-Tanga: Študije štirih primerov''.<ref>{{Cite thesis|last=Pan|first=Yihong|date=1990|title=Sui-Tang foreign policy: four case studies|publisher=University of British Columbia|language=en|doi=10.14288/1.0098752}}</ref> {| class="wikitable" |- !Osebno ime !Turški naslov !Kitajski naslov !Vladanje |- |[[Kutlug I. Bilge|Kutlug Bilge kagan]] <br> Jaoluoge Jibiaobi | Kutlug Bilge Kol kagan | Huairen kagan <br> (懷仁可汗) |744–747 |- |[[Bajančur kan|Bajančur kagan]] <br> Jaoluoge Mojančuo |Tengrida Bolmiš El Etmiš Bilge kagan |Jigvu Veijuan Pidžja kagan <br> (英武威遠毗伽闕可汗) |747–759 |- |[[Bogu kagan]] <br> Jaoluoge Jididžjan |Tengrida Kut Bolmiš El Tutmiš Alp Kulug Bilge kagan |Jingji kagan <br> (英義可汗) |759–780 |- |[[Tun Baga tarkan]] <br> Jaoluoge Dunmohe |Alp Kutlug Bilge kagan |Vuji Čenggong kagan <br> (武義成功可汗) Čangšov Tjančin kagan<br> (長壽天親可汗) |780–789 |- |[[Kulug kagan|Kulug Bilge kagan]] <br> Jaoluoge Duoluosi |Kulug Bilge kagan |Džongdžen kagan <br> (忠貞可汗) |789–790 |- |[[Kutlug Bilge kagan]] <br> Jaoluoge Ačuo |Kutlug Bilge kagan |Fengčeng kagan <br> (奉誠可汗) |790–795 |- |[[Kutlug II. Bilge kagan]] <br> Adje Guduolu, kasneje Jaoluoge Guduolu |Aj Tengride Ulug Bolmiš Alp Kutlug Kulug Bilge kagan |Huajšin kagan <br> (懷信可汗) |795–808 |- |[[Baoji kagan]] |Aj Tengride Kut Bolmiš Alp Bilge kagan |Baoji kagan <br>(保義可汗) |808–821 |- |[[Čongde kagan]] |Kun Tengride Ulug Bolmiš Kučlug Bilge kagan |Čonde kagan<br> (崇德可汗) |821–824 |- |[[Džaoli kagan]] |Aj Tengride Kut Bolmiš Alp Bilge kagan |Džaoli kagan <br> (昭禮可汗) |824–833 |- |[[Džangšin kagan]] <br> Jaoluoge Hu |Aj Tengride Kut Bolmiš Alp Kulug Bilge kagan |Džangšin kagan <br> (彰信可汗) |833–839 |- |[[Kasar kagan]] (uzurpator) <br> Džueluovu ali Jaoluoge Hesa | |Kasar kagan <br> (㕎馺特勒) |839–840 |- |[[Vudžje kagan]] <br> Jaoluoge Vuši | |Vudžje kagan <br> (烏介可汗) |841–846 |- |[[Enjan kagan]] <br> Jaoluoge Enian | |Enjan kagan <br> (遏捻可汗) |846–848 |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 9. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ujgurski kaganat]] k38j9vfjlpcd7umpdn322h43268tp2q 0 607046 6740919 6736711 2026-08-22T15:09:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = Artilerijsko poveljstvo | native_name = Comando Artiglieria | image = File:Scudetto del Comando Artiglieria.png | image_size = 150px | alt = | dates = 1. Okt. 2010 – danes | disbanded = | country = {{ITA}} | countries = | allegiance = | branch = [[File:Coat of arms of the Esercito Italiano.svg|20px]] [[Italijanska kopenska vojska]] | type = [[Artilerija]] | role = [[Ognjena podpora]] | size = [[Brigada]] | command_structure = [[Poveljstvo sil za bojno podporo (Italija)|Poveljstvo sil za bojno podporo]] | garrison = [[Bracciano]] | garrison_label = | nickname = | patron = | motto = “Sempre e Dovunque”<br>(“Zmeraj povsot”) | colors = Rdeča in črna }} '''Artilerijsko poveljstvo''' ( {{Langx|it|Comando Artiglieria}} , COM.ART.) je poveljstvo [[Italijanska kopenska vojska|italijanske vojske]], ki je namenjeno usposabljanju, razvoju artilerijsko doktrino vojske in nadzoruje [[Artilerija|Artilerijskih]] enot italijanske vojske. == Zgodovina == Artierijsko poveljstvo je bilo ustanovljeno 1. oktobra 2010 s sedežu v Braccianu v pokrajini Laciju <ref>{{Navedi novice |date=4 October 2010 |title=BRACCIANO - NASCITA COMANDO ARTIGLIERIA E CAMBIO COMANDANTE |url=https://www.iltabloid.it/2010/10/04/bracciano-nascita-comando-artiglieria-e-cambio-comandante.html |access-date=14 August 2020 |work=Il Tabloid |location=Bracciano |language=it-IT}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=La Storia - Esercito Italiano |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/comfoter-supporto/Comando-Artiglieria/Pagine/La-Storia.aspx |access-date=16 June 2024 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}</ref> Korenine artilerijskega poveljstva segajo v leto 1959 v vrsto poveljstev, ki so sčasoma opravljala vodstvene funkcije za topništvo, dodeljeno 5. armadnemu korpusu . <ref name="COMART EI LaStoria"/> Prva enota italijanske vojske, ki je opravljala to vlogo, je bila III. raketna brigada, ustanovljena 1. oktobra 1959. <ref name="ViottiAles">{{Navedi knjigo |last=Ales |first=Stefano |title=Struttura, uniformi e distintivi dell'Esercito Italiano 1946–1970 - Tomo I |last2=Viotti |first2=Andrea |date=2007 |publisher=Ufficio Storico - Stato Maggiore dell'Esercito |location=Rome |pages=33–34,67,116,131 |language=it}}</ref> {{Rp|116}}Leta 1977 se je brigada preimenovala v 3. raketno brigado "Aquileia" in prevzela tudi funkcije Artilerijskega poveljstva za 5. armadni korpus. <ref name="COMART EI LaStoria"/> . S koncem hladne vojne je italijanska vojska začela zmanjševati svoje sile. Ena od sedmih brigad, ki so bile razpuščene leta 1991, je bila 3. raketna brigada "Aquileia". 30. novembra 1991 je bila brigada razpuščena, le nekaj dni kasneje pa je bil v Portogruaru aktiviran 3. artilerijski polk "Aquileia". Preostale enote so prešle v 5. armadni korpus. 1. oktobra 1982 so funkcije upravljanja artilerije znotraj 5. armadnega korpusa prešle na poveljstvo artilerije 5. korpusa s sedežem v [[Vittorio Veneto|Vittoriu Venetu]]. Poveljstvo artilerije se je 1. novembra 1986 preselilo v [[Treviso|Treviso.]] Po razpustitvi divizij italijanske vojske je poveljstvo pridobilo artilerijske polke, ki so prej pripadale razpuščenim divizijam: <ref>{{Navedi splet |title=COMFOTER - raggruppamento di artiglieria |url=http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |access-date=16 June 2024 |website=www.anadomodossola.it |publisher=ANA Domodossola |language=it |archive-date=2014-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141021070640/http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |url-status=dead }}</ref> * 5. artilerijska brigada "Superga" iz pehotne divizije "Mantova" ; <ref name="5ARTCAMPSupergaLaStoria">{{Navedi splet |title=5° Reggimento Artiglieria Terrestre "Superga" - La Storia |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/comfoter-supporto/Comando-Artiglieria/5-Reggimento-Artiglieria-Terrestre-Superga/Pagine/la-storia.aspx |access-date=16 June 2024 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}</ref> * 14. artilerijska <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Murge" * 155. težka artilerijski <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Emilia" * 132. težka artilerijski <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Rovereto" * 33. težka artilerijski <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Terni" * 5. artilerijska <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Medeja" * 6. artilerijska <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Montello" * 7. artilerijska specialistična <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Casarsa" * 9. težka artilerijska <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Rovigo" iz 3. raketne brigade "Aquileia" <ref name="ANA Domodossola">{{Navedi splet |title=COMFOTER - raggruppamento di artiglieria |url=http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |access-date=16 June 2024 |website=www.anadomodossola.it |publisher=ANA Domodossola |language=it |archive-date=2014-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141021070640/http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |url-status=dead }}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="">[http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm "COMFOTER - raggruppamento di artiglieria"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141021070640/http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |date=2014-10-21 }}. </cite></ref> * 41. artilerijska specialistična <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Cordenons" iz 3. raketne brigade "Aquileia" <ref name="ANA Domodossola" /> Pristojnosti artilerijskega poveljstva 5. korpusa so 30. novembra 1997 prešle na poveljstvo artilerijske. 1. decembra 1997 je poveljstvo artilerijske skupine postalo poveljstvo artilerijske [[Operativno poveljstvo kopenskih sil (Italija)|kopenskih operativnih sil]], pod svoje okrilje pa je bilo vključenih pet artilerijskih polkov, <ref name="COMART EI LaStoria">{{Navedi splet |title=La Storia - Esercito Italiano |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/comfoter-supporto/Comando-Artiglieria/Pagine/La-Storia.aspx |access-date=16 June 2024 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="">[https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/comfoter-supporto/Comando-Artiglieria/Pagine/La-Storia.aspx "La Storia - Esercito Italiano"]. </cite></ref> vključno s artilerijskim polkom "a Cavallo" . <ref name="RgtACavallo La Storia">{{Navedi splet |title=Reggimento Artiglieria Terrestre "a Cavallo" - La Storia |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/Comando-Forze-Operative-Nord/brigata-pozzuolo-del-friuli/Reggimento-a-Cavallo/Pagine/La-Storia.aspx |access-date=17 August 2020 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}</ref> ==== Artilerijska brigada: 2002–2010 ==== Po ukrepih prestrukturiranja, je bilo poveljstvo artilerijske skupine januarja 2002 skupaj z drugimi poveljstvi za bojno podporo reorganizirano v artilerijsko brigado, <ref name="RivistaMilitare32002">{{Navedi časopis |last=Maugeri |first=Vincenzo |last2=Pitagora |first2=Vincenzo |date=May 2002 |title=Il Corpo d'Armata italiano per la NATO (2a parte) |url=https://docplayer.it/70342754-Euro-2-07-maggio-giugno-2002-spedizione-in-abbonamento-postale-art-2-comma-20-c-legge-662-96-roma-un-esercito-europeo.html |journal=Rivista Militare |language=it |location=Rome |publisher=Esercito Italiano |volume=2002 |issue=3 |pages=20–21 |issn=0035-6980 |access-date=17 August 2020}}</ref> s štirimi polki: <ref name="COMART EI LaStoria"/> tremi artileriskimi polki in enim polkom za NBCR obrambo. Artilerska brigada je podedovala tradicije tako poveljstva artilerske skupine kot 3. raketne brigade " ''Aquileia'' ". <ref name="TribunaTreviso27Oct04">{{Navedi novice |last=Rossitto |first=Gianluca |date=27 October 2004 |title=Il Quinto reggimento "Superga" il meglio dell'artiglieria italiana - la tribuna di Treviso |url=https://ricerca.gelocal.it/tribunatreviso/archivio/tribunatreviso/2004/10/27/VR5TC_VR510.html |access-date=17 August 2020 |work=La Tribuna di Treviso |language=it}}</ref> 30. septembra 2010 je bila artilerijska brigada razpuščena in združena s sedanjim Artilerijskim poveljstvom. [[Slika:CoA_mil_ITA_III_bde_missili_Aquileia.png|sličica|188x188_pik| Grb 3. raketne brigade "Aquileia" ki je bila predhodnica te enote.]] == Poslanstvo == Artilerijsko poveljstvo opravlja vadbene funkcije prek vadbenega polka in operativne funkcije prek treh topniških polkov, polka za obrambo pred nuklearnim, biološkim in kemijskim orožjem (NBC) ter polka za operativno komunikacijo na svojih odvisnih območjih. <ref name="IlTabloid4Oct10">{{Navedi novice |date=4 October 2010 |title=BRACCIANO - NASCITA COMANDO ARTIGLIERIA E CAMBIO COMANDANTE |url=https://www.iltabloid.it/2010/10/04/bracciano-nascita-comando-artiglieria-e-cambio-comandante.html |access-date=14 August 2020 |work=Il Tabloid |location=Bracciano |language=it-IT}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="">[https://www.iltabloid.it/2010/10/04/bracciano-nascita-comando-artiglieria-e-cambio-comandante.html "BRACCIANO - NASCITA COMANDO ARTIGLIERIA E CAMBIO COMANDANTE"]. </cite></ref> Druga naloga je zagotavljanje skupne ognjene podpore, ki poveljniku na različnih ravneh zagotavlja pravilno upravljanje zahtev za ogenj in posredovanje. <ref name="AD27Nov18Cerruti">{{Navedi splet |last=Cerruti |first=Federico |date=27 November 2018 |title=L'evoluzione dell'esercitazione d'artiglieria Medusa – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2018/11/levoluzione-dellesercitazione-dartiglieria-medusa/ |access-date=19 August 2020 |website=Analisi Difesa |language=it-IT}}</ref> == Organizacija == Poveljstvo topništva neposredno nadzoruje štiri topniške polke, vključno z vadbenim polkom: <ref name="ArtTer EI">{{Navedi splet |title=Artiglieria Terrestre - Esercito Italiano |url=http://www.esercito.difesa.it/organizzazione/armi-e-corpi/Artiglieria/Pagine/Artiglieria-Terrestre.aspx |access-date=23 August 2020 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}</ref> * [[Slika:Scudetto_del_Comando_Artiglieria.png|35x35_pik]]'''Artilerijsko poveljstvo''' v Braccianu ( [[Lacij]] ) ** [[Slika:CoA_mil_ITA_grp_artiglieria_003.png|33x33_pik]]3. polk za podporo ciljanja "Bondone" v Cassinu (Lazio) z [[Brezpilotno zračno plovilo|brezpilotnimi letalniki]] ** [[Slika:CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png|33x33_pik]]5. Artilerijski polk "Superga" v Portogruaru ( [[Benečija]] ) z [[M270 Multiple Launch Rocket System|M270A1 MLRS-I]] ** [[Slika:CoA_mil_ITA_rgt_NBC_007.png|33x33_pik]]7. polk za JRKB zaščito JRKB "Cremona" v Civitavecchii ( [[Lacij|Lazio]] ) z [[Oklepni transporter|oklepnimi transporterji]] [[Véhicule de l'Avant Blindé|VAB]] v konfiguraciji [[Radiološka, biološka in kemična obramba|JRKB]] ** [[Slika:CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_052.png|33x33_pik]]52. <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="509" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwAtw" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">Artilerijski polk</a> "Torino" v Persanu ( [[Kampanija]] ) s [[Samovozna artilerija|samohodnimi havbicami]] [[Panzerhaubitze 2000|PzH 2000]] ** Skupina za usposabljanje v Braccianu ( [[Lacij]] ) ** Center za usmerjanje ognja in informacijske operacije ( {{Langx|it|Centro Fires & Targeting e Info Ops}} ), v Braccianu ( [[Lacij|Lazio]] ) <ref name="SIN5Dec12">{{Navedi novice |date=5 December 2012 |title=Al Comando di Artiglieria il Sottosegretario alla Difesa |url=https://www.stelladitalianews.com/ultima-ora/2012/12/05/7290_al-comando-di-artiglieria-il-sottosegretario-alla-difesa/ |access-date=4 February 2021 |work=Stella d'Italia News |language=it-IT}}</ref> <ref name="CerrutiAD13Nov17">{{Navedi splet |last=Cerruti |first=Federico |date=13 November 2017 |title=Medusa: la simulazione per l'artiglieria – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2017/11/medusa-la-simulazione-per-lartiglieria/ |access-date=4 February 2021 |website=Analisi Difesa |language=it-IT}}</ref> <ref name="EI28Oct20">{{Navedi novice |date=28 October 2020 |title=Corso Information Operations al Comando Artiglieria - Esercito Italiano |url=http://www.esercito.difesa.it/comunicazione/Pagine/Corso-Information-Operations_201028.aspx |access-date=4 February 2021 |work=www.esercito.difesa.it |language=Italian}}</ref> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Vojaške enote Italijanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2010]] 2btesrw3sze54dtvnfkok3p6fu8cfls 0 607207 6741157 6738180 2026-08-23T09:08:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pijača | name = Energijska pijača | image = Energydrinks.jpg | image_alt = | image_size = 250px | caption = Različne energijske pijače v nemški trgovini | type = funkcionalna pijača | origin = Japonska | introduced = 1962 | color = Različno | region = | flavor = Različno | ingredients = Običajno [[kofein]], različno }} '''Energijska pijača''' je vrsta brezalkoholne psihoaktivne funkcionalne pijače, ki vsebuje stimulativne spojine, običajno [[kofein]] (v višji koncentraciji kot običajne brezalkoholne pijače) in [[tavrin]], ki se trži kot sredstvo za zmanjšanje utrujenosti ter izboljšanje zmogljivosti in koncentracije. Lahko so gazirane ali ne, lahko vsebujejo tudi sladkor in druga sladila ali zeliščne izvlečke.<ref name="rostami">{{Navedi časopis |last=Rostami |first=Mohammadhassan |last2=Babashahi |first2=Mina |last3=Ramezani |first3=Shaghayegh |last4=Dastgerdizad |first4=Hadis |date=2024-08-26 |title=A scoping review of policies related to reducing energy drink consumption in children |journal=BMC Public Health |language=en |volume=24 |issue=1 |page=2308 |doi=10.1186/s12889-024-19724-y |issn=1471-2458 |pmc=11346296 |pmid=39187818 |doi-access=free}}</ref><ref name="sanctis">{{Navedi časopis |display-authors=3 |vauthors=De Sanctis V, Soliman N, Soliman AT, Elsedfy H, Di Maio S, El Kholy M, Fiscina B |date=August 2017 |title=Caffeinated energy drink consumption among adolescents and potential health consequences associated with their use: a significant public health hazard |journal=Acta Biomedica |volume=88 |issue=2 |pages=222–231 |doi=10.23750/abm.v88i2.6664 |pmc=6166148 |pmid=28845841}}</ref> So podmnožica večje skupine energijskih izdelkov, ki vključuje ploščice in gele, in se razlikujejo od športnih pijač, ki se oglašujejo za izboljšanje športne uspešnosti. V to kategorijo pijač spada veliko različnih blagovnih znamk in vrst pijač.<ref>{{Navedi splet |last=Miyeong |first=Han |date=19 February 2012 |title=Energy drink, does it really work? |url=https://m.health.chosun.com/svc/news_view.html?contid=2012021701936 |access-date=2023-03-23 |website=Health Chosun News}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Haesoo |first=Lee |date=11 November 2014 |title=The four main ingredients of energy drinks |url=https://www.g-enews.com/article/Global-Biz/2014/11/201411111927520123585_1 |access-date=2023-03-23 |website=Global Economic}}</ref> Energijske pijače imajo učinke kofeina in sladkorja, vendar je malo ali nič dokazov, da ima široka paleta drugih sestavin kakršen koli učinek.<ref name="pmid23206286">{{Navedi časopis |vauthors=McLellan TM, Lieberman HR |year=2012 |title=Do energy drinks contain active components other than caffeine? |journal=Nutr Rev |volume=70 |issue=12 |pages=730–44 |doi=10.1111/j.1753-4887.2012.00525.x |pmid=23206286 |doi-access=free}}</ref> Večina učinkov energijskih pijač na [[Kognicija|kognitivne]] sposobnosti, kot sta povečana pozornost in hitrost reakcij, je predvsem posledica prisotnosti kofeina.<ref name="ReferenceA">{{Navedi časopis |last=Van Den Eynde |first=F |last2=Van Baelen |first2=PC |last3=Portzky |first3=M |last4=Audenaert |first4=K |name-list-style=vanc |year=2008 |title=The effects of energy drinks on cognitive performance |journal=Tijdschrift voor Psychiatrie |volume=50 |issue=5 |pages=273–81 |pmid=18470842}}</ref> Druge študije pripisujejo te izboljšave učinkovitosti učinkom kombiniranih sestavin.<ref>{{Navedi časopis |last=Alford |first=C. |last2=Cox |first2=H. |last3=Wescott |first3=R. |date=1 January 2001 |title=The effects of red bull energy drink on human performance and mood |url=http://eprints.uwe.ac.uk/96/ |journal=Amino Acids |volume=21 |issue=2 |pages=139–150 |doi=10.1007/s007260170021 |pmid=11665810 |s2cid=25358429 |url-access=subscription |archive-url=https://web.archive.org/web/20220409013007/https://uwe-repository.worktribe.com/output/1085735 |archive-date=9 April 2022 |access-date=16 August 2019}}</ref> Oglaševanje energijskih pijač običajno poudarja povečano mišično moč in vzdržljivost, vendar ni znanstvenega soglasja, ki bi podpiralo te trditve. <ref name="pmid25293550">{{Navedi časopis |vauthors=Mora-Rodriguez R, Pallarés JG |year=2014 |title=Performance outcomes and unwanted side effects associated with energy drinks. |journal=Nutr Rev |volume=72 |issue=Suppl 1 |pages=108–20 |doi=10.1111/nure.12132 |pmid=25293550}}</ref> Energijske pijače so povezane s številnimi zdravstvenimi tveganji, kot je povečana stopnja poškodb pri kombiniranju uživanja z alkoholom, prekomerno ali ponavljajoče se uživanje lahko povzroči srčne in duševne motnje.<ref name="pmid25818530">{{Navedi časopis |vauthors=Sanchis-Gomar F, Pareja-Galeano H, Cervellin G, Lippi G, Earnest CP |year=2015 |title=Energy drink overconsumption in adolescents: implications for arrhythmias and other cardiovascular events. |journal=Can J Cardiol |volume=31 |issue=5 |pages=572–5 |doi=10.1016/j.cjca.2014.12.019 |hdl=11268/3906 |pmid=25818530 |hdl-access=free}}</ref><ref name="pmid25622514">{{Navedi časopis |vauthors=Petit A, Karila L, Lejoyeux M |year=2015 |title=[Abuse of energy drinks: does it pose a risk?]. |journal=Presse Med |volume=44 |issue=3 |pages=261–70 |doi=10.1016/j.lpm.2014.07.029 |pmid=25622514}}</ref> Populacije, ki bolj tvegajo zaplete zaradi uživanja energijskih pijač, vključujejo mlade ter osebe, ki še niso uživale kofeina ali so nanj občutljive, nosečnice, tekmovalne športnike in ljudi s srčno-žilnimi boleznimi.<ref>{{Navedi časopis |last=Higgins |first=John |last2=Yarlagadda |first2=Santi |last3=Yang |first3=Benjamin |last4=Higgins |first4=John P. |last5=Yarlagadda |first5=Santi |last6=Yang |first6=Benjamin |date=June 2015 |title=Cardiovascular Complications of Energy Drinks |journal=Beverages |language=en |volume=1 |issue=2 |pages=104–126 |doi=10.3390/beverages1020104 |doi-access=free}}</ref> == Sestavine in uporaba == Energijske pijače se običajno tržijo mladim, s poudarkom na možnih spodbudnih učinkih kofeina.<ref name="Meier 2013">{{Navedi novice |last=Meier |first=Barry |date=1 January 2013 |title=Energy Drinks Promise Edge, but Experts Say Proof Is Scant |url=https://www.nytimes.com/2013/01/02/health/scant-proof-is-found-to-back-up-claims-by-energy-drinks.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150412021719/http://www.nytimes.com/2013/01/02/health/scant-proof-is-found-to-back-up-claims-by-energy-drinks.html |archive-date=12 April 2015 |access-date=26 September 2014 |work=[[The New York Times]] |location=New York City |issn=0362-4331}}</ref> Vsebnost kofeina v energijskih pijačah je med 50&nbsp;mg in 505&nbsp;mg na odmerek v primerjavi z 90&nbsp;mg v 250 ml kave, 50&nbsp;mg v 250 ml čaja in 34&nbsp;mg v 500 ml kole.<ref>{{Navedi časopis |last=Reissig |first=Chad J. |last2=Strain |first2=Eric C. |last3=Griffiths |first3=Roland R. |date=2009-01-01 |title=Caffeinated energy drinks—A growing problem |journal=Drug and Alcohol Dependence |volume=99 |issue=1 |pages=1–10 |doi=10.1016/j.drugalcdep.2008.08.001 |issn=0376-8716 |pmc=2735818 |pmid=18809264}}</ref> Ni zanesljivih dokazov, da druge sestavine v energijskih pijačah zagotavljajo dodatne koristi, čeprav se pijače pogosto oglašujejo tako, da nakazujejo edinstvene koristi.<ref name="Meier 2013"/><ref>{{Navedi časopis |last=EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies |date=2011 |title=Scientific Opinion on the substantiation of health claims from Energy Drinks |url=http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2035 |url-status=live |journal=EFSA Journal |volume=9 |issue=4 |pages=2035 [19 pp.] |doi=10.2903/j.efsa.2011.2035 |pmid=42078761 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150919191338/http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2035 |archive-date=19 September 2015 |access-date=26 September 2014 |doi-access=free}}</ref> Vitamini, [[Aditiv|dodani]] med proizvodnjo, kot so [[vitamin B12]], ter [[guarana]] ali tavrin, se tržijo kot koristni,<ref name="Meier 2013" /><ref name="europa1924">{{Navedi časopis |year=2010 |title=Scientific Opinion on the substantiation of health claims |url=http://www.efsa.europa.eu |url-status=live |journal=EFSA Journal |volume=8 |issue=10 |page=1756 |doi=10.2903/j.efsa.2010.1756 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081113221159/http://www.efsa.europa.eu/ |archive-date=13 November 2008 |access-date=26 September 2014 |doi-access=free}}</ref> vendar ni znanstvenih dokazov o koristih sestavin v energijskih pijačah za zdravje, objavljena pa so bila številna opozorila proti uporabi energijskih pijač, zlasti tistih, ki vsebujejo kofein.<ref name="sanctis"/> Trženje energijskih pijač je bilo še posebej usmerjeno na najstnike, proizvajalci pa so sponzorirali ali oglaševali na ekstremnih športnih dogodkih in glasbenih koncertih ter ciljali na mlado občinstvo prek kanalov družbenih medijev.<ref name="sanctis"/><ref>{{Navedi časopis |last=Plamondon |first=Laurie |year=2013 |title=Energy Drinks: Threatening or Commonplace? An Update |url=https://www.inspq.qc.ca/pdf/publications/1669_BoissonsEnergisantes.pdf |url-status=live |journal=TOPO |issue=6 |page=7 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161202101322/https://www.inspq.qc.ca/pdf/publications/1669_BoissonsEnergisantes.pdf |archive-date=2 December 2016 |access-date=1 December 2016}}</ref> Leta 2026 je Indeks šestih celin (''Six continents index'') zbral glavne energijske pijače z vseh šestih naseljenih celin in vsak izdelek ocenil glede na 36-kriterijski indeks kakovosti.<ref name="sci-2026">{{Navedi splet |date=15 May 2026 |editor-last=Eckert P |title=We have gathered energy drinks from around the world for a professional, objective comparative evaluation - Best Energy Drink Award 2026 |url=https://sixcontinentsindex.com/ |access-date=16 May 2026 |publisher=Six Continents Index}}</ref> Osredotočili so se na objektivno preverljive značilnosti izdelkov, vključno s količino in deklaracijo kofeina, količino, vrsto in deklaracijo sladkorja, vsebnostjo vitaminov, [[Pasterizacija|pasterizacijo]], embalažo, sledljivostjo in berljivostjo etikete, in drugo. Med ugotovitvami je bilo 85,7 % evropskih izdelkov pasteriziranih, medtem ko je bilo 8 % severnoameriških pijač odvisnih od umetnih [[Konzervans|konzervansov]]; evropske pijače so v povprečju vsebovale tudi 4,0 vitamina na izdelek v primerjavi z 2,9 v Severni Ameriki.<ref name="sci-2026" /> == Učinki == [[File:Power_Horse_Energy_Drink336.jpg|alt=A health warning on a can of the Austrian Power Horse energy drink: "Consumption of more than two cans in a day may be harmful to your health. Not to be used for pregnant women, breast feeders, children under the age of 16, people with heart disease, [[Hypertension|high blood pressure]], diabetes, allergy to caffeine, and athletes during exercise."|sličica| Zdravstveno opozorilo na pločevinki avstrijske energijske pijače Power Horse]] Energijske pijače imajo učinke, ki jih imata kofein in sladkor, vendar je malo ali nič dokazov, da ima široka paleta drugih sestavin kakršen koli učinek.<ref name="pmid23206286"/> Večina učinkov energijskih pijač na kognitivne sposobnosti, kot sta povečana pozornost in hitrost reakcij, je predvsem posledica prisotnosti kofeina.<ref name="ReferenceA"/> Oglaševanje energijskih pijač običajno poudarja povečano mišično moč in vzdržljivost, vendar je v znanstveni literaturi malo dokazov, ki bi to podpirali.<ref name="pmid25293550"/> Po podatkih Mayo Clinic je za tipično zdravo odraslo osebo varno zaužiti skupno 400&nbsp;mg kofeina na dan. To je potrdila skupina Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki je prav tako ugotovila, da je vnos kofeina do 400&nbsp;mg na dan ne vzbuja varnostnih pomislekov za odrasle. Po podatkih EFSA je to enakovredno 4 skodelicam kave (90&nbsp;mg vsaka) ali 2 1/2 standardni pločevinki (250 ml) energijske pijače (160&nbsp;mg vsak/80&nbsp;mg na odmerek). <ref name="energy-drinks">{{Navedi splet |last=Preszler |first=Buss |title=How much is too much? |url=http://www.mayoclinic.org/healthy-living/nutrition-and-healthy-eating/in-depth/caffeine/art-20045678 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103162809/http://www.mayoclinic.org/healthy-living/nutrition-and-healthy-eating/in-depth/caffeine/art-20045678 |archive-date=3 November 2014 |access-date=5 November 2014 |website=mayoclinic.org |publisher=Mayo Clinic}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi časopis |date=May 2015 |title=Scientific Opinion on the safety of caffeine |journal=EFSA Journal |volume=13 |issue=5 |doi=10.2903/j.efsa.2015.4102 |doi-access=free}}</ref> Neželeni učinki, povezani z uživanjem kofeina v količinah, večjih od 400&nbsp;mg vključujejo živčnost, razdražljivost, nespečnost, povečano uriniranje, nenormalen srčni ritem ([[Srčna aritmija|aritmijo]]) in [[Dispepsija|dispepsijo]]. V ZDA ni potrebno navajati odmerka kofeina na etiketah živil. Podjetja pogosto na etiketi svojih pijač navedejo vsebnost kofeina ne glede na to, nekateri zagovorniki pa pozivajo [[Uprava za hrano in zdravila|Upravo za hrano in zdravila]] (FDA), naj to prakso spremeni.<ref>{{Navedi AV medij |url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=94973371 |title=Warning: Energy Drinks Contain Caffeine |date=24 September 2008 |last=Aubrey |first=Allison |type=Radio broadcast |publisher=[[National Public Radio]] |series=Morning Edition |archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085824/https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=94973371 |archive-date=7 May 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Meier |first=Barry |date=19 March 2013 |title=Doctors Urge F.D.A. to Restrict Caffeine in Energy Drinks |url=https://www.nytimes.com/2013/03/20/business/doctors-urge-fda-to-restrict-caffeine-in-energy-drinks.html |access-date=16 June 2024 |work=[[The New York Times]] |issn=0362-4331}}</ref> === Zdravstvene težave === Prekomerno uživanje energijskih pijač ima lahko resne zdravstvene posledice zaradi visokega vnosa kofeina in sladkorja, zlasti pri otrocih in najstnikih.<ref name="fph">{{Navedi časopis |last=Al-Shaar |first=Laila |last2=Vercammen |first2=Kelsey |last3=Lu |first3=Chang |last4=Richardson |first4=Scott |last5=Tamez |first5=Martha |last6=Mattei |first6=Josiemer |date=31 August 2017 |title=Health Effects and Public Health Concerns of Energy Drink Consumption in the United States: A Mini-Review |journal=Frontiers in Public Health |volume=5 |article-number=225 |bibcode=2017FrPH....5..225A |doi=10.3389/fpubh.2017.00225 |issn=2296-2565 |pmc=5583516 |pmid=28913331 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2019 |title=What About Energy Drinks for Kids? |url=https://www.stanfordchildrens.org/en/topic/default?id=what-about-energy-drinks-for-kids-1-3033 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150416160241/https://www.stanfordchildrens.org/en/topic/default?id=what-about-energy-drinks-for-kids-1-3033 |archive-date=16 April 2015 |access-date=12 September 2019 |publisher=Stanford Children's Health, Stanford University}}</ref> Prekomerno uživanje energijskih pijač lahko moti spalne vzorce in je morda povezano s tveganim obnašanjem.<ref name="fph" /> Prekomerno ali ponavljajoče se uživanje energijskih pijač lahko povzroči težave s srcem, na primer [[Srčna aritmija|aritmijo]] in [[Miokardni infarkt|srčno kap]], ter duševne motnje, na primer [[Tesnoba|tesnobo]] in [[Fobija|fobije]].<ref name="pmid25818530"/><ref name="pmid25622514"/><ref name="fph" /> Uživanje kofeinskih energijskih pijač je povezano z neželenimi učinki na zdravje srca in ožilja, vključno s povišanim srčnim utripom in krvnim tlakom, kar lahko predstavlja tveganje za posameznike s srčnimi boleznimi.<ref>{{Navedi časopis |last=Reissig |first=Chad J. |last2=Strain |first2=Eric C. |last3=Griffiths |first3=Roland R. |date=January 2009 |title=Caffeinated energy drinks—A growing problem |journal=Drug and Alcohol Dependence |volume=99 |issue=1–3 |pages=1–10 |doi=10.1016/j.drugalcdep.2008.08.001 |issn=0376-8716 |pmc=2735818 |pmid=18809264}}</ref><ref>{{Navedi časopis |last=Costantino |first=Andrea |last2=Maiese |first2=Aniello |last3=Lazzari |first3=Julia |last4=Casula |first4=Chiara |last5=Turillazzi |first5=Emanuela |last6=Frati |first6=Paola |last7=Fineschi |first7=Vittorio |date=2023-09-09 |title=The Dark Side of Energy Drinks: A Comprehensive Review of Their Impact on the Human Body |journal=Nutrients |language=en |volume=15 |issue=18 |page=3922 |doi=10.3390/nu15183922 |issn=2072-6643 |pmc=10535526 |pmid=37764707 |doi-access=free}}</ref> V Evropi so energijske pijače, ki vsebujejo sladkor in kofein, povezane s smrtjo športnikov.<ref name="pmid18595815">{{Navedi časopis |vauthors=Clauson KA, Shields KM, McQueen CE, Persad N |year=2008 |title=Safety issues associated with commercially available energy drinks. |journal=J Am Pharm Assoc |volume=48 |issue=3 |pages=e55–63; quiz e64–7 |doi=10.1331/JAPhA.2008.07055 |pmid=18595815}}</ref> Pregledni članki ugotavljajo, da vsebnost kofeina ni bila edini dejavnik in da mešanica kofeina in drugih sestavin v energijskih pijačah te naredi bolj nevarne kot pijače, pri katerih je edini stimulans kofein; študije so pokazale, da so potrebne dodatne raziskave in nadzor na državni ravni.<ref name="fph"/><ref>{{Navedi časopis |last=Emily A. Fletcher |last2=Carolyn S. Lacey |last3=Melenie Aaron |last4=Mark Kolasa |last5=Andrew Occiano |last6=Sachin A. Shah |date=May 2017 |title=Randomized Controlled Trial of High-Volume Energy Drink Versus Caffeine Consumption on ECG and Hemodynamic Parameters |journal=Journal of the American Heart Association |volume=6 |issue=5 |article-number=e004448 |doi=10.1161/JAHA.116.004448 |pmc=5524057 |pmid=28446495 |doi-access=free}}</ref> Ameriška akademija za pediatrijo priporoča, da otroci, mlajši od 18 let, ne uživajo kofeinskih energijskih pijač.<ref name="aap">{{Navedi splet |date=30 May 2011 |title=Kids Should Not Consume Energy Drinks, and Rarely Need Sports Drinks, Says AAP |url=https://www.aap.org/en-us/about-the-aap/aap-press-room/Pages/Kids-Should-Not-Consume-Energy-Drinks,-and-Rarely-Need-Sports-Drinks,-Says-AAP.aspx |access-date=2 August 2019 |publisher=American Academy of Pediatrics}}</ref> Za otroke, mlajše od 18 let, varne ravni uživanja kofeina niso bile določene.<ref>{{Navedi časopis |last=Temple |first=Jennifer L. |last2=Bernard |first2=Christophe |last3=Lipshultz |first3=Steven E. |last4=Czachor |first4=Jason D. |last5=Westphal |first5=Joslyn A. |last6=Mestre |first6=Miriam A. |date=2017-05-26 |title=The Safety of Ingested Caffeine: A Comprehensive Review |journal=Frontiers in Psychiatry |language=English |volume=8 |article-number=80 |doi=10.3389/fpsyt.2017.00080 |issn=1664-0640 |pmc=5445139 |pmid=28603504 |doi-access=free}}</ref> Leta 2011 je bilo v Združenih državah Amerike hospitaliziranih 11 % od 20.783 ljudi, starih 12 let ali več, ki so obiskali urgenco zaradi težav, povezanih z energijskimi pijačami.<ref>{{Navedi novice |last=Bernstein |first=Lenny |date=2014-03-19 |title=More than 10 percent of emergency room visits involving energy drinks result in hospitalization |url=https://www.washingtonpost.com/news/to-your-health/wp/2014/03/19/more-than-10-percent-of-emergency-room-visits-involving-energy-drinks-result-in-hospitalization/ |access-date=2025-04-18 |work=The Washington Post |language=en-US |issn=0190-8286}}</ref> Število obiskov urgentnih centrov zaradi uživanja energijskih pijač se je v Združenih državah Amerike med letoma 2007 in 2011 podvojilo. Leta 2012 so ameriški zvezni uradniki prejeli poročila o 13 smrtnih primerih v preteklih štirih letih, ki so navajala možno vpletenost 5-Hour Energy, ki je razvrščen kot energijski napitek oziroma podrazdelek kategorije energijskih pijač. Med letoma 2009 in 2012 je bila 5-Hour Energy omenjena v 90 primerih pri FDA, vključno z več kot 30, ki so vključevale resne ali smrtno nevarne poškodbe, kot so srčne kapi, krči in v enem primeru spontani splav.<ref>{{Navedi novice |last=Meier |first=Barry |date=2012-11-14 |title=Caffeinated Drink Cited in Reports of 13 Deaths |url=https://www.nytimes.com/2012/11/15/business/5-hour-energy-is-cited-in-13-death-reports.html |access-date=2025-04-18 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Razširjenost == Pregled študij iz Združenih držav Amerike, Evrope, Azije, [[Oceanija|Oceanije]] in Afrike iz leta 2024 je pokazal, da je 55 % udeležencev že kdaj zaužilo energijsko pijačo, 43 % v zadnjem letu, 32 % v preteklem mesecu, 22 % v preteklem tednu in 9 % vsak dan. <ref>{{Navedi časopis |last=Aonso-Diego |first=Gema |last2=Krotter |first2=Andrea |last3=García-Pérez |first3=Ángel |date=2024 |title=Prevalence of energy drink consumption world-wide: A systematic review and meta-analysis |journal=Addiction |language=en |volume=119 |issue=3 |pages=438–463 |doi=10.1111/add.16390 |issn=1360-0443 |pmid=37967848 |doi-access=free}}</ref> == Zgodovina == Dr. Enuf, brezalkoholna pijača za "grajenje energije"<ref>{{Navedi novice |date=21 June 1951 |title=New-Type Drink, Dr. Enuf; Fleming To Manage Business |url=https://www.newspapers.com/article/johnson-city-press-dr-enuf/149819966/ |access-date=22 June 2024 |work=Johnson City Press |page=3}}</ref>, ki vsebuje kofein in vitamine skupine B, je bila ustvarjena v Združenih državah Amerike leta 1949.<ref>{{Navedi splet |last=Gorvett |first=Zaria |date=9 June 2023 |title=Why is there taurine in energy drinks? |url=https://www.bbc.com/future/article/20230609-why-is-there-taurine-in-energy-drinks |access-date=22 June 2024 |website=[[BBC]]}}</ref><ref name=":1" /> ''[[The New York Times|New York Times]]'' navaja, da se je »energijska pijača, kot jo poznamo«, rodila na Japonskem po drugi svetovni vojni.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=Engber |first=Daniel |date=2013-12-06 |title=Who Made That Energy Drink? |url=https://www.nytimes.com/2013/12/08/magazine/who-made-that-energy-drink.html |access-date=2024-06-15 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> Leta 1962 je [[Tokio|Tokijsko]] podjetje Taisho Pharmaceutical proizvedlo Lipovitan D, zeliščni "energizacijski tonik", ki se je prodajal v stekleničkah velikosti minibara. Tonik je bil prvotno namenjen voznikom tovornjakov in tovarniškim delavcem, ki so morali ostati budni med dolgimi izmenami. [[Slika:V_Energy_Drink.jpg|sličica| Steklenička energijske pijače A V iz Lautoke, [[Fidži]]]] V Evropi je avstrijski podjetnik [[Dietrich Mateschitz]] predstavil izdelek [[Red Bull]], svetovno uspešnico 21. stoletja. Mateschitz je razvil Red Bull na podlagi tajske pijače Krating Daeng, ki sama temelji na Lipovitanu. Red Bull je po svoji uvedbi leta 1997 postal prevladujoča blagovna znamka energijske pijače v ZDA, s približno 47-odstotnim tržnim deležem leta 2005.<ref>{{Navedi splet |title=Soda With Buzz |url=https://www.forbes.com/global/2005/0328/028_print.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20121102225404/http://www.forbes.com/global/2005/0328/028_print.html |archive-date=2 November 2012 |access-date=28 March 2005 |publisher=Forbes, Kerry A. Dolan}}</ref> Na Novi Zelandiji in v Avstraliji je vodilni izdelek energijske pijače na teh trgih, V, predstavil Frucor Beverages. Izdelek zdaj predstavlja več kot 60 % trga na Novi Zelandiji in v Avstraliji.<ref>{{Navedi splet |title=Our brands – V |url=http://www.frucor.co.nz/index.php/our_brands/v/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130612062322/http://www.frucor.co.nz/index.php/our_brands/v/ |archive-date=12 June 2013 |access-date=24 May 2013 |publisher=Frucor}}</ref> Leta 2002 je podjetje Hansen Natural Company predstavilo energijsko pijačo Monster Energy.<ref>{{Navedi splet |date=April 2002 |title=What's Hot: Hansen Natural |url=http://www.businessweek.com/magazine/content/05_23/b3936409.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120625182204/http://www.businessweek.com/magazine/content/05_23/b3936409.htm |archive-date=25 June 2012 |access-date=4 November 2013}}</ref> Podjetje Hansen Natural Company je spremenilo ime v Monster Beverage Corporation po dogovoru delničarjev o spremembi imena, potem ko je Monster Energy postal največji vir prihodkov.<ref>{{Navedi splet |title=New Stock Ticker Press release |url=http://files.shareholder.com/downloads/HANS/1957154430x0x532109/ff719ad1-e705-4d72-8e2d-77a18209d622/HANS_News_2012_1_5_General_Releases.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926125626/http://files.shareholder.com/downloads/HANS/1957154430x0x532109/ff719ad1-e705-4d72-8e2d-77a18209d622/HANS_News_2012_1_5_General_Releases.pdf |archive-date=26 September 2018 |access-date=6 July 2012}}</ref> Prejšnje pijače podjetja je prevzelo [[Coca-Cola (podjetje)|podjetje Coca-Cola]].<ref>{{Navedi splet |title=Coke Takes Ownership of Monster's Non-Energy Business |url=http://www.coca-colacompany.com/stories/coke-takes-ownership-of-monsters-non-energy-business/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210908050316/https://www.coca-colacompany.com/news/monsters-non-energy-business |archive-date=8 September 2021 |access-date=10 November 2021}}</ref> Leta 2007 so bili predstavljeni praški za energijske pijače in šumeče tablete, ki jih je mogoče dodati vodi za pripravo energijske pijače.<ref>{{Navedi splet |title=Caffeine Experts at Johns Hopkins Call for Warning Labels for Energy Drinks - 09/24/2008 |url=https://www.hopkinsmedicine.org/news/media/releases/Caffeine_Experts_at_Johns_Hopkins_Call_for_Warning_Labels_for_Energy_Drinks |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180914061158/https://www.hopkinsmedicine.org/news/media/releases/Caffeine_Experts_at_Johns_Hopkins_Call_for_Warning_Labels_for_Energy_Drinks |archive-date=14 September 2018 |access-date=13 September 2018 |language=en}}</ref> 14. avgusta 2012 je bila beseda ''energijska pijača'' prvič navedena v <nowiki><i id="mwAW0">slovarju Merriam-Webster's Collegiate Dictionary</i></nowiki>.<ref>{{Navedi novice |last=Italie |first=Leanne |title=F-bomb makes it into mainstream dictionary |url=http://www.washingtontimes.com/news/2012/aug/13/f-bomb-makes-it-mainstream-dictionary/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120815100944/http://www.washingtontimes.com/news/2012/aug/13/f-bomb-makes-it-mainstream-dictionary/ |archive-date=15 August 2012 |access-date=15 August 2012 |work=The Washington Times}}</ref> == Različice == === Po koncentraciji === ==== Energijski udarci ("šoti") ==== Energijski udarci (''Energy shot'') so posebna vrsta energijske pijače. Medtem ko se večina energijskih pijač prodaja v pločevinkah ali steklenicah, se energijski udarci običajno prodajajo v manjših 50 ml steklenicah.<ref>{{Navedi novice |last=Miller, Kevin |date=1 February 2017 |title=As more 'nips' bottles litter Maine landscape, group calls for 15-cent deposit |url=https://www.pressherald.com/2017/02/01/lawmakers-consider-bill-to-add-15-cent-deposit-for-miniature-alcohol-bottles/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181023080206/https://www.pressherald.com/2017/02/01/lawmakers-consider-bill-to-add-15-cent-deposit-for-miniature-alcohol-bottles/ |archive-date=23 October 2018 |access-date=23 October 2018 |work=Portland Press Herald}}</ref> Energijski udarci lahko vsebujejo enako skupno količino kofeina, [[Vitamin|vitaminov]] ali drugih funkcionalnih sestavin kot njihove večje različice in se lahko štejejo za koncentrirane oblike energijskih pijač. Trženje energijskih udarcev se običajno osredotoča na njihovo priročnost in dostopnost kot nizkokalorične "instant" energijske pijače, ki jo je mogoče zaužiti v enem požirku (ali "šotu"), v nasprotju z energijskimi pijačami, ki uporabnike spodbujajo, da spijejo celo pločevinko, ki lahko vsebuje 250 kalorij ali več.<ref>{{Navedi splet |last=Klineman, Jeffrey |date=30 April 2008 |title="Little competition: energy shots aim for big" profits |url=http://www.bevnet.com/news/2008/4-30-2008-energy_shots.asp |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20121114094513/http://www.bevnet.com/news/2008/4-30-2008-energy_shots.asp |archive-date=14 November 2012 |access-date=24 May 2013 |publisher=Bevnet.com}}</ref> Pogost energijski odmerek je 5-urni energijski odmerek, ki vsebuje vitamine skupine B in kofein, pri čemer je vsebnost kofeina podobna količini v skodelici kave.<ref>{{Navedi splet |title=What's In A 5-hour ENERGY Shot? |url=https://drinkywinks.com/5-hour-energy/ |access-date=31 July 2019 |publisher=5-hour ENERGY}}</ref> V nekaterih državah z omejitvami in predpisi o energijskih pijačah so energijski udarci razvrščeni drugače in so zato izvzeti iz pravil, ki vplivajo na energijske pijače.<ref>{{Navedi časopis |last=Hammond |first=David |last2=Reid |first2=Jessica L. |date=2016-06-27 |title=If it looks like a duck and quacks like a duck…: Energy "shots" should be regulated as energy drinks in Canada |journal=Canadian Journal of Public Health |volume=107 |issue=1 |pages=e133–e135 |doi=10.17269/cjph.107.5199 |issn=1920-7476 |pmc=6972414 |pmid=27348101}}</ref> '''Vrečke mešanic za energijske napitke''' Navadna energijska pijača v obliki praška. === Po sestavini === ==== Kofeinska alkoholna pijača ==== Energijske pijače, kot je Red Bull, se pogosto uporabljajo za mešanice z [[Alkoholna pijača|alkoholnimi pijačami]], pri čemer nastanejo mešane pijače, kot je Red Bull vodka, ki so podobne [[Cuba Libre|Cubi libre]], a močnejše glede na količino kofeina, ki ga vsebujejo.<ref name="Alcoholism 2011">{{Navedi časopis |last=Marczinski |first=CA |last2=Fillmore |first2=MT |last3=Bardgett |first3=ME |last4=Howard |first4=MA |name-list-style=vanc |year=2011 |title=Effects of energy drinks mixed with alcohol on behavioral control: Risks for college students consuming trendy cocktails |journal=Alcoholism: Clinical and Experimental Research |volume=35 |issue=7 |pages=1282–92 |doi=10.1111/j.1530-0277.2011.01464.x |pmc=3117195 |pmid=21676002}}</ref> Včasih je mešanica poimenovana kot bomba, na primer Jägerbomba ali ''F-Bomba'' – Fireball Cinnamon Whisky in Red Bull.<ref name="Hoare">{{Navedi splet |last=Hoare |first=Peter |date=9 January 2014 |title=5 Awesome Drinks You Can Make With Fireball Cinnamon Whisky |url=http://guycodeblog.mtv.com/2014/01/09/fireball-drink-recipes/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714164609/http://guycodeblog.mtv.com/2014/01/09/fireball-drink-recipes/ |archive-date=14 July 2014 |access-date=17 June 2014 |website=Food & drinks |publisher=MTV}}</ref> Kofeinske alkoholne pijače se v nekaterih državah prodajajo tudi v najrazličnejših formulacijah. Ameriška izdelka Four Loko in Joose sta prvotno kombinirala kofein in alkohol, preden so bile kofeinske alkoholne pijače v ZDA leta 2010 prepovedane.<ref>{{Navedi splet |last=FDA |date=3 November 2010 |title=List of Manufacturers of Caffeinated Alcoholic Beverages |url=https://www.fda.gov/Food/FoodIngredientsPackaging/ucm190448.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20101028225605/https://www.fda.gov/Food/FoodIngredientsPackaging/ucm190448.htm |archive-date=28 October 2010 |access-date=11 November 2010 |publisher=U.S. Food and Drug Administration}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Zezima |first=Katie |date=26 October 2010 |title=A Mix Attractive to Students and Partygoers |url=https://www.nytimes.com/2010/10/27/us/27drinkbox.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20101027050231/http://www.nytimes.com//2010//10//27//us//27drinkbox.html |archive-date=27 October 2010 |access-date=11 November 2010 |work=The New York Times}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Bruni |first=Frank |date=30 October 2010 |title=Caffeine and Alcohol: Wham! Bam! Boozled. |url=https://www.nytimes.com/2010/10/31/weekinreview/31bruni.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20101111073139/http://www.nytimes.com//2010//10//31//weekinreview//31bruni.html |archive-date=11 November 2010 |access-date=11 November 2010 |work=The New York Times}}</ref> ==== Energijska pijača brez kofeina ==== Nekatere energijske pijače ne vsebujejo stimulansa kofeina; namesto tega lahko vsebujejo L-teanin, [[tirozin]], vitamine skupine B ( _B6 in _B12 ), BCAA, [[Esencialne aminokisline|EAA]]<ref>{{Navedi splet |date=2023-06-17 |title=11 Energy Drinks Without Caffeine That Can Still Energize You |url=https://foodfornet.com/energy-drinks-without-caffeine/ |access-date=2026-01-11}}</ref> in druge spojine, na primer tavrin, [[Karnitin|L-karnitin]], [[Rožni koren|rhodiola rosea]] ali izvleček ginsenga.<ref>{{Navedi splet |date=2025-04-28 |title=Best Caffeine Free Energy Drinks That Actually Work: Natural Ways to Boost Focus and Mental Clarity Without the Crash |url=https://nootropicsplanet.com/best-caffeine-free-energy-drinks-that-actually-work-natural/ |access-date=2026-01-11}}</ref> Zaradi pomanjkanja kofeina ali stimulansov osrednjega živčevja te vrste energijskih pijač brez kofeina ne zagotavljajo enakega mentalnega zagona kot kofein, njihov stimulativni učinek je lahko pri starejših večji.<ref>{{Navedi časopis |last=Xu |first=Hui |last2=Wang |first2=Shanshan |last3=Gao |first3=Feng |last4=Li |first4=Caihong |date=2021-09-03 |title=Vitamin B6, B9, and B12 Intakes and Cognitive Performance in Elders: National Health and Nutrition Examination Survey, 2011–2014 |journal=Neuropsychiatric Disease and Treatment |volume=18 |pages=537–553 |doi=10.2147/NDT.S337617 |pmc=8962758 |pmid=35359912 |doi-access=free}}</ref> == Sestavine == [[Slika:Monster_Energy_drink_supplement_facts_nutrition_label.jpg|sličica|303x303_pik| Oznaka s hranilnimi vrednostmi za energijsko pijačo]] Energijske pijače lahko vsebujejo kofein, vitamine skupine B, gazirano vodo, koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze, sukralozo ali sladkor. Druge pogoste sestavine so [[Mate (rastlina)|mate]], [[Acai palma|açaí]], tavrin, ginseng, maltodekstrin, inozitol, [[karnitin]], [[kreatin]], glukuronolakton ali [[Dvokrpi ginko|ginko biloba]].<ref name="Meier 2013"/> V Združenih državah Amerike je vsebnost kofeina v energijskih pijačah v razponu od 40 do 250.&nbsp;mg na 237 ml.<ref name="fda">{{Navedi splet |date=12 December 2018 |title=Spilling the beans: How much caffeine is too much? |url=https://www.fda.gov/consumers/consumer-updates/spilling-beans-how-much-caffeine-too-much?source=govdelivery |access-date=2 August 2019 |publisher=US Food and Drug Administration}}</ref> Po priporočilih FDA je 400&nbsp;mg na dan varno za odrasle (razen nosečnic), 1200&nbsp;mg na dan je lahko [[Strupenost|strupeno]].<ref name="fda" /> == Demografski podatki == Energijske pijače so globalno običajno privlačne za mlade in mlade odrasle. <ref>{{Navedi časopis |last=Visram |first=Shelina |last2=Crossley |first2=Stephen J. |last3=Cheetham |first3=Mandy |last4=Lake |first4=Amelia |author-link4=Amelia Lake (academic) |date=31 May 2016 |title=Children and young people's perceptions of energy drinks: A qualitative study |journal=PLOS ONE |volume=12 |issue=11 |article-number=e0188668 |doi=10.1371/journal.pone.0188668 |pmc=5708842 |pmid=29190753 |doi-access=free}}</ref> == Prodaja in trendi == Leta 2017 je svetovna prodaja energijskih pijač znašala približno 44 milijard [[Evro|evrov]].<ref name="nut">{{Navedi časopis |last=Insights |first=Innova Market |date=28 June 2018 |title=Energy Drink Sales Still on the Rise, Despite Slowdown in Innovation |url=http://www.nutritionaloutlook.com/sports-energy/energy-drink-sales-still-rise-despite-slowdown-innovation |journal=Nutritional Outlook |series=May 2018 Issue |volume=21 |issue=4 |access-date=1 August 2019}}</ref> Svetovni trg energijskih pijač je bil leta 2020 vreden 45,80 milijarde dolarjev. Napoveduje se, da bo letno rasel za 8,2 % in do leta 2031 dosegel 108,40 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet |last=<!--Not stated--> |title=Energy Drinks Market Size, Share, Trends, Analysis Report, 2031 |url=https://www.alliedmarketresearch.com/energy-drink-market |access-date=2025-04-20 |website=Allied Market Research |language=en}}</ref> === Tržni delež === Leta 2020 je imel [[Red Bull]] največji svetovni tržni delež med energijskimi pijačami, in sicer 43 %, sledili so mu Monster Energy s 39 %, Rockstar Energy z 10 % ter Amp in NOS s po 3 %.<ref>{{Navedi splet |title=Energy Drink Market Share {{!}} T4 |url=https://www.t4.ai/industries/energy-drink-market-share |access-date=2024-11-27 |website=www.t4.ai}}</ref> == Predpisi in omejitve == Nekatere države imajo določene omejitve glede prodaje in proizvodnje energijskih pijač. Prepoved je bila leta 2004 izpodbijana na Evropskem sodišču in posledično preklicana.<ref name="MedNewsToday">{{Navedi splet |date=8 February 2004 |title=French ban on Red Bull (drink) upheld by European Court |url=http://www.medicalnewstoday.com/articles/5753.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090505152915/http://www.medicalnewstoday.com/articles/5753.php |archive-date=5 May 2009 |access-date=7 May 2009 |publisher=Medicalnewstoday.com}}</ref> 73 držav in ozemelj je uvedlo politike, kot so obdavčitev, prepovedi v šolah, prepovedi prodaje, označevanje in omejitve trženja energijskih pijač, običajno za zmanjšanje porabe med mladimi.<ref name="rostami"/> === Argentina === Decembra 2017 je Argentina sprejela 26. člen zakona o notranjih prihodkih, ki določa, da bodo pijače, ki vsebujejo kofein in tavrin, ne glede na to, ali vsebujejo dodatke ali ne, kot je opredeljeno v argentinskem živilskem zakoniku, obdavčene z 10 % (davek ad valorum).<ref>{{Navedi splet |title=GIFNA Argentina |url=https://gifna.who.int/countries/ARG/policies/82187 |access-date=2025-04-18 |website=gifna.who.int}}</ref> === Avstralija in Nova Zelandija === [[Slika:Prime_18+.jpg|sličica| V trgovini v [[Sydney|Sydneyju]] se prodajajo ''Prime'' energijske pijače. Na tabli je objavljeno, da je prodaja pijače dovoljena le osebam, starim najmanj 18 let (polnoletnost v Avstraliji), in omejuje porabo na največ šest pločevink na osebo.]] V Avstraliji in Novi Zelandiji so energijske pijače regulirane v skladu z avstralsko-novozelandskim kodeksom o standardih živil, ki omejuje vsebnost kofeina v „formuliranih kofeinskih pijačah“ (energijskih pijačah) na 320.&nbsp;mg/L (9,46&nbsp;mg/oz) in brezalkoholne pijače pri 145&nbsp;mg/L (4,29&nbsp;mg/oz). V državi velja obvezno označevanje kofeina za vse prehrambene izdelke, ki vsebujejo guarano.<ref>{{Navedi splet |date=13 August 2009 |title=Australia New Zealand Food Standards Code&nbsp;– Standard 2.6.4&nbsp;– Formulated Caffeinated Beverages&nbsp;– F2009C00814 |url=http://www.comlaw.gov.au/Details/F2009C00814 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20121213105450/http://www.comlaw.gov.au/Details/F2009C00814 |archive-date=13 December 2012 |access-date=3 November 2012 |website=comlaw.gov.au |publisher=Department of Health and Ageing (Australia)}}</ref> Avstralske etikete energijskih pijač potrošnike opozarjajo, naj ne spijejo več kot dve pločevinki na dan.<ref>{{Navedi splet |last=Pogson, Jenny |date=9 May 2012 |title=Energy drinks pack more punch than you might expect |url=http://www.abc.net.au/health/thepulse/stories/2012/05/09/3471672.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140901171425/http://www.abc.net.au/health/thepulse/stories/2012/05/09/3471672.htm |archive-date=1 September 2014 |access-date=3 September 2014 |website=ABC}}</ref> Bridgetown v Zahodni Avstraliji je od februarja 2023 za štiri mesece prepovedal prodajo energijskih pijač osebam, mlajšim od 18 let. <ref>{{Navedi splet |date=27 January 2023 |title=WA town bans sale of energy drinks to under 18s to combat declining mental health - ABC News |url=https://www.abc.net.au/news/2023-01-28/energy-drink-ban-under-18-bridgetown-wa/101899830 |website=ABC News}}</ref> === Kanada === Kanada omejuje količino kofeina na porcijo na 180&nbsp;mg. Za energijske pijače veljajo tudi določene zahteve glede označevanja.<ref>{{Navedi splet |date=18 August 2023 |title=Caffeinated energy drinks |url=https://www.canada.ca/en/health-canada/services/food-nutrition/supplemented-foods/caffeinated-energy-drinks.html |access-date=22 August 2024 |website=Government of Canada}}</ref> Nekatere uvožene energijske pijače so presegle zakonsko dovoljeno količino in so bile umaknjene iz prodaje.<ref>{{Navedi splet |last=La Grassa |first=Jennifer |title=Highly caffeinated version of Prime Energy drink ordered recalled by federal government |url=https://www.cbc.ca/news/health/prime-energy-cafffeine-health-canada-1.6901902 |access-date=22 August 2024 |website=CBC News}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Casaletto |first=Lucas |date=11 January 2024 |title=Health Canada recalls more caffeinated energy drinks |url=https://toronto.citynews.ca/2024/01/10/health-canada-caffeinated-energy-drinks-recall/ |access-date=22 August 2024 |website=CityNews Everywhere}}</ref> Kanadska agencija za mejne službe naj bi preprečila vstop takšnih izdelkov v državo, vendar pogosto ne pregleduje energijskih pijač.<ref>{{Navedi splet |last=La Grassa |first=Jennifer |title=Prime Energy drinks pulled from Canadian shelves — but how did they even get here? |url=https://www.cbc.ca/1.6904892 |access-date=22 August 2024 |website=CBC News}}</ref> === Zelenortski otoki === Zelenortski otoki so leta 2016 uvedli prepoved energijskih pijač v šolah. Energijske pijače so prepovedane znotraj in okoli izobraževalnih ustanov.<ref name="rostami"/> === Kolumbija === Leta 2009 je Kolumbija pod okriljem Ministrstva za socialno zaščito prepovedala prodajo in komercializacijo energijskih pijač mladoletnikom, mlajšim od 14 let.<ref>[https://www.invima.gov.co/images/Resolucion%204150%20de%202009%20Bebidas%20energizantes.pdf RESOLUCION 4150 DE 2009 (octubre 30). Diario Oficial No. 47.522 de 3 de noviembre de 20] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160403212741/https://www.invima.gov.co/images/Resolucion%204150%20de%202009%20Bebidas%20energizantes.pdf|date=3 April 2016}}. invima.gov.co</ref> === Danska === Leta 1997 je Danska prepovedala prodajo Red Bulla. Danska veterinarska in živilska uprava je kritizirala dodane sestavine funkcionalnih pijač, kot so vitamini skupine B, inozitol, glukuronolakton in tavrin. Trdila je, da bi bilo treba prehranska dopolnila živilom dodajati le, kadar je to potrebno za javno zdravje, kot na primer v primeru jodirane soli. Tudi visoka vsebnost kofeina je bila navedena tudi kot težava –&nbsp;dovoljene so bile le pijače s koncentracijo do 150&nbsp;mg/L; leta 2009 se je omejitev zvišala na 320&nbsp;mg/L, tavrin in glukuronolakton pa sta bila odobrena kot sestavini, s čimer so energijske pijače postale legalne.<ref>{{Navedi splet |date=1998-07-08 |title=Energidrik sat ind mod danske fødevarerregler |url=https://www.information.dk/1998/07/energidrik-sat-danske-foedevarerregler |access-date=2024-06-16 |website=[[Dagbladet Information]] |language=da}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Larsen |first=Søren |date=2009-11-17 |title=Omdiskuteret koffeindrik nu i Danmark |url=https://www.dr.dk/nyheder/indland/omdiskuteret-koffeindrik-nu-i-danmark |access-date=2024-06-16 |website=[[DR (broadcaster)|DR]] |language=da-DK}}</ref> Od leta 2004 Danska uprava za hrano odsvetuje uživanje energijskih pijač otrokom; uživanje energijskih pijač je omejeno na 250 mL na dan, (ob predpostavki, da ni vnosa drugega kofeina) za otroke med 15. in 17. letom starosti.<ref>{{Navedi splet |title=Derfor er energidrikke ikke for børn |url=https://foedevarestyrelsen.dk/nyheder/faglige-nyheder/2024/feb/aok-derfor-er-energidrikke-ikke-for-boern |access-date=2024-06-16 |website=Danish Veterinary and Food Administration |language=da}}</ref> === Nemčija === V Nemčiji ni zakona, ki bi urejal prodajo energijskih pijač, čeprav več nemških potrošniških organizacij in Zvezni inštitut za oceno tveganja pozivajo k prepovedi prodaje brezalkoholnih pijač mladoletnikom z vsebnostjo kofeina, ki presega 150 miligramov na liter.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Trunk |first=Tamara |date=2024-02-06 |title=Verbot von Energy Drinks für Minderjährige gefordert – Grund ist eine besorgniserregende Studie |url=https://www.swr3.de/aktuell/service/energy-drinks-jugendliche-studie-verbot-100.html |access-date=2024-12-05 |website=SWR3 |language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Wittig |first=Frank |date=2024-12-03 |title=Warum Energydrinks Kinder und Jugendliche gefährden |url=https://www.tagesschau.de/wissen/gesundheit/risiken-energydrinks-100.html |access-date=2024-12-06 |website=tagesschau.de |language=de}}</ref> Poleg tega se lahko trgovci na drobno sami odločijo, da omejijo prodajo energijskih pijač.<ref name=":2" /> === Indija === V Indiji Indijski organ za varnost in standarde hrane (FSSAI) ureja proizvodnjo, pakiranje, označevanje in prodajo energijskih pijač. Kot priporoča FSSAI, je tavrin omejen na 2000&nbsp;mg/dan, D-glukuronski-Y-lakton je omejen na 1200&nbsp;mg/dan, inozitol je omejen na 100&nbsp;mg/dan, pantotenska kislina pa je omejena na 10&nbsp;mg/dan.<ref>{{Navedi splet |date=2 December 2016 |title=F. No. P.15025/93/2011-PFA/FSSAI |url=http://old.fssai.gov.in/Portals/0/Pdf/Gazette_Notification_Caffe_Beverages_blue_tint_13_12_2016.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170709033145/http://old.fssai.gov.in/Portals/0/Pdf/Gazette_Notification_Caffe_Beverages_blue_tint_13_12_2016.pdf |archive-date=9 July 2017 |publisher=[[FSSAI]]}}</ref> === Latvija === Latvija je junija 2016 prepovedala prodajo energijskih pijač, ki vsebujejo kofein ali stimulanse, kot sta tavrin in guarana, osebam, mlajšim od 18 let, ter omejila oglaševanje teh pijač.<ref>[http://www.businessinsider.com/ap-latvia-bans-sales-of-energy-drinks-to-under-18s-2016-6 Latvia bans sales of energy drinks to under-18s] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170315001133/http://www.businessinsider.com/ap-latvia-bans-sales-of-energy-drinks-to-under-18s-2016-6|date=15 March 2017}}, ''Associated Press''. 1 June 2016. Retrieved 14 March 2017</ref> Trenutno so energijske pijače obdavčene po isti stopnji kot sladke pijače, ki vsebujejo več kot 8 g sladkorja na liter, pri čemer trošarina od leta 2024 znaša 17,50 € na 100L. Pričakuje se, da se bo do leta 2026 zvišala na 21 evrov.<ref>{{Navedi splet |date=2024-11-13 |title=Excise tax on energy and sugary drinks to rise next year in Latvia |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/food-drink/13.11.2024-excise-tax-on-energy-and-sugary-drinks-to-rise-next-year-in-latvia.a576191/ |access-date=2025-06-19 |website=eng.lsm.lv |language=en}}</ref> === Litva === Litva je novembra 2014 postala prva država v EU, ki je prepovedala prodajo energijskih pijač vsem, mlajšim od 18 let. Baltska država je prepoved uvedla kot odziv na raziskavo, ki je pokazala, kako priljubljene so energijske pijače med mladoletniki. Po poročanju AFP približno 10 % šoloobveznih Litvancev pravi, da vsaj enkrat na teden uživajo energijske pijače.<ref>{{Navedi novice |title=A Country In Europe Bans Energy Drinks For Minors |url=https://www.businessinsider.com/lithuania-bans-energy-drinks-for-minors-2014-11 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180911152442/https://www.businessinsider.com/lithuania-bans-energy-drinks-for-minors-2014-11 |archive-date=11 September 2018 |access-date=11 September 2018 |work=Business Insider}}</ref> === Mali === Avgusta 2015 je bil uveden poseben 12-odstotni davek na energijske pijače. <ref>{{Navedi splet |title=GIFNA Mali |url=https://gifna.who.int/countries/MLI/policies/25354 |access-date=2025-04-18 |website=gifna.who.int}}</ref> === Norveška === Od 1. januarja 2026 je nakup energijskih pijač prepovedan za osebe, mlajše od 16 let. <ref>{{Navedi splet |last= |first= |date=2025-08-22 |title=Regjeringen innfører 16-års aldersgrense på salg av energidrikk |trans-title=The government introduces a 16-year age limit for the sale of energy drinks |url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/regjeringen-innforer-16-ars-aldersgrense-pa-salg-av-energidrikk/id3116510/ |access-date=2026-01-01 |website=[[Government.no]] |publisher=[[Ministry of Health and Care Services]] |language=nb-NO |quote=Regjeringen innfører nå en forskriftsfestet 16-års aldersgrense på salg av energidrikk. Aldersgrensen vil tre i kraft fra 1. januar neste år. |trans-quote=The government is now introducing a statutory age limit of 16 for the sale of energy drinks. The age limit will come into effect from 1 January next year.}}</ref> Norveška nekaj časa ni dovolila Red Bulla zaradi visoke vsebnosti kofeina in tavrina. Ker je bila razvrščena kot droga, je bil za osebno uporabo dovoljen uvoz le omejenih količin. Maja 2009 je prodaja na Norveškem postala zakonita, saj je bila prepoved v nasprotju z zakoni Evropskega gospodarskega prostora (EEA) o prosti konkurenci. Norveška različica ima zmanjšano raven [[Vitamin B6|vitamina B6]].<ref>{{Navedi splet |last=Berg |first=Lorentz |date=2009-04-23 |title=Red Bull blir tillatt i Norge |url=https://www.nrk.no/norge/red-bull-blir-tillatt-i-norge-1.6576631 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140420015233/https://www.nrk.no/norge/red-bull-blir-tillatt-i-norge-1.6576631 |archive-date=2014-04-20 |access-date=2024-06-16 |website=[[NRK]] |language=nb-NO}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Holmene |first=Guro |date=2009-12-03 |title=Hvor farlig er egentlig Red Bull? |url=https://www.nettavisen.no/12-95-2771943 |access-date=2024-06-16 |website=[[Nettavisen]] |language=no }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Norveški organ za varnost hrane je leta 2019 sprva priporočil starostno omejitev za prodajo energijskih pijač. Norveški svet za varstvo potrošnikov je leta 2024 pozval k starostni omejitvi, potem ko je opazil, da se je prodaja energijskih pijač od leta 2019 močno povečala. Agencija za varnost hrane se ni strinjala s starostno omejitvijo, saj navaja, da je težko ugotoviti, ali otroci pijejo več energijskih pijač.<ref>{{Navedi splet |last=Brenden |first=Marcus |date=2024-01-11 |title=Vil ha aldersgrense på energidrikk |url=https://dinside.dagbladet.no/fritid/vil-ha-aldersgrense-pa-energidrikk/80802127 |access-date=2024-06-16 |website=DinSide |language=no}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-01-12 |title=Aldersgrense på energidrikk: Forbrukerrådet i klinsj med Mattilsynet |url=https://www.dagensmedisin.no/barn-og-unge-kosthold/aldersgrense-pa-energidrikk-forbrukerradet-i-klinsj-med-mattilsynet/611293 |access-date=2024-06-16 |website=Dagens Medisin |language=nb-NO |agency=[[Norwegian News Agency]]}}</ref> Leta 2023 je večina Norvežanov podprla starostno omejitev za nakup energijskih pijač.<ref>{{Navedi splet |last=Framnes |first=Andreas |date=2023-05-16 |title=Stabilt og høgt fleirtal for aldersgrense ved sal av energidrikk |url=https://www.forbrukerradet.no/siste-nytt/stabilt-og-hogt-fleirtal-for-aldersgrense-ved-sal-av-energidrikk/ |access-date=2024-06-16 |website=[[Norwegian Consumer Council]] |language=nn}}</ref> === Poljska === Od 1. januarja 2024 je nakup energijskih pijač prepovedan za osebe, mlajše od 18 let. <ref>{{Navedi splet |title=Poland bans energy drinks for underaged - English Section - polskieradio.pl |url=https://polskieradio.pl/395/7789/artykul/3308615,poland-bans-energy-drinks-for-underaged |access-date=2024-01-02 |website=polskieradio.pl |language=pl-PL}}</ref> Poljska zakonodaja opredeljuje energijsko pijačo kot pijačo, ki vsebuje najmanj 15 miligramov kofeina ali katero koli pijačo, ki vsebuje tavrin. Predpisi prepovedujejo oglaševanje teh izdelkov{{Navedi vir}} in od proizvajalcev zahtevajo, da na vsako etiketo vključijo opis izdelka.<ref>{{Navedi splet |title=Ustawa z dnia 17 sierpnia 2023 r. o zmianie ustawy o zdrowiu publicznym oraz niektórych innych ustaw |url=https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/download.xsp/WDU20230001718/T/D20231718L.pdf |access-date=2025-07-13 |website=isap.sejm.gov.pl |language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-10 |title=Poland Introduces New Restrictions and Labelling Requirements for Energy Drinks {{!}} Freyr - Global Regulatory Solutions and Services Company |url=https://www.freyrsolutions.com/consumer-industry-news/poland-introduces-new-restrictions-and-labelling-requirements-for-energy-drinks |access-date=2026-08-16 |website=www.freyrsolutions.com |language=en}}</ref> === Južna Afrika === Velja zakonodaja, ki od proizvajalcev zahteva, da energijske pijače z več kot 150&nbsp;mg kofeina na liter označijo z "jasno čitljivim sporočilom" na etiketi s hranilno vrednostjo, ki navaja "visoko vsebnost kofeina" in pravi "Ni priporočljivo za otroke, mlajše od 12 let, nosečnice ali osebe, občutljive na kofein."<ref>{{Navedi časopis |last=Stacey |first=Nicholas |last2=van Walbeek |first2=Corné |last3=Maboshe |first3=Mashekwa |last4=Tugendhaft |first4=Aviva |last5=Hofman |first5=Karen |date=2017-12-01 |title=Energy drink consumption and marketing in South Africa |journal=Preventive Medicine |series=Supplement: Noncommunicable Disease Risk Factors in Developing Countries: Policy Perspectives |volume=105 |pages=S32–S36 |doi=10.1016/j.ypmed.2017.05.011 |issn=0091-7435 |pmid=28526393 |doi-access=free}}</ref> Težava te zakonodaje je, da ni predpisanih omejitev glede barv ali pisave, kar proizvajalcem energijskih pijač omogoča, da to opozorilo prikrijejo z oblikovanjem embalaže. === Španija === Španska agencija za varnost hrane in prehrano (AESAN) priporoča, da se otroci in mladostniki, nosečnice in doječe matere vzdržijo uživanja energijskih pijač.<ref>{{Navedi časopis |last=Rubio Armendáriz |first=Carmen |last2=Cámara Hurtado |first2=María Montaña |last3=Giner Pons |first3=Rosa Maria |last4=González Muñoz |first4=María José |last5=López García |first5=Esther |last6=Morales Navas |first6=Francisco Jose |last7=Moreno |first7=Victoria |last8=Portillo Baquedano |first8=María Puy |date=2021 |title=Informe del Comité Científico de la Agencia Española de Seguridad Alimentaria y Nutrición (AESAN) sobre los riesgos asociados al consumo de bebidas energéticas |url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=7956802 |journal=Revista del Comité Científico de la AESAN |issue=33 |pages=151–210 |issn=1885-6586}}</ref> Avtonomna skupnost Galicija v Španiji je 16. decembra 2025 napovedala novo uredbo, ki prepoveduje prodajo energijskih pijač osebam, mlajšim od 18 let. Pravilo, ki je začelo veljati 7. marca 2026, energijske pijače uvršča skupaj z alkoholnimi pijačami za namene starostne omejitve prodaje. Trgovci na drobno, ki kršijo prepoved, tvegajo globe do 3000 evrov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-01-08 |title=La norma que prohíbe las bebidas energéticas y los vapeadores a los menores en Galicia entrará en vigor en marzo con multas de hasta 3.000 euros |url=https://www.elmundo.es/galicia/2026/01/08/695f996cfdddff236d8b459d.html |access-date=2026-01-11 |website=[[El Mundo (Spain)|El Mundo]] |language=es}}</ref> === Švedska === Prodaja energijskih pijač osebam, mlajšim od 15 let, ni dovoljena, nekateri energijski napitki pa so omejeni na lekarne.<ref>{{Navedi časopis |last=Breda |first=João Joaquim |last2=Whiting |first2=Stephen Hugh |last3=Encarnação |first3=Ricardo |last4=Norberg |first4=Stina |last5=Jones |first5=Rebecca |last6=Reinap |first6=Marge |last7=Jewell |first7=Jo |date=2014-10-14 |title=Energy Drink Consumption in Europe: A Review of the Risks, Adverse Health Effects, and Policy Options to Respond |journal=Frontiers in Public Health |language=English |volume=2 |page=134 |bibcode=2014FrPH....2..134B |doi=10.3389/fpubh.2014.00134 |issn=2296-2565 |pmc=4197301 |pmid=25360435 |doi-access=free}}</ref> === Rusija === Novembra 2012 je predsednik [[Čečenija|Čečenije]] [[Ramzan Kadirov]] naročil svoji vladi, naj pripravi zakon o prepovedi prodaje energijskih pijač, saj so kot oblika "opojne droge" takšne pijače "nesprejemljive v muslimanski družbi". Kadirov je navedel poročila o eni smrti in 530 sprejemih v bolnišnico leta 2012 zaradi "zastrupitve" z uživanjem takšnih pijač. Podobno stališče je izrazil tudi Gennady Onishchenko, glavni sanitarni inšpektor Rusije.<ref>{{Navedi novice |date=21 November 2012 |title=Kadyrov Vows to Ban Energy Drinks |url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/kadyrov-vows-to-ban-energy-drinks/471749.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131212015423/http://www.themoscowtimes.com/news/article/kadyrov-vows-to-ban-energy-drinks/471749.html |archive-date=12 December 2013 |access-date=24 November 2012 |work=The Moscow Times}}</ref> Leta 2013 so zakonodajalci v Čečeniji prepovedali prodajo energijskih pijač, vendar so le 5 dni kasneje prepoved omilili le na izobraževalne, kulturne in športne ustanove ter bolnišnice. Leta 2026 je predsednikov sin Adam Kadirov začel proizvajati energijsko pijačo, ki jo promovira tudi predsednik.<ref>{{Navedi splet |title=Chechnya’s ruler promotes energy drink brand named after his teenage son |url=https://meduza.io/en/feature/2026/04/23/chechnya-s-ruler-promotes-energy-drink-brand-named-after-his-teenage-son |access-date=2026-08-16 |website=Meduza |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Verifying Device |url=https://www.thetimes.com/world/europe/article/chechen-dictator-kadyrov-energy-drink-mj0xwlfqf |access-date=2026-08-16 |website=www.thetimes.com}}</ref> === Združeno kraljestvo === Leta 2001 je britanski odbor za toksičnost preiskal Red Bull in sklenil, da je varen, vendar je izdal opozorilo, da ga otroci in nosečnice ne smejo uživati.<ref name="MedNewsToday"/> Leta 2009 je šola v Hoveu v Angliji od lokalnih trgovin zahtevala, da učencem ne prodajajo energijskih pijač. [[Ravnatelj|Ravnateljica]] Malvina Sanders je dodala: "To je bil preventivni ukrep, saj vse raziskave kažejo, da lahko uživanje visokoenergijskih pijač škodljivo vpliva na sposobnost mladih, da se osredotočijo v razredu." Šola se je pogajala, da bi njihova lokalna podružnica supermarketa Tesco izpostavila plakate, s katerimi bi učence prosila, naj ne kupujejo teh izdelkov.<ref>{{Navedi novice |date=7 October 2009 |title=Pupils facing energy drink 'ban' |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/england/sussex/8295914.stm |access-date=15 October 2009 |work=BBC News}}</ref> Podobne ukrepe je sprejela šola v Oxtedu v Angliji, ki je učencem prepovedala uživanje pijač in poslala pisma staršem.<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (February 2026)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> Januarja 2018 so številni supermarketi v Združenem kraljestvu prepovedali prodajo energijskih pijač, ki vsebujejo več kot 150&nbsp;mg kofeina na liter za osebe, mlajše od 16 let;<ref>{{Navedi novice |last=Smithers, Rebecca |date=5 March 2018 |title=UK supermarkets ban sales of energy drinks to under-16s |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/05/uk-supermarkets-ban-sales-energy-drinks-under-16s |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180305072245/https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/05/uk-supermarkets-ban-sales-energy-drinks-under-16s |archive-date=5 March 2018 |access-date=5 March 2018 |work=The Guardian}}</ref> temu je sledila napoved vlade Združenega kraljestva, da namerava leta 2019 prepovedati vso prodajo energijskih pijač mladoletnikom.<ref>{{Navedi splet |last=Deutrom |first=Rhian |last2=Newton Dunn |first2=Tom |date=17 July 2019 |title=UK Government to ban the sale of energy drinks to minors |url=https://www.news.com.au/lifestyle/food/drink/uk-government-to-ban-the-sale-of-energy-drinks-to-minors/news-story/0bd8c51c0f8cf6e22ead8b164d35849b |access-date=9 November 2021 |website=[[ABC News (Australia)|ABC News]]}}</ref> Leta 2022 je minister za zdravje Sajid Javid takšne načrte ukinil.<ref>{{Navedi splet |last=<!--Not stated--> |date=27 June 2022 |title=Government's U-turn on energy drink ban is welcome |url=https://iea.org.uk/media/governments-u-turn-on-energy-drink-ban-is-welcome/ |access-date=19 October 2023 |website=Institute of Economic Affairs}}</ref> Septembra 2025 se je razvedelo, da Anglija načrtuje prepoved nakupa energijskih pijač osebam, mlajšim od 16 let. Ta prepoved naj bi začela veljati aprila 2027.<ref>{{Navedi novice |last=Roberts |first=Michelle |date=3 September 2025 |title=Energy drinks to be banned for under-16s in England |url=https://www.bbc.com/news/articles/c707074qdnko |access-date=3 September 2025 |work=[[BBC News]]}}</ref><ref>{{Navedi novice |date=2 September 2025 |title=High-caffeine energy drinks to be banned for under-16s in England |url=https://www.itv.com/news/2025-09-02/high-caffeine-energy-drinks-to-be-banned-for-under-16s-in-england |access-date=5 September 2025 |work=ITV News}}</ref><ref name="auto2">{{Navedi splet |date=2026-07-16 |title=Sales of energy drinks to under-16s set to be banned in England |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/energy-drinks-ban-under-16s-b3016398.html |access-date=2026-07-16 |website=The Independent |language=en}}</ref> === Združene države Amerike === V Združenih državah Amerike so od leta 2013 poročali, da so nekatere energijske pijače, vključno z Monster Energy in Rockstar Energy, svoje izdelke preimenovale v pijače in ne v prehranska dopolnila. Kot pijače bi bile oproščene zahtev glede poročanja FDA o smrtnih primerih in poškodbah ter bi jih bilo mogoče kupiti z boni za hrano, vendar morajo biti na pločevinki navedene sestavine.<ref name="NYT031913">{{Navedi novice |last=Barry Meier |date=19 March 2013 |title=In a New Aisle, Energy Drinks Sidestep Some Rules |url=https://www.nytimes.com/2013/03/20/business/in-a-new-aisle-energy-drinks-sidestep-rules.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130320024100/http://www.nytimes.com/2013/03/20/business/in-a-new-aisle-energy-drinks-sidestep-rules.html |archive-date=20 March 2013 |access-date=20 March 2013 |work=The New York Times}}</ref> Nekateri kraji prepovedujejo prodajo predpakiranih kofeinskih alkoholnih pijač, ki jih lahko opišemo kot energijske pijače, ki vsebujejo alkohol. Kot odgovor na te prepovedi lahko tržniki spremenijo formulo svojih izdelkov.<ref>{{Navedi splet |date=17 November 2010 |title=Four Loko Changing Its Formula |url=https://www.nbcchicago.com/news/local/FDA-Expected-to-Ban-Caffeinated-Alcoholic-Drinks--108665904.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180712222515/https://www.nbcchicago.com/news/local/FDA-Expected-to-Ban-Caffeinated-Alcoholic-Drinks--108665904.html |archive-date=12 July 2018 |access-date=12 July 2018 |website=NBC Chicago |language=en}}</ref> Kar zadeva označevanje, mora biti kofein naveden na etiketi izdelka. Vendar pa ni treba natančno določiti količine kofeina. Leta 2013 je Odbor za trgovino ameriškega senata od 16 proizvajalcev energijskih pijač zahteval, da se prostovoljno strinjajo, da jih ne bodo tržili otrokom, mlajšim od 18 let.<ref name="rostami"/> Leta 2014 je Ameriško združenje za pijače objavilo "Smernice za odgovorno označevanje in trženje energijskih napitkov", v katerih je spodbudilo podjetja, ki proizvajajo energijske pijače, da prostovoljno poročajo o skupni vsebnosti kofeina iz vseh virov, omejijo trženje, namenjeno otrokom, in poročajo o škodljivih učinkih na zdravje Ameriški upravi za hrano in zdravila (FDA).<ref name="rostami"/> === Uzbekistan === Januarja 2019 je predsednik Uzbekistana [[Šavkat Mirzijojev]] podpisal zakon, ki uvaja številne omejitve za energijske pijače. Za zaščito mlajše generacije je bilo uvedeno pravilo, ki prepoveduje prodajo energijskih pijač osebam, mlajšim od 18 let. Oglaševanje energijskih pijač je bilo prepovedano na televiziji in radiu od 7.00 do 22.00. Prav tako je bila popolnoma prepovedana v tiskanih publikacijah, namenjenih predvsem otrokom in mladostnikom, ter v zdravstvenih, športnih in izobraževalnih ustanovah.<ref>{{Navedi splet |date=10 January 2019 |title=Продажу и рекламу "энергетиков" ограничили |url=https://www.gazeta.uz/ru/2019/01/10/energy-drinks/ |access-date=10 January 2019 |website=Gazeta.uz |language=ru}}</ref>   === Slovenija === Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 13. novembra 2023 izrekla prepoved prometa pijače Prime.<ref>{{Navedi splet |date=2023-03-20 |title=Energijske pijače niso za otroke in mladostnike {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2023-03-20-energijske-pijace-niso-za-otroke-in-mladostnike/ |access-date=2026-08-16 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2023-11-13 |title=Ugotovitve nadzora Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nad pijačo Prime {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2023-11-13-ugotovitve-nadzora-inspekcije-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin-nad-pijaco-prime/ |access-date=2026-08-16 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje "Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju"<ref>{{Navedi splet |title=Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018 |url=https://nijz.si/publikacije/z-zdravjem-povezana-vedenja-v-solskem-obdobju-med-mladostniki-v-sloveniji-izsledki-mednarodne-raziskave-hbsc-2018/ |access-date=2026-08-16 |website=Nijz |language=sl-SI}}</ref> je pokazala, da energijske pijače pije več kot tretjina mladostnikov, od tega vsak šesti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik. Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije (2021) med ljubljanskimi osnovnošolci je pokazala, da jim energijske pijače ponudijo tudi starši, ker ne poznajo razlike med navadno brezalkoholno pijačo in energijsko pijačo.<ref>{{Navedi splet |last=ZPS |title=Energijske pijače niso za otroke in mladostnike |url=https://www.zps.si/aktualne-vsebine/izjave-za-javnost/energijske-pijace-niso-za-otroke-in-mladostnike-2023-03-20 |access-date=2026-08-16 |website=ZPS |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-08-02 |title=Ena energijska pijača je kot 11 vrečk sladkorja: bo sledila prepoved tudi pri nas? |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/zdravje/ena-energijska-pijaca-je-kot-11-vreck-sladkorja-bo-sledila-prepoved-tudi-pri-nas-2816914/ |access-date=2026-08-16 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Nacionalni inštitut za javno zdravje, skupaj s partnerji, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Sekcijo za primarno pediatrijo, Sekcijo za šolsko, študentsko in adolescentno medicino, Fakulteto za šport, Inštitutom za nutricionistiko, Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez, SLOADO – Slovensko antidoping organizacijo in Zvezo potrošnikov Slovenije, so poleti leta 2026 lansirali kampanjo ''Izberi svojo energijo - do dobre energije brez energijskih pijač''.<ref>{{Navedi splet |title=Izberi svojo energijo - do dobre energije brez energijskih pijač |url=https://nijz.si/izberi-svojo-energijo/ |access-date=2026-08-16 |website=Nijz |language=sl-SI}}</ref> == Reference == {{Sklici|30em}} [[Kategorija:Pijače]] [[Kategorija:Članki s hProducts]] [[Kategorija:Članki s hRecipes]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] fgottxcq8ap1ch3z5bqld492czahqtm 0 607353 6741123 6738880 2026-08-23T07:06:26Z JozefD 5744 6741123 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Ignac Marija III. Attems |image= Ignaz_Maria_Attems_Litho.jpg |caption= Ignac Marija III. Attems-Svetokriški, litografija Josefa Kriehuberja, 1843, po sliki Moserja |birth_date={{birth_date|1774|2|24|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]] |death_date={{death date|1861|12|17|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=[[Ferdinand Marija I. Attems]] (1746– 1820) |mother=grofica Mariana baronica, rojena Gall Gallensteinska (1721–1784) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|(1) Antonija grofica Chorinsky|1807|end=1809}} * {{marriage|(2) Marija Alojzija grofica Inzaghi|1814|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ (1) Antonija Marija Androjna Frančiška Attems Svetokriška (* 30. november 1807; † 17. december 1889); ⦁ (1) Marija Ana Attems Svetokriška (* 3. november 1808; † 20. marec 1812); <br> ⦁ (1) Ferdinand Marija Ignac Alojz Feliks Franc Attems Svetokriški (* 4. december 1809; † 27. november 1878), poročen z grofico Gabrijelo roj. Wurmbrandsko-Stuppach; <br> ⦁ (2) Marija Rozalija Attems Svetokriška (* 10. april 1816; † 24. marec 1880) poročena z grofom [[Anton Alexander von Auersperg|Antonom Aleksandrom Turjaškim (Auersperg)]] alias Anastasiusom Grünom; <br> ⦁ (2) Marija Attems Svetokriška (*25.4.1817, † 22.8.1817); <br> ⦁ (2) [[Friderik Attems|Friderik Marija Ferdinand Attems grof Svetokriški]], (*8.8.1818, +21.9.1901), poročen (1) s Terezo Windhofer († 1854), (2) s Teklo grofico Lodron-Lateransko; }}}} [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] [[Slika: Graz-Palais_Attems2.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu (fasada) na križišču ulic Sackstraße in Schloßbergplatz]] Grof '''Ignac Marija III. Vajkard Probus Alojz Franc Attems-Svetokriški (Heiligenkreuz)''' (* [[24. februar]] [[1774]] v [[Gradec|Gradcu]]; † [[17. december]] [[1861]] ibid.) je bil avstrijski politik. Bil je [[Štajerska (zvezna dežela)|štajerski]] deželni glavar, cesarski tajni svetnik in član gosposke zbornice [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|avstrijskega cesarskega sveta]]. == Življenje == Ignac Marija III. grof [[Attemsi|Attems]] -Svetokriški je bil rojen leta 1774 kot prvi sin [[Ferdinand Marija I. Attems|Ferdinanda Marije I. Attems-Svetokriškega]], državnega grofa (* 1746; † 1820) in Mariane baronice Gall Galensteinske (* 1752; † 1839). V Gradcu je zaključil pravne študije. Po polnoletnosti je bil sprejet v deželni zbor vojvodine Štajerske (1798), leta 1800 pa ga je cesar imenoval za pravega komornika. Že leta 1801 ga je deželni zbor izvolil za svetnika v odboru gosposposkega zbora, leta 1807 za svetnika, direktorja posesti in komisarja za depozite. Vojno leto 1809 z Napoleonovo Francijo mu je dalo priložnost, da se izkaže v službi države, domovine in ljudstva. Z nekaj zaupniki je zvesto hranil šest milijonov goldinarjev v državnih skladih in več tisoč kosov orožja, namenjenih branilcem države, dokler niso bili popolnoma rešeni Francozov. Ko septembra 1809 prispevkov, ki so jih francoski vladarji zahtevali od Štajerske, ni bilo več mogoče izsiljevati, so se zatekli k uporabi osebne sile. 13. septembra je deželni glavar Štajerske, grof Ferdinand Attems do Breteuila, francoskega intendanta za Štajersko, prejel obvestilo, da če zahtevani prispevek ne bo plačan v 24 urah, bodo za talce zajeti najbolj spoštovani možje države. Za ta namen so bili imenovani deželni glavar Ferdinand grof Attems, knezoškof Seckaua Friderik grof Waldsteinski, grof Kajetan Wildensteinski in trgovec Ignac Gadolla. Ker je bil Ferdinand Attems nepogrešljiv kot predsednik državne komisije in je že dopolnil 63 let, ga je nadomestil njegov sin Ignaz Attems. Ti štirje ujetniki so bili odpeljani na Schlossberg ob 4. uri zjutraj 14. septembra in jim zagrozili, da jih bodo odpeljali v tujo trdnjavo, če zahtevane vsote ne bodo poravnali v najkrajšem možnem času. Državni upravi je uspelo zbrati prvi obrok do 27. septembra; zaradi tega so bili talci izpuščeni, vendar le pod prisego, da ne bodo zapustili mesta Gradec. Po smrti štajerskega deželnega glavarja grofa Ferdinanda Attemsa, njegovega očeta, so deželni zbori med dvanajstimi cesarju predlaganimi kandidati imenovali tudi Ignaca Attemsa, med kandidati za imenovan za deželnega glavarja Štajerske s strani cesarja. Ta ga je imenoval 18. novembra 1820, leta 1821 pa je bil povišan v čin pravi komornik v cesarskem svetu (s titulo naslavljanja "Ekscelenca". Od leta 1820 do 1852 je bil [[Štajerska (zvezna dežela)|štajerski]] deželni glavar - torej kar 32 let. Na tej funkciji je nasledil svojega očeta. Nadvojvoda [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janez Avstrijski]] ga je imenoval za kustosa Universalmuseum Joanneum. Po njegovi smrti ga je nasledil kot predsednik Štajerske kmetijske družbe (kasneje Kmetijske zbornice). Zavzemal se je za ustavno monarhijo, spodbujal gradnjo novega gledališča v Gradcu in preoblikovanje graškega liceja v [[Univerza v Gradcu|Graško univerzo]]. Oktobrska revolucija (1848), menjava prestola (2. december 1848) in imenovanje ministrskega predsednika "trde roke", Felixa Schwarzenberg-Stadion-Bacha, so kmalu pokazali svoje učinke. Ustavodajna skupščina, ki je bila prenesena iz Dunaja v Kroměříž, je bila razpuščena 4. marca 1849, uvedena je bila "Cesarska ustava za Avstrijsko cesarstvo". Attems je naveden kot ustanovni član "Splošne protidualne lige za Avstrijo". Ti dogodki iz leta 1849, ki so globoko prizadeli pravni red monarhije, ustavni razvoja in zmerni napredek, so Attemsa pripeljali do odločitve, da se popolnoma umakne iz javnega življenja; 29. junija 1849 je zaprosil za upokojitev kot guverner Štajerske, vendar se to ni zgodilo do 14. februarja 1852. Njegova hči Marija Rozalija, grofica Attems (* 1816; † 1880), se je leta 1839 poročila z [[Anton Alexander von Auersperg|Anastasiusom Grünom]] (Anton Alexander grof von [[Auerspergi|Auersperg]]). Kot je bil star že 87 let je še vedno doživljal visoke časti; po sprejetju ustave z dne 21. februarja 1861 ga je cesar 18. aprila imenoval za dednega člana Zgornje zbornice cesarskega sveta. Grof Ignac Marija III. Attems je umrl v starosti 87 let, 17. decembra 1861, v družinski palači na Sackstraße v Gradcu. == Njegova odlikovanja == * 1800: KK pravi komornik * 1821: Cesarski tajni svetnik * 1836: [[Red železne krone|Red železne krone,]] 2. razred * 1841: Red železne krone, 1. razred * 1843: Častni občan mesta [[Gradec]] == Literatura == * Franz Illwof: ''Grofje Attems'' . Gradec, 1897. str. 137–201 ( [https://www.google.de/books/edition/Die_Grafen_von_Attems/Vs4HAAAAIAAJ?hl=de&gbpv=1&bshm=bshqp/1 digitalizirana različica] ). * {{ADB|46|76|81|Attems, Ignaz Maria Graf (Landeshauptmann der Steiermark)|[[Franz Ilwof]]|ADB:Attems, Ignaz Maria Graf (Landeshauptmann der Steiermark)}} * {{NDB|1|425|425|Attems, Ignaz Maria Graf von Attems, Freiherr von Heiligenkreuz|[[Nikolaus von Preradovich]]|136118682}} * Attems, Ignaz Maria Gf. (1774–1861), Verwaltungsjurist. * Gudrun Rausch: Ignaz grof von Attems in revolucija leta 1848, 2013, [https://unipub.uni-graz.at/obvugrhs/content/titleinfo/227128/full.pdf digitalizirana različica] == Zunanje povezave == * {{Austriaforum|AEIOU/Attems,_Ignaz_Maria_Graf}} == Sklici == <references /> [[Kategorija:Umrli leta 1861]] [[Kategorija:Rojeni leta 1774]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Deželni glavarji Štajerske]] [[Kategorija:Attemsi]] adf4mi8uqba0ohcdqh2lw38hhnzw84k 0 607535 6741090 6740058 2026-08-23T00:28:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741090 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Marije | full name = Manjša bazilika in nadškofijsko svetišče Marije Vnebovzete | native name = {{native name|lat|Minor Basilica et Archiepiscopalis Sanctae Mariae Assumptionis Sacerdoctum.}} | other name = Basilika Menor ken Santuario ni Santa Maria, Birhen ti Asuncion | image = Santa Maria Church Ilocos facade and tower (Santa Maria-Burgos Road, Santa Maria, Ilocos Sur; 11-14-2022).jpg | image_size = | landscape = | caption = Cerkev leta 2022 | pushpin map = Luzon mainland#Philippines | pushpin_map_size = | pushpin_relief = | pushpin_caption = | coordinates = {{coord|17|22|0|N|120|28|59.2|E|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = Santa Maria, Ilocos Sur | country = [[Filipini]] | denomination = [[Rimskokatoliška]] | previous_denomination = | churchmanship = | website = | founded = | founder = [[avguštinci]] | dedication = Nuestra Señora dela Asuncion | dedicated = 1765 | consecrated = 1765 | events = | status = manjša [[bazilika]], svetišče, pro-stolnica, [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = Nacionalna zgodovinska znamenitost; Območje svetovne dediščine; Nacionalni kulturni zaklad Filipinov | designated = {{ubl | 14. januar 1974; 11. december 1993; 2015 }} | architect = Avguštinci | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[potresni barok]] | groundbreaking = 1765 | completed = | construction cost = Polo y Servicio | closed = | demolished = | capacity = 800 | length = 99 m | width = 22,7 m | height = | materials = opeka, granit, kamen | parish = Gospa Vnebovzeta | archdiocese = Nueva Segovia | metropolis = [[Vigan]] | diocese = | deanery = Vikariat Gospe Vnebovzete<ref>{{Cite web|title=Archdiocese of Nueva Segovia |url=https://www.claretianpublications.com/index.php/catholic-directory/diocese/archdiocese-of-nueva-segovia/117 |website=Claretian Publications |access-date=May 24, 2023}}</ref> | archbishop = David William V. Antonio, D.D. | bishop = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Church of Nuestra Senora de la Asuncion | part_of = [[Filipinske baročne cerkve]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii)(iv)}}(ii)(iv) | ID = 677bis-002 | year = 1993 | extension = 2013 }}{{Designation list | embed = yes | designation1 = PHILIPPINES NATIONAL HISTORICAL LANDMARKS | designation1_offname = Cerkev Santa Maria | designation1_date = 1. avgust 1973 | designation1_number = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/simbahan-ng-sta-maria/ No. 260, s. 1973] {{designation list | embed = yes | designation2 = PNCT | designation2_offname = Santa Maria Church and Cemetery Complex | designation2_type = Bogoslužna hiša | designation2_date = {{start date and age|2015|12}}<ref name=PD260>{{cite PH act|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973|title=Declaring the Sta. Ana Site Museum in Manila, the Roman Catholic Churches of Paoay and Bacarra in Ilocos Norte, the San Agustin Church and Liturgical Objects Therein in Intramuros, Manila, Fort Pilar in Zamboanga City, the Petroglyphs of the Rock-shelter in Angono, Rizal, the Petroglyphs of Alab, Bontoc, the Stone Agricultural Calendars of Dap-ay Guiday in Besao, Bontoc, the Mummy Caves of Kabayan, Benguet and of Sagada and Alab, Bontoc, the Ifugao Rice Terraces of Banaue as National Cultural Treasures; and the Barasoain Church in Malolos, Bulacan, Tirad Pass in Cervantes, Ilocos Sur, the Miagao Church in Miagao, Iloilo, the Site of the Battle of Mactan on Mactan Island, Cebu, the San Sebastian Church in Quiapo, Manila, and the Church and Convent of Santo Niño in Cebu City as National Shrines, Monuments, and/ or Landmarks, Defining the Implementing Agencies and Providing Funds Therefor|chamber=PD|number=260|date=1973-08-01|publisher=The Official Gazette|accessdate=2024-09-14}}</ref> | designation2_free1name = Legal basis | designation2_free1value = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/church-of-paoay PD No. 260, s. 1973] | designation2_free2name = Regija | designation2_free2value = Ilocos }} }} }} '''Manjša bazilika in nadškofijsko svetišče Gospe Vnebovzete''', splošno znana kot '''cerkev Santa Maria''', je rimskokatoliška bazilika v Santa Marii v Ilocos Sur na [[Filipini]]h. Cerkev je bila 11. decembra 1993 uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del [[Filipinske baročne cerkve|Filipinskih baročnih cerkva]], zbirke štirih baročnih cerkva iz španske dobe.<ref name=vigattin>Dacumos, Jane (August 3, 2012). [http://vigattintourism.com/tourism/articles/The-Nuestra-Seora-de-la-Asuncion-Ilocos-Sur "The Nuestra Señora de la Asuncion – Ilocos Sur"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150630110613/http://vigattintourism.com/tourism/articles/The-Nuestra-Seora-de-la-Asuncion-Ilocos-Sur |date=2015-06-30 }}. Vigattin tourism. Retrieved on January 24, 2014.</ref> Trenutno je pro-stolnica nadškofije Nueva Segovia, medtem ko Vigansko stolnico popravljajo. Cerkev Santa Maria, ki stoji na vrhu izrazitega hriba, predstavlja izjemen primer španske kolonialne cerkvene arhitekture na Filipinih. Zgrajena je predvsem iz opeke in malte ter predstavlja edinstveno sintezo funkcionalnih, obrambnih in verskih oblikovalskih načel. Njena dvignjena lega odraža njeno zgodovinsko dvojno vlogo kot bogoslužnega prostora in utrjene [[citadela|citadele]], ki je v zgodnji španski upravi zagotavljala tako duhovno vodstvo kot strateški nadzor. Arhitekturna oblika, materialnost in prostorska organizacija cerkve ponazarjajo prilagajanje evropskih gradbenih tradicij lokalni topografiji in podnebju ter predstavljajo pomembno pričevanje o več kot štirih stoletjih kolonialnega vpliva v regiji. == Zgodovina Župnija Santa Maria se je leta 1567 začela s kapelo (''visita'') Narvacana, sosednjega mesta na severu. Priliv naseljencev po popolni osvojitvi regije Ilocos s strani Špancev je močno povečal število prebivalcev Santa Marie. Kapela je leta 1769 postala samostojna župnija in je bila posvečena Devici Mariji pod nazivom Gospa Vnebovzeta.<ref name="nhi">National Historical Institute</ref> Poleg gospodarskega napredka so se razširile tudi evangeličanske misije. Misijon v Santa Marii, ki je na ozki ravnici med morjem in osrednjim gorskim masivom [[Luzon]]a, blizu notranjih naselij, je Santa Mario naredil za središče tako verskih kot komercialnih dejavnosti. Po legendi je bila Devica Marija, preden je bila cerkev Santa Maria zgrajena na sedanjem mestu, pokopana na drugem mestu, imenovanem Bulala. Pogosto izginjanje Device Marije z njenega prejšnjega mesta ustoličenja, le da so jo našli na drevesu guave, ki je raslo tam, kjer stoji sedanja cerkev, je meščane spodbudilo k premestitvi cerkve na sedanjo lokacijo. Oče Mariano Dacanay, župnik Ilocana od 1. septembra 1902 do 27. maja 1922, ima še eno različico te legende, za katero zagotavlja, da jo je zbral iz zanesljivih virov. Pove, da je bila Blažena Devica Marija ustoličena v drugi kapeli, ki je bila prej postavljena pod sedanjo cerkvijo in zdajšnjim kompleksom šole Sta. Maria East Central. Oče Dacanay dodaja, da je iz te kapele Devica Marija opravljala svoje potovanje k drevesu guava na griču. Ta različica legende, ki jo je izdelal oče Dacanay, je danes bolj verjetna, če ne že verodostojna, saj je ena od dvojnih struktur z značilnostmi in arhitekturnimi zasnovami tistega, kar bi lahko bila takrat kapela ali cerkev, ki je dobila standarde, ostala nedotaknjena v omenjenem šolskem kompleksu in se trenutno uporablja kot učilnica za učence osnovne šole. Obstaja veliko zgodb ali legend o Devici Materi, ki so že dolgo povezane s filipinsko versko tradicijo. A če je od vseh zgodb katera resnična, je to zgodba o blaženi Devici, ki je čudežno izrazila svojo naklonjenost kraju, kjer bi stalno prebivala. Gradnja sedanje cerkve se je začela leta 1765.<ref name=vigattin/><ref name=wmf>[http://www.wmf.org/project/nuestra-se%C3%B1ora-de-la-asunci%C3%B3n "Nuesta Senora de la Asuncion"]. World Monuments Fund. Retrieved on February 6, 2014.</ref> Leta 1810 je bil med prenovo cerkve zgrajen [[zvonik]], naslednje leto pa je bil opremljen z [[zvon]]om. Med prenovo cerkvenega kompleksa leta 1863 je bil zgrajen zaščitni zid okoli strani hriba. Po prenovi zvonika istega leta so se njegovi temelji postopoma posedali, zaradi česar je impozantna stavba rahlo nagnjena, kot je videti danes. [[Samostan]] je bil leta 1895 temeljito prenovljen. Mnogi tujci, ki so potovali na sever in si ogledali cerkev, so bili zelo navdušeni nad njeno velikostjo in lokacijo, ki so jo imenovali katedrala. Henry Savage Landor, angleški slikar, pisatelj in raziskovalec, ki je leta 1900 obiskal Filipine, pravi: {{quote|V cerkvi Santa Maria je zelo slikovita cerkev, do katere se pride po impozantnem stopnišču. Ob cerkvi, na terasi približno 24 metrov nad trgom, stoji ogromen samostan. Obstaja več opečnatih stavb, šol in pisarn, ki so morale biti zelo lepe, vendar propadajo, saj so ulice v popolni lasti ovac, koz in prašičev. Veliko prostranstvo ravne zemlje je bilo zdaj dobro obdelano v riževa polja, čeznje pa vodi cesta, široka pet metrov, dobro asfaltirana in s peščeno površino. Po ravnini so bile raztresene četrti in hiše.}} Cerkev je bila leta 2010 v okviru Svetovnega sklada za spomenike uvrščena na seznam najbolj ogroženih spomenikov na svetu, skupaj z riževimi terasami filipinskih Kordiljer in cerkvijo San Sebastian v Manili. Vsa ta dediščina so bila leta 2011 po sprejetju Zakona o nacionalni kulturni dediščini umaknjena s seznama.<ref>{{Cite news|title=3 Philippine monuments land in global endangered list |url=https://www.pressreader.com/philippines/philippine-daily-inquirer/20091109/284082022674268 |first=Augusto F. |last=Villalon |work=Philippine Daily Inquirer |date=November 9, 2009 |access-date=December 16, 2023 |via=PressReader}}</ref> Župnijska cerkev je bila 15. avgusta 2022 povzdignjena v nadškofijsko svetišče.<ref>{{Cite news|title=Ilocos Sur’s Our Lady of the Assumption Church elevated to archdiocesan shrine |url=https://cbcpnews.net/cbcpnews/ilocos-surs-our-lady-of-the-assumption-church-elevated-to-archdiocesan-shrine/ |work=CBCP News |date=August 15, 2022 |access-date=March 4, 2024}}</ref> 18. novembra 2024 je [[papež Frančišek]] nadškofijsko svetišče razglasil za manjšo [[bazilika|baziliko]], s čimer je postala druga bazilika province.<ref>{{Cite news|title=Pope Francis designated Ilocos Sur's Assumption shrine as minor basilica|url=https://cbcpnews.net/cbcpnews/pope-francis-designates-ilocos-surs-assumption-shrine-as-minor-basilica/|work=CBCP News |date=November 18, 2024 |access-date=November 19, 2024}}</ref> == Oblikovanje == Za razliko od drugih mestnih cerkva na Filipinih, ki so v skladu s špansko tradicijo, da jih postavijo na osrednji trg, sta cerkev in samostan Marije Vnebovzete v Santa Maria na hribu, obdanem z obrambnim zidom z vseh strani kot trdnjava. Do cerkve se lahko povzpne po stopnišču iz granitne skale. Veliko trikrako stopnišče vodi na dvorišče pred cerkvenimi vrati, od koder je mogoče narediti širok pogled na nižje nižine in mesto Santa Maria. Na dvorišče vodi tudi ozka cesta, ki prihaja iz zadnje strani cerkve, vendar se uporablja le ob posebnih priložnostih. === Fasada === Cerkvena opečnata fasada ima en velik [[portal]] s tremi okni. Zamaknjeni obokani vhod je obdan s parom pravokotnih [[pilaster|pilastrov]], ki delijo fasado na tri natančno definirane ravnine. Celotno pročelje je nato ob straneh uokvirjeno s težkimi krožnimi [[opornik]]i, katerih zaključki spominjajo na žare. Odprt [[pediment]] v zgornji fasadi je na vrhu z majhno kupolo. Ukrivljena oblika pedimenta služi kot eleganten zaključek gibanja pilastrov in vhoda v lok navzgor. Slepa niša, vrhovi v obliki žare in celo proporci na vrhu so okrasni pripomočki gibanja navzgor.<ref>[https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Sta._Maria_Church,_Sta._Maria_Ilocos_Sur.JPG "Sta. Maria Church, Sta. Maria Ilocos Sur.JPG"]. Wikimedia Commons.</ref> === Ladja === Cerkev sledi standardni filipinski postavitvi s fasado, ki gleda na dolgo enoladijsko pravokotno stavbo. Cerkev meri približno 99 metrov v dolžino in 22,7 metra v širino.<ref name=GE>Measured using Google Earth.</ref> Debele zunanje stene imajo prefinjeno izrezljane stranske vhode z nekaj odprtinami. Vzhodna in zahodna stran zunanjega obzidja je okrepljena s trinajstimi velikimi pravokotnimi oporniki, ki so značilni za [[potresni barok|potresno baročno arhitekturo]]. Prvi opornik s sprednje strani krasi ogromen [[relief (umetnost)|relief]], ki pripoveduje, kako je bil kip Marije Vnebovzete najden na vrhu drevesa. Relief je viden, ko se povzpnemo po sprednjem stopnišču. Srednji opornik na vzhodni steni (zadaj) je zgrajen kot stopnišče za enostavno vzdrževanje strehe v času, ko je bila slamnata streha norma v filipinskih cerkvah, pred pojavom valovitega pocinkanega železa (CGI). Lažja streha CGI je prav tako bolj zaželena na potresno ogroženih območjih kot streha iz ploščic. <gallery mode="packed" widths="200"> File:Santa Maria Church Ilocos from stairs alt (Santa Maria-Burgos Road, Santa Maria, Ilocos Sur; 11-14-2022).jpg|Stopnice, ki vodijo do cerkve File:Front Facade of Nuestra Senora Dela Asuncion Church, Santa Maria, Ilocos Sur.jpg|Fasada File:Side Facade of Nuestra Senora Dela Asuncion Church, Santa Maria, Ilocos Sur.jpg|Stranski portal z reliefom, ki prikazuje legendo o ustanovitvi cerkve, in zvonik File:Santa Maria Church Ilocos Sur 2.jpg|Zvonik File:Interior of Nuestra Senora Dela Asuncion Church, Santa Maria, Ilocos Sur.jpg|ladja leta 2021 File:Main altar of the Minor Basilica of Our Lady of the Assumption, Santa Maria, Ilocos Sur, Philippines.jpg|Glavni oltar z umbrakulumom, ki označuje status cerkve kot male bazilike File:The Altar of Nuestra Senora Dela Asuncion , Sta. Maria Church - Sta. Maria Ilocos Sur.JPG|Slika Apo Baketa na glavnem oltarju </gallery> === Zvonik === Zvonik je samostoječ, zgrajen ločeno od cerkve in ni vzporeden s fasado, temveč je približno tretjino stene od sprednje strani. Osmerokotni štirinadstropni stolp je bil zgrajen široko, pri čemer se je vsaka raven zožila do vrha, kar je značilno za potresno baročne cerkvene stolpe. Zgornje nadstropje pokriva kupola. Križ nad kupolo je na vrhu konstrukcije. Prazne stene so razporejene izmenično z odprtimi okni. Drugi okrasni elementi, kot so enojni pilastri, fiale in balustrade, kažejo, da je ta oblika poznejše starosti. Ura v tretjem nadstropju je obrnjena proti stopnišču, da jo lahko vidijo verniki. Visi šest zvonov, pet jih je vidnih od zunaj, velik zvon pa je v notranjosti. === Samostan === Pred cerkvijo je samostan, ki delno zakriva čelni pogled na fasado cerkve Santa Maria. Postavitev samostana pred cerkvijo in ne ob njej je še ena nenavadna značilnost stavbe, verjetno posledica dolgega ozkega hriba, na katerem stoji cerkev. Dostopen je iz cerkve po dvignjeni kamniti poti. V zgodnjih dneh kolonizacije je bil samostan sedež cerkvene uprave in dom cerkvenih duhovnikov. Pod dvignjeno potjo so vrata, ki vodijo na zadnje dvorišče s čudovitim razgledom na podeželje. === Pokopališče === Drugo široko stopnišče, podobno sprednjemu, vodi z dvorišča navzdol do opečnate poti, ki vodi do starega zapuščenega pokopališča, zimzelenega z grmovjem in plevelom.<ref>Imagine.asia. (December 13, 2007). [https://www.panoramio.com/photo/6469069?source=wapi&referrer=kh.google.com "Santa Maria Church-3"]. Panoramio. Retrieved on January 6, 2014.</ref> Znotraj opečne ograje kvadratnega pokopališča so ruševine stare opečnate kapele in starih pokopališč. <gallery class="center" mode="packed" heights="175"> File:Sta Maria Church - Ilocos Sur.jpg|Dvignjena pot, ki povezuje samostan s cerkvijo File:Portal of Santa Maria camposanto, Ilocos Sur.jpg|Pokopališki portal leta 2014, pred obnovo File:Facade of Ruins of Mortuario of Santa Maria camposanto, Ilocos Sur.jpg|Ruševine pogrebne kapele leta 2014, pred obnovo </gallery> == Zgodovinske oznake == Nacionalni zgodovinski inštitut (zdaj Nacionalna zgodovinska komisija Filipinov) je postavil obeležje poleg vrat cerkve Santa Maria na podlagi izvršnih odredb št. 260 z dne 1. avgusta 1973, št. 375 z dne 14. januarja 1974 in št. 1515 z dne 11. junija 1978, s katerimi je cerkev Santa Maria razglasil za nacionalno zgodovinsko znamenitost. == Čudežna podoba Gospe Vnebovzete (''Apo Baket'') == Kip ''Apo Baket'' je izdelan iz lesa v bogato okrašenem kiparskem slogu s slonokoščenim obrazom in rokami. Visok je 112 centimetrov. Njene roke so široko iztegnjene, glava gleda navzgor, kar prikazuje njeno vnebovzetje. Njen modri plašč je okrašen s srebrnimi cvetličnimi vzorci, bela obleka pa je izvezena z motivom zlate niti. Stoji na podstavku iz oblakov, obdanem z angelskimi glavami. Ta podoba je bila skupaj z njeno obleko, okrašeno z dragulji, shranjena v dovršeni izrezljani leseni skrinji, za katero se domneva, da je bila uporabljena za tovor na galeji. Njen god je 15. avgusta.<ref name=imagery>"Ilokos Religious Imagery", pg, 122.</ref> 15. avgusta 2026 je po papeški maši v Mali baziliki Marije Vnebovzete, ki jo je vodil Njegova Ekscelenca, prečastiti David William V. Antonio, nadškof Nueva Segovia, oznanil, da je častitljiva in čudežna slonokoščena podoba Apo Baketa podeljena in bo 31. oktobra 2026 prejela čast škofovskega kronanja. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Facebook|Nuestra-Senora-De-la-Asuncion-Church-100079331121021}} * [https://whc.unesco.org/en/list/677 Baroque Churches of the Philippines - UNESCO World Heritage Site] [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]] [[Kategorija:Opečna arhitektura]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Filipinih]] m0u0vl9igwlve77pswt8oyiblpa8to2 0 607569 6741092 6740306 2026-08-23T00:38:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741092 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev v Miagao | full_name = Župnijska cerkev Santo Tomás de Villanueva | native_name = {{unbulleted list|{{native name|fil|Parokya ni Santo Tomas de Villanueva}}|{{native name|es|Parroquia de Santo Tomás de Villanueva}}}} | image = Miagao Church (Iloilo-Antique Road, Miagao, Iloilo; 04-05-2024).jpg | image_size = | caption = Pročelje cerkve in zvonik aprila 2024 | pushpin map = Visayas#Philippines | pushpin map_size = | pushpin caption = | coordinates = {{coord|10.641881|N|122.235527|E|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = Miag-ao, Iloilo | country = [[Filipini]] | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous denomination = | churchmanship = | website = | former name = | founded date = 1731 (ustanovitev) | founder = | dedication = Thomas of Villanova | dedicated = | consecrated = | events = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = svetovna dediščina | designated = 11. december 1993 | architect = | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[potresni barok]], [[neoromanska arhitektura]] | groundbreaking = {{start date and age|1787}} | completed date = {{start date and age|1797}} | construction cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = opeka, apnenec | parish = Santo Tomás de Villanueva | deanery = sv. Filip in Jakob<ref>{{Cite web|title=Archdiocese of Jaro |url=https://catholink.ph/jaro/ |website=Catholink |access-date=May 3, 2023}}</ref> | archdeaconry = | archdiocese = Jaro | metropolis = | diocese = | province = | archbishop = | bishop = | Moderator = | Team Ministry = | priest = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = WHS | official_name = Church of Santo Tomas de Villanueva | part_of = [[Filipinske baročne cerkve]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii)(iv)}}(ii)(iv) | ID = 677bis-004 | year = 1993 | extension = 2013 }} {{Designation list | embed = yes | designation1 = PHILIPPINES NATIONAL HISTORICAL LANDMARKS | designation1_offname = Miagao Church | designation1_date = 1. avgust 1973 | designation1_number = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/simbahan-ng-miag-ao/ No. 260, s. 1973] }} }} '''Župnijska cerkev Santo Tomás de Villanueva''' stoji v [[Miagao]], Iloilo, [[Filipini]]. Nadškofija Jaro je jurisdikcija nadškofije Jaro. Cerkev je bila 11. decembra 1993 skupaj s cerkvami: [[Cerkev sv. Avguština, Manila]] [[Cerkev sv. Marije (Ilocos Sur)]], cerkev [[Sv. Avguštin, Paoay]], Ilocos Norte razglašena za svetovno dediščino Unesca kot [[Filipinske baročne cerkve]], zbirka štirih baročnih cerkva iz španskega obdobja.<ref name=":0">{{Cite web|url = https://whc.unesco.org/en/list/677|title = Baroque Churches of the Philippines|date = |accessdate = June 25, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Zgodovina == Miagao je bil prej vizita (kraj, ki mu je služil gostujoči duhovnik) Otona do leta 1580, Tigbauana do leta 1592, San Joaquína do leta 1703 in Guimbala do leta 1731.<ref>{{Cite web|url = http://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/miag-ao-church/|title = Miag-ao Church|date = |accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Leta 1731 je pod zagovorom svetega Tomaža iz Villanove postal samostojna župnija avguštincev.<ref name=":0" /> Z ustanovitvijo župnije sta bila na kopnem blizu morja, imenovanem Ubos, zgrajena cerkev in samostan. Oče Fernando Camporredondo je bil leta 1734 prvi župnik mesta. Ko je mesto leta 1741 in 1754 doživljalo pogoste vpade Morov, se je preselilo na varnejše mesto. Od tam je bila leta 1787 s prisilnim delom zgrajena nova cerkev pod nadzorom Fra Francisca Gonzalesa, župnika, in španskega gubernadorcilla Dominga Libo-ona.<ref name=":1">{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/miag-ao-church-architectural-treasure-iloilo-104805415.html|title = Miag-ao church is an architectural treasure of Iloilo|date = July 21, 2011|accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305224646/https://ph.news.yahoo.com/miag-ao-church-architectural-treasure-iloilo-104805415.html |archive-date=March 5, 2012}}</ref> Zgrajena je bila na najvišji točki mesta za zaščito pred napadalci, imenovanimi Tacas. Po desetih letih je bila cerkev dokončana leta 1797. Zasnovana je bila z debelimi zidovi, ki so služili kot zaščita pred napadalci. Med špansko revolucijo leta 1898 je bila močno poškodovana, a je bila kasneje obnovljena, med požarom leta 1910, drugo svetovno vojno in potresom leta 1948. Sedanja cerkev je tretja stavba, zgrajena od njene ustanovitve leta 1731.<ref name=":2">{{Cite web|url = http://historicphilippines.com/unesco-world-heritage-sites/miagao-church-of-santo-tomas-de-villanueva/|title = A UNESCO World Heritage Site, Miagao’s Church of St Thomas of Villanueva|date = |accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2014-07-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714172111/http://historicphilippines.com/unesco-world-heritage-sites/miagao-church-of-santo-tomas-de-villanueva/|url-status = dead}}</ref> Da bi ohranili cerkev, so jo leta 1960 obnovili. Delo je bilo dokončano leta 1962. Predsednik [[Ferdinand Marcos]] je cerkev s predsedniškim odlokom št. 260 1. avgusta 1973 razglasil za nacionalno zgodovinsko znamenitost.<ref>{{cite web |title=Presidential Decree No. 260, s. 1973 | url=https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973/ |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |access-date=November 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170917063451/https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973/ |archive-date=September 17, 2017 |date=August 1, 1973}}</ref> == Arhitektura == Cerkev po arhitekturnwm slogu, ki spada v baročno-romanski slog. Njena okrasta barva je posledica materialov, uporabljenih pri gradnji cerkve: opeka, jajc, koral in apnenca.<ref>{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/blogs/pinay-solo-backpacker/7-must-see-churches-iloilo-073859221.html|title = 7 Must-See Churches in Iloilo|date = March 25, 2013|accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Temelji cerkve so globoki 6 metrov,<ref>{{Cite web|url = http://www.choosephilippines.com/go/heritage-sites/1396/miagao-church/|archive-url = https://web.archive.org/web/20140802010416/http://www.choosephilippines.com/go/heritage-sites/1396/miagao-church/|url-status = usurped|archive-date = August 2, 2014|title = The Baroque Fortress Church of Iloilo: Miag-ao|date = |accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> masivni kamniti zidovi, debeli 1,5 metra, pa so okrepljeni z uporabo 4 metre debelih [[opornik]]ov kot zaščita pred morskimi napadalci, kot je določeno v kraljevem odloku 111 iz leta 1573 (Zakon Indij). === Fasada === [[File:Miagao Church Facade Closeup.JPG|thumb|left|Detajl fasade s podobama svetnikov Tomaža iz Villanove (na sredini) in Henrika Bavarskega (spodaj levo)]] Fasada cerkve je sestavljena iz bogato okrašenega [[relief (umetnost)|bas reliefa]] sredi dveh ogromnih zvonikov stražnega stolpa na vsaki strani. Bas relief je mešanica vplivov srednjeveških španskih, kitajskih, muslimanskih in lokalnih tradicij ter elementov, kar je edinstvena značilnost cerkvene fasade. Izstopajoč del fasade je kokosova palma, upodobljena kot drevo življenja, ki se ga drži [[sveti Krištof]]. Sveti Krištof je oblečen v lokalna in tradicionalna oblačila in na hrbtu nosi dete Jezusa. Preostali del fasade prikazuje vsakdanje življenje prebivalcev Miagaa v tistem času, vključno z avtohtono floro (kot so papaja, kokos in palma) in favno.<ref>{{Cite web|url = http://www.miagao.gov.ph/services/visitors/tourism/89-miagao-church|title = Miagao Church|date = |accessdate = June 26, 2014|website = Official Website of the Municipality of Miagao|publisher = |last = |first = |archive-url = https://web.archive.org/web/20151123033107/http://www.miagao.gov.ph/services/visitors/tourism/89-miagao-church|archive-date = November 23, 2015|url-status = dead}}</ref> Nad lesenimi vhodnimi vrati na sredini fasade, tik pod podobo svetega Krištofa, je izrezljana podoba mestnega zavetnika, svetega Tomaža iz Villanueve. Na vsaki strani vrat sta podobi svetega [[Henrik II. Sveti|Henrika Bavarskega]] na levi in ​​[[papež Pij VI.|papeža Pija VI.]]<ref>{{Cite web|url = http://www.thewanderingjuan.net/2013/08/the-historical-miagao-church-in-iloilo.html|title = The Historical Miagao Church in Iloilo|date = August 1, 2013|accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Nad podobama svetega Henrika in papeža Pija VI. je njun grb. === Svetišče === [[File:Miagao Church inside altar close-up (Iloilo-Antique Road, Miagao, Iloilo, 10-21-2022).jpg|thumb|left|Cerkveni oltar in ''retablo major'']] Svetišče cerkve sestavljajo [[oltar]], [[tabernakelj]], [[retabel]] in svetišča na obeh straneh. Retabel je pozlačen in ga sestavljajo križ (na sredini), kip svetega Jožefa (levo), kip svetega Tomaža (desno) in kip Deteta (zgoraj). Svetišče na levi strani oltarja hrani Jezusovo Presveto Srce, svetišče na desni strani oltarja pa Brezmadežno Srce Marijino. === Zvonik === Dva ogromna neenaka [[zvonik]]a, ki sta neposredno pritrjena na glavno cerkev, služita kot stražna stolpa za obrambo mesta pred vdorom Morov. Ima dve različni zasnovi, saj sta jo naročila dva različna duhovnika. Na levi strani je starejši zvonik, najvišji zahodni zvonik s štirimi nadstropji. Prvotno je bil vzhodni zvonik zgrajen le z dvema nadstropjema. Leta 1830 se je oče Francisco Perez odločil, da vzhodnemu zvoniku doda še eno nadstropje. Do danes je vzhodni zvonik (s tremi nadstropji) za eno nadstropje nižji od zahodnega zvonika (s štirimi nadstropji). Izvirne podobe svetega Tomaža iz Villanove iz poznih 1790-ih let so prav tako zaprte v stekleni vitrini na zadnji strani cerkve. {{clear}} == Galerija == <gallery> File:Miagao Church Door Knocker.JPG|Trkalo na cerkvenih vratih File:Miagao Church inside top (Iloilo-Antique Road, Miagao, Iloilo, 10-21-2022).jpg|Notranjost cerkve leta 2022 File:Miag-ao Church Iloilo 3.jpg|Stranski stenski oporniki File:Miagao Church as UNESCO World Heritage Site Marker, Iloilo.jpg|Oznaka svetovne dediščine UNESCO File:Miag-ao church façade and pediment detail.jpg|Detajl fasade in pedimenta s sv. Tomažem iz Villanove (spodaj) in sv. Krištofom, ki nosi otroka Jezusa na hrbtu (zgoraj) File:Miagao Church side entrance.jpg|Stranski vhod File:Miagao Church left side belltower.jpg|Levi zvonik s štirimi nadstropji </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Facebook|StoTomasDeVillanuevaParishMiagao}} [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1797]] gr6k1k2xxhyd8qchaixetg3dotu6adx 0 607584 6741056 6740679 2026-08-22T20:52:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741056 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bohol | settlement_type = otok, provinca | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 260 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Chocolate Hills Bohol Philippines.jpg | image2 = Baclayon Immaculate Concepcion Church (Tagbilaran East Road, Baclayon, Bohol; 01-12-2023).jpg | image3 = Man made Forest.jpg | image4 = Loboc River 01.jpg | image5 = Panglao Island Beach.jpg }} '''V smeri urinega kazalca od vrha''': [[Chocolate Hills]], [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]], Panglao (otok), Loboc (reka), cerkev Baclajon | image_flag = | flag_size = 120x80px | image_seal = Bohol Seal 1.svg | seal_size = 80px | image_shield = | anthem = {{native name|ceb|[[Awit sa Bohol]]|nolink=yes}}<br/>{{center|[[File:Awit sa Bohol.ogg]]}} | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = | latd=9 | latm=54 | lats=0 | latNS=N | longd=124 | longm=12 | longs=0 | longEW=E | subdivision_type = Država | subdivision_name = Filipini | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Central Visajas | established_title = Špansko odkritje | established_date = 16. marec 1565 | established_title1 = Ustanovitev | established_date1 = 22. julij 1854 | seat_type = glavno in največje mesto | seat = | government_type = Sangguniang Panlalavigan | leader_title = Guverner | leader_name = Erico Aristotle Aumentado | leader_title1 = Vice guverner | leader_name1 = Nick Besas | leader_title2 = | leader_name2 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 4820,95 km2 | elevation_max_m = 864 m | elevation_max_point = Mount Matunog | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 1.412.726 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_rank = 20. | population_density_km2 = auto | population_blank2_title = jeziki | population_blank2 = {{hlist|cebuanščina (Boholsko narečje)|Hiligajnon| [[Tagaloščina]]|[[angleščina]]|Eskajan}} | population_demonym = | timezone = UTC+08:00 (PST) | postal_code_type = ZIP code | postal_code = | area_code_type = | area_code = +63 (0)38 | iso_code = | website = [https://bohol.gov.ph/Spletna stran] }} '''Bohol''' ({{IPA|tl|buˈhol}}), uradno '''Provinca Bohol''' ({{langx|ceb|Probinsya sa Bohol}}; {{langx|tl|Lalawigan ng Bohol}}), je otoška provinca na [[Filipini|Filipinih]] v regiji Central Visaje, in jo sestavlja sam otok ter 75 manjših okoliških otokov.<ref name="b-p">{{cite web|url=http://www.bohol-philippines.com/bohol.html|title=Bohol Island Philippines|website=bohol-philippines.com |publisher=Bohol Philippines Travel Guide |access-date=February 20, 2009}}</ref> Tu živi ljudstvo Boholano. Njegovo glavno mesto je [[Tagbilaran]], največje mesto v provinci. S površino 4821 km² in obalo, dolgo 261 km, je Bohol deseti največji otok na Filipinih.<ref name="bgov-i">[https://web.archive.org/web/20061206204022/http://www.bohol.gov.ph/island.html The Island-Province of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Provinca Bohol je prvovrstna provinca, razdeljena na 3 kongresna okrožja, ki obsegajo 1 sestavno mesto in 47 občin.{{sfn|NEDA|2000}} Ima 1109 barangajev. Provinca je priljubljena turistična destinacija s svojimi plažami in letovišči.<ref name="socioecon">{{Cite web|url=http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119162031/http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html |title=Socio-economic Profile|archive-date=November 19, 2015}}</ref> Najbolj priljubljena atrakcija so [[Chocolate Hills]], številne vzpetine rjavih apnenčastih formacij. Formacije si je mogoče ogledati s kopnega (z vzponom na najvišjo točko) ali iz zraka z ultralahkimi letali. Otok Panglao, ki leži jugozahodno od Tagbilarana, je znan po svojih potapljaških lokacijah in je redno uvrščen med deset najboljših potapljaških lokacij na svetu. Številna turistična letovišča in potapljaški centri so posejani po južnih plažah. [[Filipinski nartničar]], eden najmanjših primatov na svetu, je avtohtonega izvora na otoku. To je bila domača provinca Carlosa P. Garcie, osmega predsednika Republike Filipini (1957–1961), ki se je rodil v Talibonu na Boholu.<ref>[http://www.aenet.org/bohol/bountboh.htm Bountiful Bohol] {{URL|http://www.aenet.org}} Retrieved November 15, 2006.</ref> 15. oktobra 2013 je Bohol opustošil [[potres]] z magnitudo 7,2, katerega epicenter je bil 6 km južno od Sagbajana. Potres, ki je prizadel tudi južni Cebu, je zahteval skupno 222 življenj in 374 ranjenih. Uničil ali poškodoval je tudi številne boholske cerkve.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-24530042 Philippines quake hits Cebu and Bohol] BBC News. Retrieved on October 15, 2013</ref><ref>[http://www.gmanetwork.com/news/story/330957/news/regions/powerful-quake-kills-74-people-destroys-heritage-churches-in-bohol-cebu Powerful quake kills 74 people, destroys heritage churches in Bohol, Cebu] GMA News Online. Retrieved on October 15, 2013</ref> Leta 2023 je bil otok Bohol imenovan za [[Unescovi globalni geoparki|Unescov globalni geopark]], prvi na Filipinih.<ref>{{Cite web |last=Almazan |first=Faye |title=Bohol is PH's first UNESCO Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/lifestyle/travel/101802/bohol-is-phs-first-unesco-global-geopark/story |access-date=2023-05-25 |website=www.gmanetwork.com |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark {{!}} UNESCO |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |access-date=2023-05-25 |website=www.unesco.org |language=en}}</ref> Bohol je tudi provinca z največ mesti na Filipinih, skupaj 47 mest in enim sestavnim mestom, Tagbilaran. == Etimologija == ''Bohol'' torej izhaja iz lokalne besede ''bo-ol'', vrste drevesa, ki je uspevalo na otoku. Podobno kot v [[nahuatl]]u se je črka h v sredini uporabljala za prepisovanje glotalnega presledka, ki je pogost fonem v jezikih Filipinov. Prvotno ime se je ohranilo kot ''Bool'', barangaj ali vas v mestu Tagbilaran, kjer naj bi pristal [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{Cite web|url=https://tagbilaran.gov.ph/history/|title=History – City Government of Tagbilaran – City of Peace and Friendship}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === ==== Pozna kovinska doba do protozgodovinskega obdobja (3000 pr. n. št.) ==== Regija jugovzhodnega Bohola, zlasti zaliv Cogtong v Candijaju in polotok Anda, je znana kot ''zibelka boholske civilizacije'' zaradi arheoloških najdb predkolonialnih [[petroglif]]ov in starodavnih trupel iz grobišč, ​​ki so bila shranjena v lesenih krstah v obliki čolna. Pokop v krste iz čolnov je bil razširjen na [[Mindanao|Mindanau]], [[Palavan]]u, Negrosu, Panaju, Marandukueu in Masbateju, pa tudi po vsej jugovzhodni Aziji na [[Borneo|Borneu]] in v [[Vietnam]]u.<ref name="jstor.org">{{cite journal |last1=Tenazas |first1=Rosa CP |title=The Boat-Coffin Burial Complex in the Philippines and ITS Relation to Similar Practices in Southeast Asia |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1973 |volume=1 |issue=1 |pages=19–25 |jstor=29791037 }}</ref> Danes lokalni zdravilci in [[šaman]]i še vedno izvajajo obrede ''pagdivata'' oziroma daritve duhovom za srečo, ki so v Lamanok Pointu v Andi.<ref name="jstor.org"/> Lesene krste iz čolnov naj bi izvirale izpred 6000 let, iz kovinske dobe v protozgodovinsko obdobje. Narodni muzej Filipinov je izkopal in dokumentiral 9 lokalnih jam za ohranitev.<ref>{{cite journal |last1=Ronquillo |first1=Wilfredo P. |title=Anthropological and Cultural Values of Caves |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1995 |volume=23 |issue=2 |pages=138–150 |jstor=29792183 }}</ref> Človeški ostanki, najdeni v jugovzhodnem Boholu, so vsebovali tudi umetno spremenjene lobanje oziroma obliko vezanja glave, ki so jo starodavne skupnosti izvajale skozi zgodovino. Žal so se v času ameriške kolonialne vladavine v 1920-ih zgodile kraje in ropanja svetih grobišč človeških ostankov s strani ameriških univerz, zlasti na Univerzi v Michiganu in Univerzi Bucknell. Univerza v Michiganu ima do 22 človeških ostankov, odvzetih iz Carmen in Mabinija na Boholu.<ref>{{cite web |title=Repatriating A Skull From the Philippines |url=https://www.thegallerytalk.com/post/repatriating-a-skull-from-the-philippines |website=GALLERY TALK Connecting Museums & Society|date=October 18, 2021 }}</ref><ref>{{cite web |title=EXPLORING ETHICAL STEWARDSHIP OF HUMAN REMAINS |url=https://www.reconnect-recollect.com/the-toolkit/exploring-ethical-stewardship-of-human-remains/ |website=ReConnect/ReCollect |access-date=2024-04-01}}</ref> ==== 12. do 16. stoletje ==== [[File:Visayans 1.png|thumb|left|150px|Risba iz ''Boxer Codexa'', ki prikazuje Pintadose]] V zgodnjem 17. stoletju je oče Ignacio Alcina zapisal, da je neki Datung Sumanga iz Leyteja snubil princeso Bugbung Humasanum iz Bohola in se z njo poročil po napadu na cesarsko Kitajsko in sta bila nato predhodnika tamkajšnjih ljudi.<ref name="discoverbohol.com">{{Cite web|url=http://www.discoverbohol.com/Features/Dauis-History-Part-1.htm|title = Discover Bohol}}</ref> Leta 1667 je oče Francisco Combes v svoji ''Historia de Mindanao'' omenil, da so nekoč v svoji zgodovini prebivalci Panglaa napadli Bohol in nato vsilili svojo gospodarsko in politično prevlado na tem območju. Prejšnje prebivalce otokov so zaradi vojne imeli za svoje sužnje, o čemer priča na primer Datu Pagbuaya, eden od vladarjev Panglaa, ki je Datuja Sikatuno smatral za svojega vazala in sorodnika.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=143 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Combes poudarja, da so prebivalci Panglaa nekoč v svoji zgodovini napadli celinski Bohol in nato na tem območju uvedli gospodarsko in politično prevlado, tako da so stare Boholane zaradi vojne imeli za svoje sužnje. Dober primer je, da je Pagbuaya Si Catunaoja, kralja Bohola, imel za svojega vazala in sorodnika.}}</ref> Invazija prebivalcev Panglaa na Bohol je začela Bo-ol. Bo-ol je cvetel pod vladavino dveh bratov vladarjev Panglaa: Datuja Dailisana in Datuja Pagbuaye, s trgovinskimi povezavami, vzpostavljenimi s sosednjimi državami jugovzhodne Azije, zlasti s Sultanatom Ternate. Razcvet trgovine je posledica njegove strateške lege ob prometnih trgovskih kanalih Cebu in Butuan. Da bi druge države, kot je Ternate, dobile dostop do prometnih trgovskih pristanišč Visaje, morajo najprej vzpostaviti diplomatske vezi z ''kraljestvom'' Bohol. Odnosi med Sultanatom Ternate in Bo-olom so se poslabšali, ko je sultan Ternate izvedel za žalostno usodo svojega odposlanca in njegovih mož, ki sta jih vladajoča poglavarja Bo-ola usmrtila kot kazen za zlorabo ene od konkubin. Tako so leta 1563 Ternati napadli Bohol. Sultan Ternate je poslal dvajset joangov, ki so se prevarantsko izdajali za trgovce, da bi napadli Bohol.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=144 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Ternatanski kralj je načrtoval povračilni napad na Boholane. Svoje načrte je uspel tako, da je na skrivaj poslal svojih dvajset "joang" enega za drugim na Bohol, pri čemer je prevarantsko rekel, da so "trgovci, ki se ukvarjajo le s prodajo svojega blaga".}}</ref> Prebivalci Bohola, ki so bili presenečeni, se niso mogli braniti pred Ternatanskimi napadalci, ki so bili opremljeni tudi s sofisticiranim strelnim orožjem, kot so [[mušketa|muškete]] in [[arkebuza|arkebuze]], ki so jih priskrbeli Portugalci, kar Boholanosu še ni bilo znano. V tem spopadu je življenje izgubilo na tisoče prebivalcev Boholana, vključno s Pagbuayevim bratom Datujem Dailisanom. Po napadu se je Datu Pagbuaya, ki je ostal edini vladajoči poglavar otoka, odločil, da bo skupaj z ostalimi svobodnjaki zapustil Bohol, saj so otok Bohol imeli za nesrečnega in prekletega. Naselili so se na severni obali otoka Mindanao, kjer so ustanovili naselje Dapitan.<ref>{{cite book |last1=Lach |first1=Donald F. |last2=Kley |first2=Edwin J. Van |title=Asia in the Making of Europe, Volume III: A Century of Advance. Book 3: Southeast Asia |date=2018 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-46698-9 |page=1535 |url=https://books.google.com/books?id=5wq9BgAAQBAJ |language=en |quote=Tisoč družin bisajskih svobodnjakov je pod vodstvom svojega poglavarja Pagbuaye prečkalo Mindanao in zavzelo majhen, razgiban hrib na severni obali, ki ga je bilo mogoče zlahka braniti in s katerega so lahko še naprej sodelovali v medotoški trgovini.}}</ref> Otok je bil 16. marca 1565 sedež prve mednarodne mirovne pogodbe in enotnosti med domačim kraljem Datujem Sikatuno in španskim konkvistadorjem Miguelom Lópezom de Legazpijem, sklenjene prek krvne zveze, ki jo danes mnogi Filipinci poznajo kot Sandugo.{{sfn|Hellingman|2002b}} === Špansko kolonialno obdobje (1500–1890) === [[File:Clarin Ancestral Home, Bohol.png|left|thumb|259x259px|Notranjost hiše prednikov Clarin v Loaju]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | total_width = 200 | image1 = Roman Catholic church, Loay, Bohol, Philippines.JPG | alt1 = | caption1 = | image2 = Loon Church interior - 2 - NHCP.jpg | alt2 = | caption2 = | footer_align = left | footer = Tri cerkve iz španskega obdobja na Boholu, od zgoraj navzdol: cerkev v Loaju, notranjost cerkve Loon, vhod v samostan Loboc. | perrow = 3 | width = 2 | image3 = Loboc, Museum of Loboc, Loboc Church, Bohol, Philippines.jpg }} Prvi stik otoka s španskimi raziskovalci se je zgodil leta 1565. 16. marca 1565 je španski raziskovalec Miguel López de Legazpi prispel na Bohol v iskanju začimb in zlata. Potem ko je prepričal ''datuje'' (ki so spremljali sile Malukujev na napadu Dauisov leta 1563), je Legazpi sklenil mirovni pakt z Datujem Sikatuno. Ta pakt je bil potrjen s ''sandugom'' (krvnim sporazumom) med obema možema.{{refn|name=zaide|{{harvnb|Gardner|1997}}, sourced from {{harvnb|Zaide|1949}}}} Ta dogodek, ki se danes preprosto imenuje ''Sandugo'' ('ena kri'), se na Boholu vsako leto praznuje med festivalom Sandugo. Sandugo je upodobljen tudi na provincialni zastavi in ​​pečatu Bohola.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182712/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> V času španske dobe sta se na Boholu zgodila dva pomembna upora. En je bil Tamblotova vstaja leta 1621, ki jo je vodil Tamblot, babajlan. Ta upor je naletel na povračilne ukrepe špansko-sugbuhanonskih sil v Cebuju. 6. januarja 1635; po ukazu Juana de Alcaraza, alcalde-župana Cebuja, se je sila 50 španskih in 1000 visajskih vojakov spopadla z uporniki in se naselila v Boholu.<ref>[https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.530346/2015.530346.jesuits-in_djvu.txt "Jesuits In The Philippines (1581-1768)" Page 325] "Juan de Alcarazo, župan Cebuja, je na otok pohitel s 50 španskimi in 1000 visiajskimi vojaki. 6. januarja 1622 je prišlo do ostro bitke med delom te sile in 1500 uporniki. Ker so se španske muškete izkazale za še vedno učinkovite, so se uporniki umaknili v utrjeno območje, ki so ga zgradili in v katerem je bilo okoli templja diuata 1000 hiš. Alcarazo je napadel in ga v dveh tednih zavzel, s čimer je zlomil upor. Vrnil se je na Cebu, a se je bil prisiljen vrniti šest mesecev pozneje, da bi dokončal pomiritev otoka."</ref> Drugi je bil znameniti upor Dagohoy, ki velja za najdaljšega v zgodovini Filipinov. Ta upor je vodil Francisco Dagohoy, znan tudi kot Francisco Sendrijas, od 1744 do 1829.<ref name="zaide"/> Španski popis leta 1818 v Buzeti je pokazal, da je bilo na otoku Bohol 33.584 domačih družin in 64 špansko-filipinskih družin, natančneje, število špansko-filipinskih družin in kraj njihovega prebivališča sta naslednja: 2 (Hibi Paminuitan), 9 (Dauis), 3 (Baclayon), 1 (Dimiao), 3 (Loay), 6 (Guindulman) in 41 špansko-filipinskih družin v Inabangi.<ref name="Buzeta">{{cite book |last1=Buzeta |first1=Manuel |last2=Bravo |first2=Felipe |title=Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas |date=1850 |publisher=Imp. de D. José C. de la Peña |location=Madrid |language=es |url=https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/66220/rec/1 |access-date=March 18, 2026 |via=University of Santo Tomas Digital Library and Archives}}</ref> 1. septembra 1847 sta generalni guverner Narciso Claveria in guverner-intendent Visayas Francisco de la Canal uradno predlagala ločitev Bohola, skupaj z otokoma Siquijor in Camiguin, od province Cebu. Trdili so, da je Cebu s 330.000 prebivalci, 56 mesti in 190 ligami obale na velikem ozemlju težko upravljati. Cebu, Camotes in Bantayan so združili v eno provinco s skupno 37.269 davkoplačevalci, Bohol, Camiguin in Siquijor pa v novo samostojno politično-vojaško provinco z 28.420 davkoplačevalci (kar predstavlja skupno 124.657 prebivalcev).<ref name=":0" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je 3. marca 1854 izdala kraljevi odlok št. 66, s katerim je formalno ustanovila provinco Bohol. Za prvega politično-vojaškega guvernerja je bil imenovan inženirski kapitan Guillermo Kirkpatrick, s čimer je bilo ukinjeno vojaško poveljstvo na otoku. Na Bohol je prispel 19. junija 1854 in za glavno mesto nove province izbral Tagbilaran.<ref name=":0">National Archives of the Philippines. ''Erección de Pueblos: Bohol''. SDS No. 013937, Expediente 7 (1847–1890). Manila, Philippines.</ref> Okoli leta 1860 je bila politično-vojaška vlada Bohola dejansko suspendirana, njeno upravljanje pa je bilo spet podrejeno provinci Cebu.ref>[https://books.google.com/books?id=e6zNvZsVdFAC ''Guia de Forasteros en Filipinas para el ano de 1865''.] Establecimento de los Amigos del Pais. 1865. p.&#x20;125.</ref><ref>''[https://books.google.com/books?id=_k1BAAAAcAAJ Guía de forasteros en Madrid para el año de 1863]''. Madrid: Imprenta Nacional (Madrid). 1863. pp.&#x20;212–213. </ref> 22. julija 1864 se je skupaj s Siquijorjem ponovno odcepil od Cebuja. Popis prebivalstva leta 1879 je pokazal, da ima Bohol 253.103 prebivalcev, razdeljenih med 34 občin.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182754/http://www.bohol.gov.ph/history.html History of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Na kulturo Boholanov sta med kolonizacijo vplivali Španija in Mehika. Številni tradicionalni plesi, glasba, jedi in drugi vidiki kulture imajo precejšen vpliv hispanskega porekla.<ref>{{cite web|url=https://laagsaisla.wixsite.com/socialpage/islangtinubuan-homeisland|website=laagsaisla.com|access-date=November 23, 2018|title=Islang Tinubuan|date=January 1, 2018|archive-date=2018-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181123154313/https://laagsaisla.wixsite.com/socialpage/islangtinubuan-homeisland|url-status=dead}}</ref> === Filipinsko-ameriška vojna (1899-1902) === Potem ko so ZDA v špansko-ameriški vojni premagale Španijo, so ZDA dobile celotne filipinske otoke. Vendar pa je pod novo razglašeno neodvisno vlado, ki jo je ustanovil general Emilio Aguinaldo in ki je niso priznale ZDA, Bohol upravljal kot Gobierno de Canton. Med posledično filipinsko-ameriško vojno so ameriške čete marca 1899 mirno zavzele otok.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Septembra 1900 pa je polkovnik Pedro Samson povedel 2000 upornikov zaradi krutega ravnanja s temi vojaki in uničenja, ki so ga povzročile.{{sfn|Foreman|1906|p=528}}<ref>{{cite book |last1=Luspo |first1=Marianito Jose |title=Tubod: The Heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila, Philippines |chapter=Bohol Through the Centuries}}</ref> Kot odgovor na Samsonov upor so ameriške sile sprejele politiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]] in požgale 20 od 35 mest na Boholu. Na jugovzhodnem delu otoka so bila mesta, kot so Duero, Jagna in Candijay, požgana v iskanju borcev za svobodo, ki so se upirali ameriški invaziji na nove neodvisne Filipine.<ref>{{cite book |last1=Peligrino |first1=Hugo |last2=Fernandez |first2=Rustico |title=History and Cultural Life of the Town and Barrios of Guindulman |date=1950}}</ref> V Jagni so filipinski gverilci, ki jih je vodil kapitan Gregorio "Guyo" Casenas, načrtovali prehiteti ameriško garnizijo, na žalost je lokalni župan njihove načrte razkril ameriškim vojakom, kar je povzročilo pokol v Lonoju ali bitko pri Lonoju, v kateri so ameriške čete iz zasede ubile 406 filipinskih vojakov, medtem ko so bili 3 Američani ubiti. General Hughes je oktobra 1901 vodil kampanjo zatiranja, uničil številna mesta in decembra 1901 zagrozil, da bo požgal Tagbilaran, če se uporniki ne predajo. Pantaleon E. del Rosario se je nato pogajal o predaji upornikov.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Približno v istem obdobju, 20. oktobra 1901, je bil Bohol organiziran<ref>{{cite web |url=https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/28/9374 |publisher=Supreme Court of the Philippines |date=April 20, 1901 |access-date=15 June 2023|title=Act 117: An Act Extending the Provisions of the Provincial Government Act to the Province of Bohol.}}</ref> kot provinca v skladu z določbami zakona o deželni vladi filipinske komisije. Dve leti kasneje so bila nekatera mesta konsolidirana, s čimer se je 35 občin zmanjšalo na 32.<ref>{{cite web |title=Act No. 968 |url=https://lawyerly.ph/laws/view/l8aa3 |website=Lawyerly.ph |access-date=15 June 2023}}</ref> === Druga svetovna vojna: Japonska okupacija (1942–1945) === Japonske čete so se v Tagbilaranu izkrcale 17. maja 1942. Boholanos se je boril v gverilskem odporu proti japonskim silam. Bohol so kasneje osvobodili lokalni gverilci ter filipinske in ameriške čete, ki so se izkrcale 11. aprila 1945.{{sfn|Hellingman|2002c}} Plošča, postavljena v pristanišču Tagbilaran v spomin na osvoboditev, se glasi: {{quote|Tisoč sto dvainsedemdeset častnikov in mož 3. bataljona 164. pehotnega polka Ameriške divizije pod poveljstvom podpolkovnika Williama H. ​​Considineja je pristalo na otoškem pomolu Tagbilaran ob 7.00 zjutraj 11. aprila 1945.}} Konvoj, ki je filipinske in ameriške osvobodilne sile prepeljal v Bohol, je sestavljala flotila šestih desantnih ladij (srednje)-(LSM), šestih desantnih plovil (pehota)-(LCI), dveh desantnih plovil (srednje)-(LCM) in ene desantne ladje, srednje (raketna)-[LSM(R)]. Po prihodu je okrepljena bataljonska bojna skupina hitro napredovala proti vzhodu in severovzhodu z nalogo uničenja vseh sovražnih sil v Boholu. Polkovnik Considine, poveljnik operativne skupine, je takoj poslal motorizirane patrulje, ki so prečesale območje proti severu in vzhodu, približno na polovici otoka, vendar med izvidovanjem niso našli nobenih sovražnikov. Končno so severno od Ginopolana v Valencii, blizu meje Sierra-Bullones, našli sovražno skupino nedoločene moči. Do 17. aprila je bila operativna skupina pripravljena na napad v Ginopolanu. Glavnina japonskih sil je bila v desetih dneh delovanja uničena in poražena. Bohol je bil 25. maja 1945 uradno razglašen za osvobojenega s strani generalmajorja Williama H. ​​Arnolda, poveljnika Ameriške divizije. Približno v tem času so večino častnikov in mož poveljstva območja Bohol obdelale enote Osme ameriške armade. 31. maja 1945 je bilo poveljstvo območja Bohol uradno deaktivirano po ukazu generalpodpolkovnika Roberta L. Eichelbergerja, poveljnika Osme ameriške armade, skupaj z rednimi in policijskimi četami filipinske Commonwealth vojske, filipinske policije in boholskih gverilcev. Med drugo bitko za Bohol od marca do avgusta 1945 so filipinske čete 3., 8., 83., 85. in 86. pehotne divizije filipinske Commonwealth Army in 8. policijskega polka filipinske policije zavzele in osvobodile otoško provinco Bohol ter pomagale boholskim gverilskim borcem in ameriškim osvobodilnim silam premagati japonske cesarske sile pod poveljstvom generala Sōsakuja Suzukija. === Povojno obdobje === Po smrti predsednika Ramona Magsajsaja je predsedniški položaj nasledil podpredsednik Carlos P. Garcia, ki se je rodil v Talibonu. Na predsedniških volitvah leta 1957 je osvojil polni mandat. Na predsedniških volitvah leta 1961 se je potegoval za drugi polni mandat kot predsednik, a ga je premagal podpredsednik Diosdado Macapagal.<ref name="Eufronio Alip 1958">Eufronio Alip, ed., The Philippine Presidents from Aguinaldo to Garcia (1958); Jesús V. Merritt, Our Presidents: Profiles in History (1962); and Pedro A. Gagelonia, Presidents All (1967). See also Hernando J. Abaya, The Untold Philippine Story (1967). Further information can be found in Ester G. Maring and Joel M. Maring, eds., Historical and Cultural Dictionary of the Philippines (1973).</ref> Leta 1965 so po številnih poskusih, da bi Tagbilaran preoblikovali v mesto, trije kongresniki iz Bohola podprli zakon, ki je kasneje postal Zakon o republiki 4660, s katerim je bila 18. junija 1966 ustanovljena mestna listina Tagbilarana.<ref>{{cite web | url=https://tagbilaran.gov.ph/history/ | title=HISTORY &#124; City Government of Tagbilaran }}</ref> === Marcosova diktatura === Postopno povojno okrevanje Filipinov se je v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih poslabšalo, pri čemer je bila filipinska plačilnobilančna kriza leta 1969 eden prvih prelomnih dogodkov.<ref name=Balbosas1992>{{Cite journal |last=Balbosa |first=Joven Zamoras |date=1992 |title=IMF Stabilization Program and Economic Growth: The Case of the Philippines |journal=Journal of Philippine Development |volume=XIX |issue=35 |url=https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf |access-date=November 6, 2022 |archive-date=September 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921141056/https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf }}</ref> Ekonomski analitiki to običajno pripisujejo povečanju vladne porabe, financirane s posojili, za spodbujanje kampanje za ponovno izvolitev Ferdinanda Marcosa leta 1969,<ref name=Balbosas1992/><ref name="Balisacan&Hill2003">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=O_L9k58WM9UC&q=The+Philippine+economy+under+Marcos:+A+balance+sheet |title=The Philippine Economy: Development, Policies, and Challenges |last1=Balisacan |first1=A. M. |last2=Hill |first2=Hal |date=2003 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-515898-4 |language=en}}</ref><ref name="Cororaton1997">{{Cite journal |last=Cororaton |first=Cesar B. |title=Exchange Rate Movements in the Philippines |journal=DPIDS Discussion Paper Series 97-05 |pages=3, 19}}</ref> čeprav Marcos za nemire krivi ustanovitev Komunistične partije Filipinov leta 1968, da bi si pridobila politično in vojaško podporo goreče protikomunističnih administracij Nixona in Forda v ZDA.<ref name="Celoza1997">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Sp3U1oCNKlgC|title=Ferdinand Marcos and the Philippines: The Political Economy of Authoritarianism|last=Celoza|first=Albert F.|date=1997|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-94137-6|language=en}}</ref><ref>{{Cite book | url=https://archive.org/details/philippinesreade00schi |title=The Philippines reader: a history of colonialism, neocolonialism, dictatorship, and resistance |last=Schirmer |first=Daniel B. |date=1987 |publisher=South End Press |isbn=0-89608-276-8 |edition=1st |location=Boston |oclc=14214735 }}</ref> Na Boholu, ki ga je do takrat zaznamovala kmetijska samozadostnost<ref name="Clausen2006">Clausen, Anne (2006). Disparities of poverty and wealth in the Philippines. An analysis of policy effect(iveness). PhD thesis, University of Cologne.</ref> in "nenavadno egalitarni" niz družbenih norm za vzorce posesti zemlje,<ref name="Urich2003">{{Cite journal |last=Urich |first=Peter |date=2003 |title=Land Tenure History, Insurgency, and Social Forestry in Bohol |url=https://www.jstor.org/stable/29792524 |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |volume=31 |issue=3 |pages=156–181 |issn=0115-0243}}</ref> so te gospodarske pretrese še poslabšali hitra rast prebivalstva in upad pridelka riža. Uvedba intenzivnega riževega kmetijstva v višavju je povzročila obsežno krčenje gozdov, kar je nato povzročilo izgubo vode za riževa polja v nižavju.<ref name="Clausen2006"/> Začelo se je povečevati število primerov uzurpacije zemlje, kar je nato poslabšalo odnose med lastniki zemljišč in najemniki.<ref name="Urich2003"/> Leta 1972, eno leto pred pričakovanim koncem svojega zadnjega ustavno dovoljenega predsedniškega mandata leta 1973, je [[Ferdinand Marcos]] na Filipinih uvedel vojno stanje.<ref name ="Kasaysayan9ch10">{{Cite book |title=Kasaysayan, The Story of the Filipino People Volume 9:A Nation Reborn. |publisher=Asia Publishing Company Limited |year=1998 |editor-last=Magno |editor-first=Alexander R. |location=Hong Kong |chapter=Democracy at the Crossroads}}</ref> To je Marcosu omogočilo, da je ostal na oblasti še štirinajst let, med katerimi je Bohol doživel številne družbene in gospodarske vzpone in padce.<ref name ="Kasaysayan9ch10"/> Gospodarske težave, skupaj s kronističnim kapitalizmom in dragim življenjskim slogom družine Marcos, so povzročile razočaranje in ko so protesti naleteli na neupravičene pridržanja in kršitve človekovih pravic, so se mnogi opozicijski aktivisti, ki so prej imeli 'zmerna' stališča (tj. pozivali k zakonodajnim reformam), prepričali, da nimajo druge izbire, kot da pozivajo k bolj radikalnim družbenim spremembam.<ref name="Rodis">{{Cite news |url=https://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm |title=Remembering the First Quarter Storm |last=Rodis |first=Rodel |newspaper=Philippine Daily Inquirer |access-date=January 27, 2020 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150131131959/http://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm/ |archive-date=January 31, 2015 |language=en}}</ref><ref name="Lacaba 1982 11–45, 157–178">{{Cite book|title=Days of Disquiet, Nights of Rage: The First Quarter Storm & Related Events|last=Lacaba|first=Jose F.|publisher=Salinlahi Pub. House|year=1982|location=Manila|pages=11–45, 157–178}}</ref> Dejavnosti Marcosove administracije so "mitologizirale" Novo ljudsko armado (NPA) CPP, zato se je veliko radikaliziranih protestnikov odzvalo s pridružitvijo NPA. Do leta 1981 so se dejavnosti NPA začele opažati na gorskih območjih Seville, Bilarja, Batuana in Balilihana. V tem času je tabor Dagohoy v Tagbilaranu deloval kot eden od mnogih centrov za pridržanje med Marcosovo diktaturo pod okriljem Regionalnega poveljstva za pridržane III (RECAD III) v taboru Lapu-Lapu v mestu Cebu. Med priporniki v taborišču Dagohoy je bil 19-letni brat sodnika Meinrada Paredesa, ki so ga pretepli s strelnim orožjem, tako da je sčasoma utrpel trajno poškodbo sluha.<ref>{{Cite news |last=de Leon |first=Marguerite |date=2022-09-28 |title=Have Filipinos forgotten the biggest crime made against us? |url=https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221227120714/https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |archive-date=2022-12-27 |access-date=2024-04-04 |work=Rappler |language=en-US}}</ref> Takojšen odziv vlade na prisotnost NPA je bil integriran ''socialni, ekonomski, kulturni in politični'' program, v okviru katerega je bila leta 1985 na otok napotena tudi ''posebna akcijska enota'', vendar so se konflikti nadaljevali in celo stopnjevali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vlada je Bohol lahko razglasila za "brez NPA" šele v letu 2010, po uspehu prizadevanj, imenovanih "Boholski model", v katerem je vojaško delovanje igralo stransko vlogo, hkrati pa je poudarjalo zagotavljanje storitev civilne vlade, ki so obravnavale lokalno revščino in druge temeljne vzroke nezadovoljstva skupnosti.<ref>Torres, E. C. (2011). A Success Story in Philippine Counterinsurgency: A Study of Bohol. Kansas City: US Army General Staff College</ref><ref>Bulambot, Jolene. ―Bohol Model Cited for Insurgency Defeat.‖ Inquirer.net, 18 September 2006. http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/regions/view/20060918-21555/Bohol_model_cited_for_insurgency_defeat (accessed 2 May 2011)</ref> === Sodobnost === [[File:North Bohol fault.jpg|thumb|Del severnoboholskega preloma v Inabangi]] ==== Potres leta 2013 ==== 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PST) je otoško provinco prizadel močan potres z magnitudo 7,2 po Richterjevi lestvici.<ref name="Phivolcs 1">{{cite web |date=October 15, 2013 |title=Earthquake Bulletin No. 3: 7.2 Bohol Earthquake |url=http://www.phivolcs.dost.gov.ph/html/update_SOEPD/2013_Earthquake_Bulletins/October/2013_1015_0012_B3F.html |access-date=October 15, 2013 |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology}}</ref> Njegov epicenter je bil na {{coord|9.86|N|124.07|E|format=dms|dim:1000}} (6 km J 24° Z od Sagbayana in 629 km od Manile), globina žarišča pa je bila 12 km. Potres so čutili vse do mesta Davao na Mindanau. Po uradnih poročilih Nacionalnega sveta za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč (NDRRMC) je v Boholu umrlo 57 ljudi, 104 pa jih je bilo ranjenih. Severni boholski [[prelom (geologija)|prelom]] ali ''Veliki boholski zid'' je zmični prelom, ki je bil odkrit 15. oktobra 2013 med potresom na Boholu leta 2013. Postal je ena od turističnih znamenitosti province Bohol.<ref name="NDRRMC 1">{{cite web |date=October 13, 2013 |title=SitRep No.2 re Effects of Earthquake in Carmen, Bohol |url=http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131016004749/http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-date=October 16, 2013 |access-date=October 15, 2013 |publisher=National Disaster Risk Reduction and Management Council}}</ref> To je bil najsmrtonosnejši potres na Filipinih od potresa z magnitudo 7,8 na Luzonu leta 1990.{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2013}} Prej, 8. februarja 1990, je Bohol prizadel potres z epicentrom skoraj enakim kot leta 2013,{sfn|EERI|1990}} ki je povzročil šest smrtnih žrtev in 200 ranjenih. Poškodovanih je bilo več stavb in povzročil je [[cunami]].{{sfn|New York Times|2013}} ==== Vdor militantov leta 2017 ==== 12. aprila 2017 je 11 militantov skupine Abu Sajaf (ASG) izvedlo napad na Bohol. V spopadih, ki so se začeli ob 5. uri zjutraj, so bili ubiti trije vojaki, policist in vsaj štirje oboroženi moški, vključno z njihovim vodjo Abujem Ramijem. Ubita sta bila tudi dva vaščana Inabanga, čeprav ni bilo jasno, ali sta bila ubita v navzkrižnem ognju ali pa so ju usmrtili stisnjeni militanti. Varnostni uradniki so preostanek ASG, ki je pristala v Boholu, izsledili iz notranjosti na sosednji otok v provinci, kar je maja na koncu privedlo do nevtralizacije Abuja Asisa, zadnjega preostalega bandita. V Barangaj Lavisu v Calapeju so ga ustrelili policisti iz oddelka za specialno orožje in taktiko, medtem ko se je skupaj z Ubajdo boril do konca. Vseh 11 članov ASG, ubitih v vdoru, je bilo ustrezno pokopanih v skladu z muslimansko tradicijo.{{sfn|Rappler|2017}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017b}}{{sfn|Sun Star|2017}} Turistična industrija v Boholu je bila negativno prizadeta zaradi vdora militantov ASG na otok,{{sfn|Cebu Daily News|2017a}}{{sfn|Cebu Daily News|2017b}} čeprav organizatorji potovanj verjamejo, da si lahko industrija opomore.{{sfn|Cebu Daily News|2017c}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017c}} ==== Priznanje UNESCO 2023 ==== Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je 24. maja 2023 Bohol dodala kot eno od 18 novih lokacij v svojo mrežo globalnih geoparkov – prvega na Filipinih. UNESCO geoparke navaja kot »enotna, enotna geografska območja«, kjer imajo najdišča in pokrajine mednarodni geološki pomen in jih je treba »upravljati s celostnim konceptom varstva, izobraževanja in trajnostnega razvoja.<ref name="rappler.com">{{cite web |title=What makes Bohol Island the Philippines' first UNESCO global geopark? |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/bohol-philippines-first-unesco-global-geopark/ |website=Rappler |date=May 25, 2023 |access-date=20 April 2024}}</ref> Bohol pokriva 8.808 kvadratnih kilometrov zemlje, ki obdaja bujna morska zaščitena območja. Ponaša se s čudovitimi, še ne priljubljenimi kraškimi geo-najdišči, kot so jame in vrtače, med drugim. UNESCO je navedel »400 let bogate zgodovine in kulturnih tradicij otoka Bohol v harmoniji z njegovimi edinstvenimi geološkimi zakladi«.<ref>{{cite web |date=May 24, 2023 |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |website=[[UNESCO]] |publisher= |access-date=May 25, 2023}}</ref><ref>{{cite news |author=GMA Integrated News |date=May 25, 2023 |title=UNESCO declares Bohol as PH's first Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/news/topstories/regions/871076/unesco-declares-bohol-as-ph-s-first-global-geopark/story/ |work=GMA News Online |access-date=May 25, 2023}}</ref> Dodatna najdišča v Unescovem globalnem geoparku vključujejo: dvojni koralni greben Danajon Bank, panoramski park Alicia, jama princese Manan-av, slapovi Can-umantad, obalni geomorfološki ohranitveni park Loon, dvignjena morska terasa Maribojoc, morske terase Baclajon, jama Hinagdanan, hladni izvir Canava, jamski bazeni Anda, otok Lamanok in jama Batungaj.<ref name="rappler.com"/> == Geografija == [[File:Bohol Island, PH, Sentinel-2.jpg|thumb|Satelitska slika otoka Bohol]] [[File:Chocolate Hills overview.JPG|thumb|[[Chocolate Hills]], Bohol]] Zahodno od Bohola leži [[Cebu]], na severovzhodu otok Lejyte, južno pa čez Boholsko morje [[Mindanao]]. Cebujski preliv ločuje Bohol od Cebuja in obe otoški provinci imata skupni jezik, vendar se Boholano zavestno razlikuje od Cebuana. Podnebje Bohola je na splošno suho, z največ padavinami med junijem in oktobrom. Notranjost je hladnejša od obale.<ref>{{cite web|url=https://psa.gov.ph/content/bohol-growth-rate-made-sudden-leap-295-percent-results-2000-census-population-and-housing|website=psa.gov.ph|publisher=Philippine Statistics Authority|title=Bohol: Growth Rate Made a Sudden Leap to 2.95 Percent (Results from the 2000 Census of Population and Housing, NSO)|date=September 10, 2002|access-date=December 14, 2018}}</ref> === Fizične značilnosti === Bohol s površino 4821 km² in obalo, dolgo 261 km, je deseti največji otok na Filipinih. Glavni otok obdaja približno 70 manjših otokov, od katerih sta največja otok Panglao, ki sjea nasproti Tagbilarana na jugozahodu in otok Lapinig na severovzhodu. Teren Bohola je v osnovi valovit in hribovit, približno polovica otoka pa je prekrita z [[apnenec|apnencem]]. V bližini zunanjih območij otoka so nizka gorska veriga. Notranjost je velika planota z nepravilnimi reliefnimi oblikami. V bližini Carmena so [[Chocolate Hills]] (Čokoladni griči) več kot 1200 enakomerno stožčastih hribov, poimenovanih po travi, ki raste na hribih in poleti porjavi, zaradi česar je pokrajina videti kot čokoladni kupi. To so hribi iz apnenca, ki je ostal od koralnih grebenov med ledeno dobo, ko je bil otok potopljen. Chocolate Hills veljajo za eno od filipinskih naravnih čudes, Bohol pa pogosto imenujejo ''filipinski dragulj''. Pojavljajo se na pokrajinskem pečatu Bohola. Bohol ima 114 izvirov, 172 potokov in štiri glavne reke, ki tečejo skozi Bohol z radialnim vzorcem drenaže.<ref>{{cite book |editor1-last=Villegas |editor1-first=Ramon N. |title=Tubod: the heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila |isbn=971-814-036-0}}</ref> Največja reka, Inabanga, teče v severozahodnem delu province; [[Loboc (reka)|reka Loboc]] odvaja vodo iz središča otoka do srednje južne obale; reka Abatan teče na jugozahodu in reka Ipil na severu. Edino naravno jezero v provinci je jezero Cabilao Island, imenovano tudi jezero Danao ali Lanao, na otoku Cabilao.<ref name="glimpse">{{cite web |title=A Glimpse of Loon |url=https://www.loon.gov.ph/a-glimpse-of-loon/ |website=www.loon.gov.ph |publisher=Municipality of Loon |access-date=May 7, 2019}}</ref> Po otoku so raztreseni številni slapovi in ​​jame, vključno s slapovi Mag-Aso v Antequeri. ''Mag-Aso'' v domačem jeziku pomeni 'dim'. Voda je hladna in v vlažnih jutrih pogosto ustvari meglico, ki lahko skrije slapove. [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]] varuje največji preostali nižinski gozd Bohola in je v južnem delu otoka blizu Bilarja. === Nartničar === Leta 1996 je bila v Corelli na Boholu ustanovljena filipinska fundacija za nartničarje, da bi pomagala ohraniti in zaščititi [[nartničarji|nartničarje]] in njihov [[habitat]]. Ustanovljeni so bili gozdni in habitatni rezervati, ki zagotavljajo varnost nartničarjev, hkrati pa obiskovalcem omogočajo, da se sprehajajo in odkrivajo te miniaturne primate v njihovih naravnih habitatih. nartničar je najmanjši živeči [[primat]] in danes obstaja v več državah jugovzhodne Azije. [[Filipinski nartničar]], ''Tarsius syrichta'', lokalno znan kot ''mamag'' v Boholanu, je po rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN skoraj ogrožen.<ref>{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 12, 2021}}</ref> Prilagoditev njihovim velikim izbuljenim očem jim omogoča, da ponoči jasno lovijo plen, s podolgovatimi okončinami in prsti pa skakanje z drevesa na drevo nartničarju ne predstavlja nobene omejitve.<ref>{{Cite web|title = Primate Factsheets: Tarsier (Tarsius) Taxonomy, Morphology, & Ecology|url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier|website = pin.primate.wisc.edu|access-date = January 27, 2016}}</ref> Njihovi možgani so približno enake velikosti kot njihove oči. Povezava med očmi in možgani ima za te živali edinstveno funkcijo, ki je pomembna za njihovo stabilnost in ravnotežje.<ref>{{cite web|title= Endangered Species International|url = https://www.britannica.com/animal/tarsier|publisher = Endangered Species International.org|access-date = January 27, 2016}}</ref> Nartničarji imajo neverjetne slušne sposobnosti. Slišijo lahko frekvenco do 91 kHz (kilohercev) in oddajajo zvoke 70 kHz.<ref>{{Cite web|title = World's Highest-Pitched Primate Calls Out Like a Bat|url = http://www.livescience.com/18359-embargoed-world-highest-pitched-primate-calls-bat.html|website = LiveScience.com| date=February 8, 2012 |access-date = January 27, 2016}}</ref> === Podnebje === Od novembra do aprila prevladuje severovzhodni [[monsun]] (''amihan''). Razen redkih nalivov je to najmilejši čas v letu. Dnevne temperature so povprečno 28 °C, ponoči pa se ohladijo na približno 25 °C. Poletna sezona od maja do julija prinaša višje temperature in zelo vlažne dni. Od avgusta do oktobra traja jugozahodni monsun (''habagat''). Vreme v tej sezoni ni zelo predvidljivo, saj se tedni mirnega vremena izmenjujejo z deževnimi dnevi. Dežuje lahko kateri koli dan v letu, vendar je večja verjetnost močnih nalivov od novembra do januarja. === Geološka formacija === Nastanek otoka Bohol se je začel v pozni juri (pred približno 160 do 145 milijoni let). Otok je bil še vedno potopljen, razen tistega, kar je danes gora Malibalibod v Ubaju in sosednje območje v Aliciji na Boholu. Pred približno 66 milijoni let, ob koncu krede, se je severni del otoka začel postopoma dvigovati. Vulkanska aktivnost v tem času je povzročila odlaganje številnih plasti vulkanskih kamnin v regiji. Kopenska masa se je povečala in rasla na začetku [[paleogen]]a (pred približno 60 milijoni let). V tem obdobju je bil na območje Talibona vnesen [[diorit]], oblika magmatske kamnine. Med [[eocen]]om in [[oligocen]]om se je razvoj otoka za milijone let ustavil. Na začetku [[miocen]]a (pred približno 23 milijoni let) se je geološki razvoj otoka nadaljeval. Kombinacija dviga in vulkanizma je povzročila odlaganje apnenca in izbruh [[andezit]]a, oblike vulkanske kamnine. V tem času je bila nad vodo le vzhodna polovica otoka. Pred približno 5 milijoni let se je jugovzhodni del otoka začel dvigati iz oceana. Od poznega [[pliocen]]a do [[pleistocen]]a (pred približno 3,6 do 1,8 milijona let) se je preostali del nekoč potopljenega dela otoka Bohol dvignil na površje, kar je otoku dalo sedanjo obliko. == Demografija == [[File:Ph fil bohol.png|thumb|400px|{{center|Politični zemljevid Bohola}}]] Po popisu leta 2024 ima 1.412.726 prebivalcev.<ref> "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President" [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> Ljudstvo Boholano, posebna etnična podskupina Cebuana, obsega večino Bohola s številnimi prebivalci v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Eskajanci, posebna etnična skupina, ki prav tako izvira iz Bohola, so prebivalci notranjosti gozdnega zaledja jugovzhodnih občin Duero, Guindulman, Pilar in Sierra Bullones. V provinci prebivajo tudi nedomorodci, ki vključujejo Cebuanonce (s severovzhoda), Butuanonce, Surigaonone (oboje iz Caraga na Mindanau), Hiligajnonce, Ilocanose (iz Panajya, Negros Occidentala in Ilocandije, neposredno ali prek Mindanaa, kar pomeni, da tudi prebivajo oba (s severovzhoda), Varajn in Varajn Visaje). === Jeziki === Večina prebivalcev Boholana govori boholsko cebuanščino, narečje cebuanščine, ki izvira iz province. Govorci so tudi v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Boholani govorijo in razumejo tudi standardno cebuansko. Tagaloščina in angleščina se uporabljata predvsem v poslovnih, vladnih zadevah in v lokalnem akademskem svetu. Eskajci imajo svoj umetni jezik z istim imenom in lastno abecedo. Velja za ogrožen jezik, zaradi česar si prostovoljci v skupnosti Eskajcev prizadevajo za ohranitev jezika, da bi ga učili mlajše Eskajce. V provinci se različno govorijo tudi butuanon, surigaonon, hiligaynon, ilokano in varaj. == Upravna delitev == V Boholu je 47 občin,<ref>{{cite web|url=https://www.bohol.ph/municipalities.php |publisher= Bohol Philippines|title=City and Municipalities of Bohol|website=Bohol.ph|date=August 10, 2018|access-date= October 18, 2018}}</ref> 1 sestavno mesto in 1109 barangajev. == Gospodarstvo == Turizem igra vse večjo vlogo v gospodarstvu otoka. Mednarodno letališče Bohol-Panglao je aktivno od leta 2018 za domače lete in mednarodne lete od leta 2023. Na letališču se nahajajo najbolj obiskane in dostopne plaže v provinci. Zagovorniki projekta upajo, da bo novo letališče povečalo ugled Bohola kot mednarodne turistične destinacije, čeprav načrt nenehno kritizirajo.<ref name="infra">{{cite web |url=http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |title=Bohol Profile on Infrastructure |publisher=Government of Bohol |archive-url=https://web.archive.org/web/20061010125458/http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |archive-date=October 10, 2006}}</ref> Potapljanje in prosto potapljanje sta med gonilnimi silami turistične industrije Bohola. Panglao je vodilni z več kot 70 potapljaškimi centri in operaterji prostega potapljanja zaradi številnih potapljaških mest, vključno s Pamilacanom. Občina Dauis je drugouvrščena v provinci s številnimi potapljaškimi objekti, usmerjenimi v Pamilacan in Napaling. Anda in Cabilao prav tako kažeta nekaj pomembnosti pri rasti potapljaške industrije v Boholu. Zaradi hitre rasti zasebne in javne regulativne organizacije ščitijo morsko okolje pred škodo, ki jo povzroči človek.<ref>{{cite web | url=https://www.boholchronicle.com.ph/2022/11/24/pado-wants-to-protect-promote-bohol-dive-sites/ | title=PADO wants to protect, promote Bohol dive sites | date=November 24, 2022 }}</ref> Poleg rastoče turistične industrije je Bohol tudi nastajajoče središče zunanjega izvajanja poslovnih procesov (BPO) in je spodbudil več kot štiri podjetja BPO v provinci, s svetovnimi podjetji BPO, kot so Sagility, Genpact, TaskUs in Ibex Global, ki so večinoma v mestu Tagbilaran, glavnem mestu in največjem mestu province.<ref>{{Cite web |date=2021-02-28 |title=New BPO opening in Tagbilaran |url=https://www.boholchronicle.com.ph/2021/02/28/new-bpo-opening-in-tagbilaran/ |access-date=2025-06-23 |website=BOHOLCHRONICLE.COM.PH |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=visayas_cv |date=2024-09-17 |title=Call center sa daan nga CAAP passenger terminal, gibuksan - Philippine Information Agency |url=https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/,%20https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/ |access-date=2025-06-23 |language=en-US}}</ref> Leta 2023 so panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, poskočile s 7,1-odstotno stopnjo rasti. Druge panoge, kot so storitve, nastanitvene in gostinske storitve ter promet in skladiščenje, so prav tako občutno rasle.<ref>{{Cite web |last=Cordova |first=Calvin |date=2 December 2024 |title=Bohol GDP up in 2023 – PSA |url=https://mb.com.ph/2/12/2024/bohol-gdp-up-in-2023-psa |access-date=23 June 2025 |website=Manila Bulletin}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150" heights="120"> File:Baclayon church, Bohol.png|Cerkev Baclayon File:Calape Catholic Church (2017).jpg|Cerkev Calape File:Loboc church - panoramio.jpg|Loboška cerkev File:Chocolate Hills Bohol.JPG|Boholska notranjost File:Forest road in Bohol 2, Philippines.jpg|Gozd mahagonija v Boholu File:Dumaluan beach.jpg|Plaža Dumaluan na otoku Panglao File:Loboc Bohol 2.jpg|Loboc File:Tarsier Hugs Mossy Branch.jpg|Nartničar File:Boholano delicacy Kalamay.png|Kalamajska sladica File:Cadapdapan Rice Terraces Candijay.jpg|Riževe terase Cadapdapan File:Maribojoc uplifted marine terrace.jpg|Dvignjena morska terasa Maribojoc File:Watchtower in the Municipality of Panglao, Bohol.jpg|Stražni stolp Panglao File:Punta Cruz Watchtower, Maribojoc, Bohol in 2025.jpg|Stražni stolp Punta Cruz, Maribojoc File:Photo_shows_the_exterior_of_the_Bohol-Panglao_International_Airport.jpg|Mednarodno letališče Bohol-Panglao File:Snorkeling_in_Hinagdanan_Cave.jpg|Jama Hinagdanan </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category||Bohol}} {{Wikivoyage|Bohol}} * [http://www.bohol.gov.ph Official website of the provincial government of Bohol] * [https://web.archive.org/web/20170824191139/http://www.ppdobohol.lgu.ph/ Provincial Planning and Development Office of Bohol] (includes provincial atlas) [[Kategorija:Bohol| ]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1854]] rqancdrjflgockqnlbxtfy47zigb6nf 0 607591 6740837 6740562 2026-08-22T12:40:59Z Sportomanokin 14776 6740837 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad (simbol prebujanje narave in svežine); narezan [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo, saj jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne olive včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati|Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] !Narezani [[paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 49f0yqa5z4jv1e9wtvhcqomtebbzcmz 6740845 6740837 2026-08-22T13:10:02Z Sportomanokin 14776 6740845 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad (simbol prebujanje narave in svežine); narezan [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); kuhan [[pršut]] in na vrhu [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne olive včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati|Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] !Narezani [[paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] dw3h4r4ntk03wdd7arbs379u68p3hnx 6740846 6740845 2026-08-22T13:16:50Z Sportomanokin 14776 6740846 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad (simbol prebujanje narave in svežine); narezan [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); kuhan [[pršut]] in na vrhu [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne olive včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati|Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] !Narezani [[paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] ffck2i63z2d1mxb148rl439dkurd58w 0 607598 6741224 6740554 2026-08-23T11:50:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741224 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Filipinski nartničar | image = Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 19, 2021}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | infraclass = [[Placentalia]] (višji sesalci) | ordo = [[Primates]] (prvaki) | familia = [[Tarsiidae]] (nartničarji) | genus = '''''Carlito''''' | parent_authority = [[Colin Groves|Groves]] & Shekelle, 2010 | species = '''''C. syrichta''''' | binomial = '''''Carlito syrichta''''' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | range_map = Philippine_Tarsier_geodistrib.png | range_map_caption = Geographic distribution of Philippine tarsier | synonyms = *''Tarsius philippinensis'' <small>Meyer,&nbsp;1894</small> *''Simia syrichta'' <small>Linnaeus,&nbsp;1758</small> }} [[File:Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol 2.jpg|thumb|Filipinski nartničar sedi na veji]] '''Filipinski nartničar''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carlito syrichta''''') je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Tarsiidae|nartničarja]], [[Endemit|endemičnega]] za [[Filipini|Filipine]]. Najdemo ga v jugovzhodnem delu otočja, zlasti na otokih [[Bohol]], Samar in Lejte. Je član približno 45 milijonov let stare družine ''[[Tarsiidae]]'', katere ime izhaja iz podolgovatega ''tarsusa'' ali gležnja. Prej je bil član rodu ''[[Tarsius]]'', od takrat pa je naveden kot edini član rodu '''''Carlito''''', novega rodu, poimenovanega po naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu. Njegovo geografsko območje razširjenosti vključuje tudi otoke Maripipi, Siargao, Basilan in Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Nartničarje so opazili tudi v Sarangani, čeprav so lahko različne podvrste.<includeonly>Plemena, kot sta B'laani in T'boli, že dolgo poročajo o opažanjih v provinci Sarangani. Žal so bila ta poročila zgolj zavržena kot prevara vse do 30. marca 2002, ko so v gorskih območjih občin Maitum in Kiamba ujeli par teh drobnih nočnih sesalcev, ki so bili predstavljeni javnosti, kar dokazuje, da ta vrsta obstaja v tej obalni provinci.</includeonly> == Etimologija in taksonomska zgodovina == [[File:Philippine Tarsier.jpg|thumbnail|Filipinski nartničar pleza po drevesu]] Nartničar (''tarsier'') je dobil ime po svojem podolgovatem ''tarsusu'' ali gležnju.<ref>{{cite web | url = http://www.americazoo.com/goto/index/mammals/93.htm | title = Philippine tarsier | work = America Zoo | access-date = November 15, 2006}}</ref> Ta nartničar je lokalno znan kot ''mavumag'' v jezikih Visajancev, vključno s Cebuanom, in ''magô'' v jeziku varaj.<ref>Tramp, George Dewey Jr. ''Waray-English Dictionary'' Dunwoody Press Kensington, Maryland USA 1995 page 251</ref><ref>Makabenta, Eduardo A. Sr. ''Pagpurulungan nga Binisaya '' (2nd edition). Adbox Book Distributors and Eduardo A. Makabenta Sr. Foundation. Quezon City 2004 page 83</ref> Znan je tudi kot ''mamag'', ''magau'', ''malmag'' in ''magatilok-iok''.<ref>[http://www.bohol.ph/article.php?id=15 The Philippine tarsier] www.bohol.ph Retrieved November 18, 2006.</ref> === Taksonomska razvrstitev === Filipinski nartničar je edini član [[rod (biologija)|rodu]] ''Carlito'' in član [[družina (biologija)|družine]] ''Tarsiidae''. Priznane so tri podvrste:<ref name=2010_Groves_Shekelle/> *'''Družina [[Tarsiidae]]''' **Rod ''[[Tarsius]]'': najden na [[Sulavezi]]ju **Rod ''[[Cephalopachus]]'': najden na [[Sundaland]]u **Rod ''Carlito'': najden na Velikem Mindanau ***'''Vrsta '''''Carlito syrichta''''' ****Podvrsta ''Carlito syrichta syrichta'' iz otokov Lejte in Samar ****Podvrsta ''Carlito syrichta fraterculus'' iz otoka Bohol ****Podvrsta ''Carlito syrichta carbonarius'' iz otoka [[Mindanao]] === Spremembe taksonomije === Prej so bili vsi živeči nartničarji uvrščeni v rod ''Tarsius'', vendar je taksonomska revizija Shekelle in Groves leta 2010 uvrstila značilnega filipinskega nartničarja v svoj rod, ''Carlito'' pa je bil poimenovan po filipinskem naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu.<ref>{{cite web|title=Carlito Pizarras, Also known as tarsier man|url=http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|publisher=Yahoo! News|access-date=March 25, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216185746/http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|archive-date=December 16, 2013}}</ref><ref name="2010_Groves_Shekelle">{{cite journal | last1 = Groves | first1 = C. | last2 = Shekelle | first2 = M. | title = The Genera and Species of Tarsiidae | journal = International Journal of Primatology | volume = 31 | issue = 6 | pages = 1071–1082 | year = 2010 | doi = 10.1007/s10764-010-9443-1| s2cid = 21220811 }}</ref> Filipinskega nartničarja so zahodni biologi spoznali v 18. stoletju prek opisa živali, ki naj bi prišla s Filipinov, ini ga je misijonar J.G. Camel dal J. Petiverju. Petiver je Camelov opis objavil leta 1705 in žival poimenoval ''Cercopithecus luzonis minimus'', kar je bila osnova za Linnéjevo (1758) ''Simia syrichta''<ref>{{cite book|last=Linnæus|first=Carl|title=Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I|year=1758|publisher=Laurentius Salvius|location=Holmiæ|page=29|url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/80764#page/39/mode/1up|edition=10th|access-date=November 21, 2012|language=la}}</ref> in sčasoma ''Carlito syrichta'', znanstveno ime iz leta 2010.<ref name=2010_Groves_Shekelle/><ref>{{cite journal |last=Cabrera |first=Angel |date=May 1923 |title= On the Identification of ''Simia syrichta'' Linnaeus |journal= Journal of Mammalogy |volume=4 |issue=2 |pages=89–91 |doi=10.2307/1373538 |jstor=1373538 |publisher=American Society of Mammalogists }}</ref> Taksonomska opomba [[IUCN]] navaja dve podvrsti, vendar je nenominatna trenutno slabo opredeljena, zato se vrsta obravnava kot celota. Hill (1955) je prepoznal vrste ''Tarsius syrichta carbonarius'' in ''Tarsius s. fraterculus'' kot šibko definirani podvrsti. Niemitz (1984) je na podlagi primerjav z muzejskimi primerki ugotovil, da so razlike nepomembne. Musser in Dagosto (1987) sta menila, da razpoložljivi muzejski primerki niso zadostovali za rešitev vprašanja, vendar sta omenila, da je Heaney menil, da bi lahko bil en sam samec tarsierja iz Dinagata drugačen. Groves (2001) ni prepoznal nobene podvrste ''C. syrichta'',<ref name="iucn status 19 November 2021" /> vendar sta Groves in Shekelle (2010) pri delitvi vrste ''Tarsius'' na ''Carlito'' prepoznala podvrste ''C. s. fraterculus'', ''C. s. syrichta'' in ''C. s. carbonarius''.<ref name=2010_Groves_Shekelle/> == Anatomija in morfologija == Filipinski nartničar meri v višino od 85 do 160 mm, zaradi česar je eden najmanjših primatov. Zaradi majhnosti ga je težko opaziti. Masa samcev je med 80 in 160 g , samice so običajno lažje, nekoliko težje od drugih nartničarjev, kot je pritlikavi nartničar.<ref>{{cite web | author = Gron KJ | date = July 22, 2008 | work = Primate Factsheets | url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier | title= Tarsier (''Tarsius'') Taxonomy, Morphology, & Ecology | access-date = August 23, 2009}}</ref> Povprečen odrasel nartničar je približno velik kot pest odraslega človeka. Samica ima več parov prsi, vendar je edini funkcionalni par pri prsni mišici.<ref>{{cite web|last=Hellingman|first=Jeroen|title=The Philippine Tarsier|url=http://www.bohol.ph/article15.html|publisher=Bohol Philippines|access-date=March 3, 2014}}</ref> Druge prsi se uporabljajo kot sidrne točke za novorojene nartničarje. Brejost traja 180 dni oziroma 6 mesecev, po katerem se rodi le en mladič. Novorojenec se rodi z veliko dlake in odprtimi očmi. Dolžina njegovega telesa in glave je približno 70 mm, rep pa je dolg približno 115 mm. Kot pri vseh nartničarjih so tudi oči filipinskega nartničarja pritrjene v lobanji; ne morejo se premikati v očesnih jamicah. Namesto tega posebna prilagoditev v vratu omogoča, da se njegova okrogla glava zavrti za 180°. Njihove oči so nesorazmerno velike in imajo največje razmerje med težo oči in telesno težo med vsemi sesalci.<ref>arkive.org [http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html species profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090903200449/http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html |date=September 3, 2009 }}</ref> Te ogromne oči tej nočni živali omogočajo odličen nočni vid.<ref name="guide">{{cite web | url = http://www.philippines-travel-guide.com/philippine-tarsier.html | title = Philippine tarsier | work = Philippines Travel Guide | access-date = November 14, 2006}}</ref> Pri močni svetlobi se lahko oči zožijo, dokler se zenica ne zdi le tanka pika. Pri šibki svetlobi ali temi se zenica lahko razširi in zapolni skoraj celotno oko.<ref name="suicide">{{cite news|title=Philippine tarsier known to commit violence|newspaper=Philippine Inquirer|date=May 23, 1999}}</ref> Velika membranska ušesa so gibljiva,<ref name="tripod">{{cite web | author = Flannery, S | date = October 15, 2003 | url = http://members.tripod.com/uakari/tarsius_syrichta.html | title = Philippine tarsier | work = The Primata | access-date = November 14, 2006}}</ref> zdi se, da se skoraj nenehno premikajo, kar nartničarju omogoča, da sliši vsako gibanje. [[Image:Angrytarsier.jpg|left|thumb|Filipinski nartničar, ki prikazuje spodnje čeljustne zobe]] Filipinski nartničar ima tanko, grobo dlako, ki je sive do temno rjave barve. Ozek rep, ki se običajno uporablja za ravnotežje, je plešast, razen šopa dlak na koncu, in je približno dvakrat daljši od dolžine telesa. Njegov podolgovat ''tarsus'' ali gleženj, po katerem je dobil ime, mu omogoča, da skoči vsaj 3 m z drevesa na drevo.<ref name="guide"/> Njegovi dolgi prsti so zaključeni z zaobljenimi blazinicami, ki omogočajo, da se ''C. syrichta'' zlahka oprime dreves in skoraj vsake površine. Palec ni zares nasproten, prvi prst pa je. Vsi prsti imajo sploščene kremplje, razen drugega in tretjega prsta, ki imata ostre kremplje, specializirane za negovanje.<ref>{{cite web | url = http://www.brainmuseum.org/Specimens/primates/tarsier/index.html | title = The Philippine tarsier | work = Comparative Mammalian Brain Collections, brainmuseum.org | access-date = November 18, 2006}}</ref> Njihova zobna formula je zgoraj 2:1:3:3, spodaj 1:1:3:3 z relativno majhnimi zgornjimi podočniki.<ref name="tripod"/> == Ekologija == [[File:Bohol.tarsier jtlimphoto.JPG|thumb|Filipinski nartničar na Boholu]] Filipinski nartničar je predvsem žužkojedec, njegova prehrana je sestavljena iz žuželk, pajkov, majhnih rakov in majhnih vretenčarjev, kot so majhni kuščarji in ptice. ''C. syrichta'' pleni žive žuželke, zlasti čričke in kobilice. Ko nartničar ujame svoj plen, ga z obema rokama odnese k ustom.<ref name="adw"/> === Geografsko območje in habitat === Filipinski nartničar, kot že ime pove, je endemičen za Filipinsko otočje.<ref name= fieldmuseum/> Populacije ''C. syrichta'' so običajno v jugovzhodnem delu arhipelaga. Uveljavljene populacije so prisotne predvsem na otokih Bohol, Samar, Leyte in Mindanao. Najdeno je bilo tudi na različnih izoliranih otokih znotraj njegovega znanega območja razširjenosti, kot so otok Maripipi, otok Siargao, otok Basilan in otok Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Habitat filipinskega nartničarja je drugorazredni, sekundarni in primarni gozd od morske gladine do 700 m.<ref name=fieldmuseum>{{cite web | author = Heaney | year = 2002 | title = Tarsius syrichta | url = http://www.fieldmuseum.org/Philippine_Mammals/Tarsius_syrichta.htm | work = The Field Museum | access-date = November 15, 2006 | display-authors = etal | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516084548/http://www.fieldmuseum.org/philippine_mammals/Tarsius_syrichta.htm | archive-date = May 16, 2008 }}</ref> Njegov habitat vključuje tudi [[tropski deževni gozd]] z gosto vegetacijo in drevesi, ki mu nudijo zaščito, kot so visoke trave, grmičevje in bambusovi poganjki. Najraje ima gosto, nizko vegetacijo v sekundarnih gozdovih, s povprečno višino za sedenje 2 m nad tlemi.<ref>{{cite journal | author = Jachowski, D. S. | author2 = Pizzaras, C. | date = September 10, 2003 | title = Introducing an innovative semi-captive environment for the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') | journal = Zoo Biology | volume = 24 | issue = 1 | pages = 101–109 | doi = 10.1002/zoo.20023 }}</ref> Zgodnje študije so pokazale, da ima filipinski nartničar domači prostor od 1 do 2 hektarja,<ref name="adw">{{cite web | author = Kubicek, C. | year = 1999 | url = http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Tarsius_syrichta.html | title = Tarsius syrichta | work = Animal Diversity Web | access-date = November 14, 2006}}</ref> vendar novejše raziskave kažejo, da je domači prostor v povprečju znašal 6,45 ha za samce in 2,45 ha za samice, kar omogoča gostoto 16 samcev in 41 samic nartničarjev na 100 ha.<ref>{{cite journal | author = Neri-Arboleda, I. | author2 = Stott, P. | author3 = Arboleda, N. P. | date = June 25, 2002 | title = Home ranges, spatial movements and habitat associations of the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') in Corella, Bohol | journal = Journal of Zoology | volume = 257 | issue = 3 | pages = 387–402 | doi = 10.1017/S0952836902000997| doi-access = free }}</ref> Tako samci kot samice so samotarji, vendar se ponoči občasno križajo. Prepotujejo do 1,5 km čez gozd, optimalno območje pa je več kot 6 ha.<ref name="alien">{{cite web | url = http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | title = Tarsier – the littlest alien | work = Off The Fence | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071012061257/http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | archive-date = October 12, 2007 }}</ref> === Plenilci === Poleg človeških lovcev so glavni plenilci te vrste tudi divje mačke, pregnane iz bližnjih skupnosti, čeprav je znano, da nanjo plenijo tudi nekatere velike ptice.<ref name="feral">{{cite web|author=France-Presse, A. |year=2004 |url=http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |title=Furry mascot of RP forest lives on borrowed time |work=INQ7.net |access-date=November 14, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061008202739/http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |archive-date=October 8, 2006 }}</ref> Zaradi svojih nočnih in drevesnih navad filipinski nartničar najverjetneje postane žrtev sov ali majhnih mesojedcev, na katere lahko naleti v svojih krošnjah dreves. == Vedenje === Filipinski nartničar je sramežljiva, nočna žival, ki živi večinoma skrito življenje. Čez dan spi v temnih votlinah blizu tal, blizu drevesnih debel in grmovnic globoko v neprehodnem grmovju in gozdovih. Aktiven postane šele ponoči; s svojim ostrim vidom in sposobnostjo manevriranja okoli dreves se lahko izogne ​​ljudem.<ref name="visit">{{cite web | author = Hellingman, Jeroen | date = April 24, 2004 | url = http://www.bohol.ph/article44.html | title = A visit to the Philippine tarsier | work = Bohol, Philippines | access-date = November 15, 2006}}</ref> Je drevesni, običajno se navpično oklepa dreves in je sposoben skakati z veje na vejo. Filipinski nartničar je samotar. Vendar pa so ugotovili, da imajo populacije in posamezniki monogamne ali poligamne vzorce parjenja. === Komunikacija === Dokumentirani so bili trije različni zvočni klici. Eden je njegov 'glasen klic' - prodoren en sam zvok. Drugi zvok je mehak, sladek, ptičji keper, zvok zadovoljstva. Ko se več nartničarjev združi, je skupni učinek tega čivkanja zvok, podoben kobilicam.<ref name = "Wharton">{{cite journal|last=Wharton|first=Charles|title=The tarsier in captivity|journal=Journal of Mammalogy|year=1950|volume=31|issue=3|pages=260–268|doi=10.2307/1375291 |jstor=1375291}}</ref> Ti sesalci lahko oddajajo tudi glas v ultrazvočnem frekvenčnem območju 70 kHz in zaznajo frekvence nad 90 kHz.<ref>{{cite web | date = February 8, 2012 | url = http://www.aljazeera.com/news/asia-pacific/2012/02/20122802142188309.html | title = Tiny primate uses 'private channel to talk' | access-date = February 8, 2012}}</ref> Ta oblika glasovne komunikacije se uporablja kot klic v stiski, ki ga mladiči oddajajo, ko so ločeni od mater. To je tudi klic, ki ga samci oddajajo svojim partnerkam med paritveno sezono. Nartničarji komunicirajo tudi z vonjem iz cirkumoralne žleze, ki se nahaja okoli ust, s katero samica označuje svojo partnerko. Samci označujejo svoje ozemlje z urinom. Nartničarji izvajajo taktilno komunikacijo s socialnim negovanjem, odstranjevanjem odmrle kože in zajedavcev, kar je vedenje, ki ga opazimo pri samicah na odraslih samcih, pa tudi pri samicah na njihovih potomcih. === Razmnoževanje === [[Image:Babytarsier.jpg|thumb|right|Nartničar z mladičem]] Brejost filipinskega nartničarja traja približno šest mesecev, medtem ko estrusni cikel samice traja 25–28 dni. Sezona parjenja traja od aprila do maja. Samci po spolnem odnosu odložijo paritveni čep v nožnico samice. Samica skoti enega mladiča na brejost. Mladič se rodi z dlako in odprtimi očmi. Samice nosijo mladiče v ustih. Novorojenček se že lahko oklepa vej in manj kot mesec dni po rojstvu lahko začne skakati. Novorojenčke dojijo do 60 dni po rojstvu. Po dveh letih starosti je nartničar spolno zrel in se lahko razmnožuje. == Status == V letih 1986, 1988 in 1990 je Center za spremljanje ohranjanja narave IUCN filipinskega nartničarja ocenil kot ogroženega. 13. septembra 1991 je Ministrstvo za okolje in naravne vire izdalo upravni nalog DENR številka 48 (DAO 48), v katerem je filipinskega nartničarja prav tako uvrstilo med ogrožene vrste.<ref>{{cite web | url = http://eelink.net/~asilwildlife/DENR1.html | title = DENR Administrative Order No. 48 | work = North American Association for Environmental Education | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061002150421/http://eelink.net/%7Easilwildlife/DENR1.html | archive-date = October 2, 2006 }}</ref> Leta 1996 sta Baillie in Groombridge ocenila, da je manj ogrožen/odvisen od ohranjanja. Leta 2000 je IUCN<ref name=MSW3>{{MSW3 Groves|pages=128}}</ref> ocenil, da ima filipinskega nartničarja pomanjkljive podatke, kar pomeni, da ni bilo na voljo zadostnih informacij za neposredno ali posredno oceno tveganja za izumrtje na podlagi njegove razširjenosti in/ali statusa populacije. Najnovejša ocena [[Rdeči seznam IUCN|rdečega seznama IUCN]] iz leta 2008 je filipinskega nartničarja uvrstila med [[Potencialno ogrožena vrsta|skoraj ogrožene vrste]]. Ta klasifikacija temelji na ocenjenem znatnem upadu v zadnjih treh generacijah (približno 20 let), vendar manj kot 30 %, zaradi izgube habitata in krivolova za trgovino z živalmi. Filipinski nartničar je naveden v Dodatku II h Konvenciji [[CITES]],<ref>{{cite book | author = Unep-wcmc | year = 2005 | title = Checklist of mammals listed in the CITES appendices and in EC Regulation 338/97 | edition = 7th | url = http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061003202654/http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | archive-date = October 3, 2006 }}</ref> ameriški Zakon o ogroženih vrstah pa ga uvršča med ogrožene vrste.<ref>{{cite book|editor=Wilson, D. E. |editor2=D. M. Reeder |year=1993 |title=Mammal Species of the World |edition=2nd |url=http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |chapter=''Tarsius syrichta'' |chapter-url=http://nmnhgoph.si.edu/cgi-bin/wdb/msw/names/query/11077 |access-date=November 18, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061022205455/http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |archive-date=October 22, 2006 }}</ref> V mestu Corella (Bohol) se vzdržuje zavetišče za nartničarje. Upravlja ga filipinska fundacija za nartničarje in ima center za obiskovalce ter habitat s površino 7000 m² v naravnem gozdu.<ref name=bbc>{{cite news|title=The Travel Show – Philippines|url=https://www.youtube.com/watch?v=a51ucyVvswM|access-date=May 28, 2014|newspaper=BBC – British Broadcasting Corporation|date=May 2014}}{{cbignore}}</ref> == Grožnje v divjini == V zadnjih 45 milijonih let so nartničarji naseljevali deževne gozdove po vsem svetu, sodobni primerki pa obstajajo le na nekaj otokih na Filipinih, Borneu in v Indoneziji.<ref name="alien"/> Na Boholu je bil filipinski nartničar pogost prizor v južnem delu otoka do 1960-ih. Od takrat se je število na otoku po podatkih filipinske fundacije za nartničarje zmanjšalo na približno 700.<ref name="PTF">{{cite web| title = Efforts on to save tarsier exsistence &#91;sic&#93;| url = http://www.tarsierfoundation.org/news/efforts-on-to-save-tarsier-exsistence| access-date = 2026-08-21| archive-date = 2021-01-23| archive-url = https://web.archive.org/web/20210123194907/http://www.tarsierfoundation.org/news/efforts-on-to-save-tarsier-exsistence/| url-status = dead}}</ref> Zaradi hitro rastoče človeške populacije, ki povzroča, da se vedno več gozdov preureja v kmetijska zemljišča, stanovanjska območja in ceste, kraj, kjer lahko filipinski nartničar živi svoje osamljeno življenje, izginja. Krčenje filipinskih gozdov – naravnega gozdnega habitata filipinskega nartničarja – predstavlja resno in znatno grožnjo za preživetje filipinskega nartničarja. Neselektivna in nezakonita sečnja, sečnja dreves za kurjavo, metoda [[požigalništvo|požigalništva]] in sečnja ter urbanizacija so posegli v habitate nartničarja.<ref>{{cite web|author=Querijero, D. A. |date=April 24, 2005 |url=http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |title=RP tarsier: A new star of the biodiversity world |access-date=November 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061006215648/http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |archive-date=October 6, 2006 }}</ref> Paradoksalno je, da je vraževerje domorodcev, skupaj z relativno gostim deževnim gozdom, zlasti v provinci Sarangani, očitno ohranilo to ogroženo vrsto. Domorodna plemena puščajo filipinske nartničarje v divjini, ker se bojijo, da bi te živali lahko prinesle nesrečo. == Preživetje v ujetništvu == [[File:Tarsius-syrichta.JPG|thumb|Filipinski nartničar počiva na roki]] Nartničarje na Filipinih so iskali kot hišne ljubljenčke ali pa so jih prodajali za trgovino, kljub nizki stopnji preživetja zunaj njihovega naravnega habitata, kjer se hranijo z živimi žuželkami.<ref>{{cite news|last=Santos|first=Matikas|title=Tarsier, 'icon of PH tourism', sought out as pets—foundation |url=http://globalnation.inquirer.net/79825/tarsier-icon-of-ph-tourism-sought-out-as-pets-foundation|access-date=January 4, 2014|newspaper=Inquirer.net|date=July 5, 2013}}</ref> Zasebne razstave ljudi v Lobocu na Boholu po navadi skrajšajo življenja nartničarjev.<ref>{{cite web|url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |title=President of The Philippine – Proclamation No. 1030 |date=May 27, 2000 |access-date=December 15, 2016 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=May 27, 2000 }}</ref> Poleg tega bi razstavljanje nartničarjev v ujetništvu lahko spodbudilo turiste, da jih nezakonito pridobijo kot hišne ljubljenčke.<ref name="bundok">[https://web.archive.org/web/20071130143540/http://www.geocities.com/Yosemite/3712/tarsier.html Philippine Wildlife: The Philippine Tarsier] www.geocities.com Retrieved November 25, 2006.</ref> Nartničarji se v ujetništvu ne počutijo dobro. Pričakovana življenjska doba se skrajša za 2 do 12 let (če so vzeti iz divjine) v primerjavi s 24 leti, kolikor jih lahko nartničar živi v divjini. Nartničar lahko razvije boleče oči, kar kaže na slabo prehrano. Tudi osvetlitev, ki se običajno uporablja v ujetništvu, lahko povzroči dolgotrajno poškodbo oči. Druga nevarnost ujetništva je nagnjenost bitja k samomoru. Ker je nartničar pogosto sramežljiv in živčen, številne dejavnosti, povezane z ujetništvom (kot so bliskavice fotoaparatov, dotikanje in bivanje v ograjenem prostoru), žival stresajo. Takšen stres povzroči, da nartničar udarja z glavo ob predmete in ga zaradi tanke lobanje ubije. == Zakonodaja o ohranjanju narave == Sprejetih je bilo več zakonov za zaščito in ohranitev filipinskega nartničarja. Upravni odlok DENR št. 38, serija iz leta 1991 (DAO št. 38) je filipinskega nartničarja uvrstil med nacionalno zaščitene prostoživeče vrste in predlagal njegovo uvrstitev v Dodatek 1 Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Poleg tega je skupina specialistov za primate IUCN/SSC tej vrsti podelila prednostno oceno ohranjanja 4, kar pomeni, da je vrsta zelo ranljiva in ogrožena zaradi uničevanja habitata in/ali lova. Republiški zakon št. 7586, znan tudi kot Zakon o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (NIPAS) iz leta 1991, nalaga vzpostavitev ustreznih zatočišč za ohranitev in zaščito filipinskega nartničarja. Razglas 1030 je bil sprejet 23. junija 1997, s katerim je bil filipinski nartničar razglašen za posebej zaščiteno živalsko vrsto.<ref>{{Cite web |title=President of The Philippine - Proclamation No. 1030 |url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=2000-05-27 |access-date=2026-04-24 |website=www.bohol.net}}</ref> Tudi zakonodaja na drugih lokalnih ravneh vključuje pokrajinske odloke in razglase (provinca Bohol), občinske odloke (Corella) in odloke Barangay (Canapnapan itd.). 30. julija 2001 je bil sprejet republiški zakon št. 914, znan tudi kot Zakon o ohranjanju in zaščiti prostoživečih virov. Zakon je določal ohranjanje in zaščito prostoživečih virov in njihovih habitatov, vključno s filipinskim nartničarjem, ter njegovo vključitev kot vodilne vrste.<ref>[http://www.chanrobles.com/republicactno9147.html R.A. 9147] Chan Robles Virtual Law Library Retrieved December 13, 2006.</ref> == Pobude za ohranjanje == Pri ohranjanju filipinskega nartničarja sodelujeta dve skupini: Mednarodna organizacija za ogrožene vrste (ESI) in Fundacija za filipinske nartničarje. ESI deluje na otoku Mindanao, kjer je skupina za ohranjanje ustvarila zatočišče za nartničarje, posadila ogrožena drevesa za pogozditev habitata nartničarjev ter izvaja raziskovalne in izobraževalne dejavnosti. V sodelovanju z lokalnimi skupinami in vlado je ESI vzpostavil pot za nartničarje, vključno z razgledno točko na njihov habitat. Razstavljene so tudi razlagalne table o rastlinah in živalih, ki jih najdemo v rezervatu.<ref name="bwf">{{Deprecated archive|url=https://web.archive.org/20030217185827/http://www.bwf.org/bk/pamayanan/r-efforts.html|title=Philippine Biodiversity Conservation Efforts}} www.bwf.org Retrieved November 18, 2006.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies|Carlito syrichta|Philippine tarsier}} {{Commons}} * [http://www.pbase.com/sarangani/tarsiers More tarsier images] * [https://web.archive.org/20130215161922/http://www.bworldonline.com/weekender/content.php?id=48817 Tarsiers, traditions and tourism all in one trip to Tupi] * [https://web.archive.org/web/20100317013927/http://www.cites.org/eng/app/appendices.shtml CITES Appendix I, II, III] * [https://web.archive.org/web/20071006091135/http://www.sdnpbd.org/sdi/treaty/trd_idstry_environment/ww175.htm DENR Administrative Order No. 48] * [https://web.archive.org/web/20060314111229/http://www.biodiv.org/doc/world/ph/ph-nr-01-en.pdf First Philippine National Report to the Convention on Biological Diversity] * [http://newsinfo.inquirer.net/124645/it%E2%80%99s-more-fun-for-tarsiers-in-mindanao It's more fun for tarsiers in Mindanao] * [http://www.gmanews.tv/video/36858 Video: Govt forbids display of tarsiers], GMA News {{Taxonbar|from1=Q21446648|from2=Q536862|from3=Q122194361}} [[Kategorija:Favna Filipinov]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Prvaki]] nbwucoe5k8xb1sd8bjsflaeyg60ebzl 0 607625 6740892 6740613 2026-08-22T14:28:22Z Ljuba24b 92351 dp, tp 6740892 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Mindoro | image = Mindoro_Island_S2-2020.jpg | image_caption = Satelitska slika Mindora iz leta 2020 | image_map = Ph locator map mindoro.png | map_caption = Lega Mindora na Filipinih | location = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|12|55|49|N|121|5|40|E|type:isle_region:PH|display=inline,title}} | archipelago = [[Filipini]] | waterbody = {{unbulleted list | Calavite Passage | preliv Mindoro | Sibujansko morje | [[Južnokitajsko morje]] | [[Sulujsko morje]] | preliv Tablas | Verde Island Passage }} | area_km2 = 10.571,8 | area_footnotes = <ref name = unep>{{cite web |title = Islands of Philippines |url = http://islands.unep.ch/IHE.htm#892 |work = Island Directory |publisher = United Nations Environment Programme |access-date = 22 May 2015}}</ref> | rank = 73. | highest_mount = [[Mount Halcon]] | elevation_m = 2616 | coastline_km = 618,8 | coastline_footnotes = | country = [[Filipini]] | country_admin_divisions_title = Provinces | country_admin_divisions = {{unbulleted list | Occidental Mindoro | Oriental Mindoro }} | population_footnotes = <ref name = NSO10>{{cite web |url = http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |title = Total Population by Province, City, Municipality and Barangay: as of May 1, 2010 |work = 2010 Census of Population and Housing |publisher = National Statistics Office |access-date = 22 May 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160311214502/http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |archive-date = 11 March 2016 |url-status = dead }}</ref> | country_largest_city = Calapan | country_largest_city_population = 148.558 | population = 1.430.921 | population_as_of = 2024 | density_km2 = 117,2 | ethnic_groups = {{unbulleted list | Mangyan | Tagalog | Hiligaynon | Visayan }} }} '''Mindoro''' je sedmi največji in osmi najbolj naseljen otok na [[Filipini]]h. S skupno površino 10.571 km² ima po popisu prebivalstva leta 2024 1.430.921 prebivalcev. Je ob jugozahodni obali [[Luzon]]a in severovzhodno od [[Palavan]]a. Mindoro je razdeljen na dve provinci: Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. [[Calapan]] je edino mesto in največje naselje na otoku s skupno 148.558 prebivalci po podatkih iz leta 2024. Južna obala Mindora tvori severovzhodni skrajni del [[Sulujsko morje|Sulujskega morja]].<ref>C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Sulu_Sea?topic=49523 ''Sulu Sea'']</ref> Gora [[Mount Halcon]] je najvišja točka na otoku, ki se dviga na 2586 m nadmorske višine in je v Oriental Mindoru. Gora Baco je druga najvišja gora na otoku z nadmorsko višino 2488 m in je v provinci Occidental Mindoro. == Etimologija == Ime ''Mindoro'' je verjetno popačena različica domačega imena ''Minolo''. Domingo Navarette ('Tratados...', 1676) je zapisal: »Otok, ki ga domačini imenujejo Minolo, Španci imenujejo Mindoro ...« (prevod Blaira in Robertsona).<ref name="BRV38">{{cite book |title= The Philippine Islands, 1493-1898 Vol. 38|last=Blair|first=Emma |year=1906 |publisher=Arthur H. Clark Company|page=72|url=https://www.gutenberg.org/files/50111/50111-h/50111-h.htm#xd21e706}}</ref> == Zgodovina == [[File:Atlas of the Philippine Islands (1900) (14772309735).jpg|left|thumb|Zemljevid otoka Mindoro iz leta 1900]] V predkolonialnih časih so kitajski trgovci Han otok imenovali ''Ma-i'' ali ''Mait''. Domorodne skupine se imenujejo Mangjan. Španci so kraj imenovali ''Mina de Oro'' (»rudnik zlata«), od koder otok dobiva svojo sedanjo obliko imena. Po besedah ​​pokojnega zgodovinarja Williama Henryja Scotta v uradni zgodovini dinastije Song za leto 972 omenja ''Ma-i'' kot državo, ki je trgovala s Kitajsko. Drugi kitajski zapisi, ki se nanašajo na Ma-i ali Mindoro, se pojavijo v naslednjih letih.<ref name=scott>{{Cite book|title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History|author=Scott, William Henry.|publisher=New Day Publishers|year=1984|location=Quezon City|isbn=971-10-0226-4|chapter=Societies in Prehispanic Philippines|page=70}}</ref> Izdelki, ki so jih trgovci z Mindora izmenjevali s Kitajci, so vključevali »čebelji vosek, bombaž, prave bisere, želvovino, zdravilne betel orehe in tkanino yu-ta [juta?]« za kitajski porcelan, trgovsko zlato, železne lonce, svinec, baker, barvne steklene kroglice in železne igle.<ref name=scott/> Otok je napadel in osvojil Brunejski sultanat, na njem pa so bila naselja Morojev,<ref>Prof. Cesar A. Majul attests to the existence of Bornean settlements in Manila and construes that some of the rulers found by the Spaniards were themselves Borneans. He in fact cites that as late as 1574, the Borneans and their allies, the Sulus, continued to extract tribute from the natives of Mindoro, thus this practice must have been going on for quite some time. Cf. Muslims in the Philippines, (Quezon City: University of the Philippines Press, 1973), pp. 72.,78; ·</ref> preden so Španci napadli in pokristjanili prebivalstvo. Nato je območje zaradi vojn med Španci in Mori z Mindanaa, ki so si prizadevali zasužnjiti hispanizirano ljudstvo in ponovno islamizirati otok, izpraznilo prebivalstvo.<ref name=":1">{{Cite web| url=https://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/Vol12No.1,Apr1974.pdf|title=Culture Contact and Ethnogenesis in Mindoro up to the End of the Spanish Rule|last=Lopez|first=Violeta B.|date=April 1974|publisher=Asian Studies, Volume XII, Number 1|access-date=3 February 2017}}</ref><ref>Majul, op. cit., p. 108.</ref> Dva konkvistadorja iz Mehike: [[Miguel López de Legazpi]] je imel kraljevski mandat nad obalnimi trgovskimi skupnostmi; število prihodov ni zabeleženo.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Sledil mu je Felipe de Salcedo, ki je dobil preostanek Mindora; in približno nekaj tisoč prihodov.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Posledično je večina prebivalstva pobegnila v bližnje Batange, nekoč bogata mesta Mindoro pa so propadla. V 17. stoletju je otok obiskal Giovanni Francesco Gemelli Careri.<ref>{{cite book|first=Honoré|last=Mirabeau|title=Erotika Biblion|publisher= Chez Tous Les Libraries |others=Chevalier de Pierrugues|year=1867|url=https://archive.org/stream/erotikabiblion00mirauoft#page92/n11/mode/1up}}</ref> Do konca 18. stoletja je imel Mindoro 3165 domačih družin in štiri španske filipinske družine.<ref name="Estadismo1">[http://www.xeniaeditrice.it/zu%C3%B1igaIocrpdf.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO PRIMERO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|539}}<ref name="Estadismo2">[https://ia601608.us.archive.org/10/items/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ_2/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO SEGUNDO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|31,54,113}} Leta 1818 se je število špansko-filipinskih družin močno povečalo na 47.<ref name="Dic">[https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/64897 Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas By Fr. Manuel Buzeta and Fr. Felipe Bravo, Volume 2, Published Madrid :(Impr. de J.C. de la Peña) 1850-1851.]</ref> Calapan je imel 8 špansko-filipinskih družin, Naujan pa 6 špansko-filipinskih družin. Marinduque, ki je bil prav tako vladan z Mindora, je imel 1 špansko-filipinsko družino v Santa Cruz de Napo, Boac 31 špansko-filipinskih družin, Gazan pa le 1. Leta 1898 se je Mindoro pridružil filipinski revoluciji proti Španiji zaradi pritoka upornikov, ki so se naselili na otok iz Caviteja in Bataana. Lokalni patriotizem pa je zamrl med ameriško okupacijo Filipinov in japonsko dobo. Na otoku se je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] odvijala bitka za Mindoro. Kljub temu si je območje po filipinski osamosvojitvi od Združenih držav leta 1946 opomoglo. Od leta 1920 do 1950 je bil otok ena sama provinca s Calapanom kot glavnim mestom province. Leta 1950 je bil po referendumu razdeljen na sedanji provinci, Occidental Mindoro in Oriental Mindoro.<ref name="ChanRobles-RA505">{{cite web|title=Republic Act No. 505 – An Act to Create the Provinces of Oriental Mindoro and Occidental Mindoro|url=http://www.chanrobles.com/republicacts/republicactno505.html|website=Chan Robles Virtual Law Library|access-date=9 March 2016|date=13 June 1950}}</ref> == Geografija == Mindoro je sedmi največji otok na Filipinih. Razdeljen je na provinci Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. Gorovje Mindoro je največje in najdaljše gorovje na otoku, s skupno dolžino 200 km od severa proti jugu in 58 km od vzhoda proti zahodu. Gora Halcon, visoka 2586 metrov, je najvišja točka otoka in se nahaja v Oriental Mindoro. Mindoro je središče [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na Filipinih, mega raznoliki državi in ima veliko število vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje v arhipelagu. Mindoro ima tudi svojo [[ekoregija|ekoregijo]], [[deževni gozd Mindoro]], ločen od sosednjega Luzona. Biotska raznovrstnost in osamljenost Mindora sta posledica dejstva, da otok v [[pleistocen]]u ni bil povezan s preostalim delom Filipinov; v tem času je bila večina filipinskih otokov med nižjo gladino morja povezana med seboj, vendar pa so globlji kanali, ki obdajajo Mindoro, v tem času privedli do tega, da je bil ta izoliran od preostalega dela Filipinov.<ref>{{Cite web |title=Mindoro rain forests - The Encyclopedia of Earth |url=https://editors.eol.org/eoearth/wiki/Mindoro_rain_forests |access-date=2024-11-11 |website=editors.eol.org}}</ref> == Kultura == === Jeziki === Glavni jezik na Mindoru je [[tagalogščina]], pogosto batangaško narečje zaradi geografske bližine prebivalcem Batange in Batangueña.<ref>{{Cite web |url=https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |title=Lowland Cultural Group of the Tagalogs |access-date=October 4, 2020 |archive-date=September 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220926153333/https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |url-status=dead }}</ref> Na nekatere dele sta bolj vplivala avtohtona mangjanska in visajskanska jezika, prvi je endemičen za Mindoro in ima narečja, medtem ko so tuji jeziki ilokano, bikolano, hiligajnon, karaja, kujonon in nekateri tuji jeziki – npr. angleščina, hokkien (prevladujoči kitajski jezik kitajskih Filipincev), v manjši meri španščina. Nekateri avtohtoni jeziki, ki se govorijo na Mindoru so: *Jeziki severnega Mindora – 16.000 govorcev **Iraya – 10.000 govorcev **Vesoljski – 2.150 govorcev **Tadyawan – 4.200 govorcev *Jeziki južnega Mindora – 30.000 govorcev **Buhid – 8.000 govorcev **Tawbuid – 8.000 govorcev **Včeraj – 14.000 govorcev *Visajski jeziki **Ratagnonski jezik – 310 govorcev === Religija === Prevladujoča religija na otoku je [[krščanstvo]]. Religija avtohtonega ljudstva Mangjan je [[animizem]]. Čeprav je animizem glavna religija, je v nekaterih delih Mindora aktivna tudi katoliška cerkev, zato obstaja nekaj neodvisnih pododdelkov, kot sta Kristusova cerkev in Filipinska neodvisna cerkev ter Baptistična cerkev. == Gospodarstvo == [[Image:Beach North Mindoro Philippines.jpg|thumb|left|Plaža v severnem Mindoru]] Gospodarstvo Mindora v veliki meri temelji na kmetijstvu. Proizvodi so sestavljeni iz široke palete sadja, kot so citrusi, banane, lanzone, rambutan in kokosovi orehi, žita (riž in koruza), sladkorni trs, arašidi, ribe (som, mlečna riba in tilapija), živina in perutnina. Uspevala sta tudi sečnja ter rudarjenje [[marmor]]ja in [[baker|bakra]]. Zaradi obsežne sečnje, razširjenih kmetijskih praks in rasti prebivalstva je ostalo le 5 % prvotnega gozda.<ref>{{cite web |last1=Heaney |first1=Lawrence |last2=Balete |first2=Danilo |title=Documenting and Conserving Biodiversity in the Philippines |url=https://www.fieldmuseum.org/sites/default/files/itf_fall15.pdf |access-date=21 January 2022 |pages=9 |date=Fall 2015}}</ref> Tudi turizem je donosen posel, z lokacijami, kot so narodni park Apo Reef, otok Lubang, [[Puerto Galera]], plaža Sabang in gora Halcon. Plaže Puerto Galere so najbolj znana turistična atrakcija otoka in so zelo obiskane. Pomemben vidik gospodarstva na Mindoru je rudarstvo, ki ga večinoma izvajajo zunanja podjetja v lasti tujih držav. Medtem ko tuje države zaslužijo večino denarja s temi rudniki, filipinska vlada še vedno prejema nekaj gospodarskih in finančnih koristi, ker jim dovoli rudarjenje na njihovih zemljiščih. Med temi podjetji so Pitkin Petroleum, ameriško podjetje, ki išče nikelj, nafto in plin na Mindoru,<ref>{{Cite web |last=Welle (www.dw.com) |first=Deutsche |title=Mining expansion threatens indigenous tribes in Philippines {{!}} DW {{!}} 19.01.2011 |url=https://www.dw.com/en/mining-expansion-threatens-indigenous-tribes-in-philippines/a-14767028 |access-date=2022-04-25 |website=DW.COM |language=en-GB}}</ref> Crew Development Corporation, kanadsko podjetje, ki rudari [[nikelj]] in druge plemenite kovine,<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-25 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> in Intex, norveško podjetje, ki upravlja projekt Mindoro Nickel. Ta projekt naj bi trajal 15 let in do konca projekta proizvedel več kot 100 milijonov ton rude.<ref>{{Cite web |last=Inquirer |first=Philippine Daily |date=2015-06-12 |title=Mindoro governor leads rally vs mining company |url=https://newsinfo.inquirer.net/697855/mindoro-governor-leads-rally-vs-mining-company |access-date=2022-04-25 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> Žal so rudniki, čeprav so lahko dobičkonosni za nacionalno vlado, povzročili težave okolju in avtohtonim plemenom, ki živijo na Mindoru. == Okolje == [[File:Devils Mountain, San Jose, Mindoro 1.jpg|thumb|Hudičeva gora, bogata z viri]] Rudarjenje na Mindoru predstavlja veliko tveganje za okolje otoka. Lokalni in mednarodni rudarski interesi so prezrli ekologijo otoka, da bi dobili dostop do bogatih [[volfram]]ovih žil, ki obstajajo pod površjem.<ref>{{Cite web |date=2019-04-26 |title=Gov. Umali opposes mining activity in Oriental Mindoro {{!}} Politiko Bicol Region |url=https://bicol.politics.com.ph/2019/04/26/gov-umali-opposes-mining-activity-in-oriental-mindoro/ |access-date=2022-04-28 |language=en-US}}</ref> Norveško rudarsko podjetje Intex je poskušalo začeti iskati nahajališča volframa, vendar ga je ustavil regionalni odlok o varstvu okolja.<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-28 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> Zaradi pomanjkanja nadzora s strani lokalne policije še vedno potekajo manjše, legalne in nezakonite, okolju škodljive rudarske dejavnosti po vsem otoku.<ref>{{Cite web |last=Cinco |first=Maricar |date=2014-12-30 |title=Small-scale mining alive in Mindoro |url=https://newsinfo.inquirer.net/660545/small-scale-mining-alive-in-mindoro |access-date=2022-05-02 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> === Favna === * [[Mindorski pritlikavi bivol]] (''Tamaraw Bubalus mindorensis'') je vrsta vodnega bivola, endemična na otoku in je ogrožena vrsta. * [[Mindorski jelen]] (''Rusa marianna bandaranus'') je podvrsta filipinskega jelena iz družine ''Cervidae''. * [[Mindorski bradavičasti prašič]] (''Sus oliveri'') je vrsta divjega prašiča iz družine ''Suidae''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mindoro}} * {{OSM relation|1552289}} * [https://viajarfilipinas.files.wordpress.com/2010/07/puerto-galera-mapa.jpg "Map of Mindoro"] showing towns and major mountain tops * [https://angmangyan.com/ Mindoro Tourists and Exploration] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Luzon]] 0gkfe9dmp32srx4j3qbzluerltfvt95 0 607627 6740909 6740677 2026-08-22T14:56:49Z Yerpo 8417 ozadje 6740909 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | image1 = Othniel Charles Marsh - Brady-Handy.jpg | width1 = 143 | alt1 = Portret Othniela Charlesa Marsha | image2 = Edcope.jpg | width2 = 150 | alt2 = Portret Edwarda Drinkerja Copea |footer=Vojne kosti je poganjalo rivalstvo med [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] (levo) in [[Edward Drinker Cope|Edwardom Drinkerjem Copeom]] (desno) }} '''Vojne kosti''' ({{jezik-en|Bone Wars}}), znane tudi kot '''velika dinozavrska mrzlica''' ({{jezik-en|Great Dinosaur Rush}}){{sfn|Martin|2006|p=66}} so bile obdobje intenzivnega in neusmiljeno tekmovalnega iskanja [[fosil]]ov [[dinozavri|dinozavrov]] v poznem 19. stoletju v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki sta jih poganjala zagrizena rivala [[Edward Drinker Cope]] z Akademije za naravoslovje iz [[Philadelphia|Philadelphie]] in [[Othniel Charles Marsh]] iz [[Peabodyjev muzej|Peabodyjevega muzeja]] [[Univerza Yale|Univerze Yale]]. Njun sprva kolegialen odnos se je zaradi njunih težavnih značajev sprevrgel v rivalstvo, v sklopu katerega sta se oba [[paleontologija|paleontologa]] posluževala zahrbtnih prijemov da bi prekosila drug drugega, vključno s podkupovanjem, krajami in uničevanjem fosilov. V iskanju fosilov sta se podala proti zahodu celine in odkrila bogata nahajališča v [[Kolorado|Koloradu]], [[Nebraska|Nebraski]] in [[Wyoming]]u. Oba sta izkoriščala svoje premoženje in vpliv za organizacijo raziskovalnih odprav, najem pomočnikov ter odkupovanje najdb od samostojnih lovcev na fosile. Z napadi v strokovnih objavah ter kasneje časopisih sta poskušala tudi očrniti ugled in ovirati financiranje drug drugega. Do konca obdobja leta 1892 sta bila oba rivala finančno izčrpana in z okrnjenim ugledom, vendar sta prispevala pomembna odkritja za paleontologijo in znanost nasploh. Zapustila sta tudi ogromno količino materiala za nadaljnje raziskave. Po njuni zaslugi je bilo odkritih in opisanih 142 vrst dinozavrov, s čimer sta skokovito povečala znanje o prazgodovinski favni celine in zbudila zanimanje najširše javnosti za dinozavre. Po drugi strani sta zaradi naglice storila mnogo napak pri interpretaciji najdb, ki so jih morale razreševati kasnejše generacije paleontologov. Obdobje so raziskovali različni [[Zgodovina znanosti in tehnike|zgodovinarji znanosti]] in nastala je vrsta knjig, pa tudi leposlovnih priredb zgodbe. == Ozadje == V drugi polovici 19. stoletja je bila paleontologija oziroma naravoslovje nasploh v Združenih državah Amerike še vedno domena premožnih ljubiteljev, kot je bil [[Benjamin Franklin]]. Aktivnost je bila koncentrirana v prirodoslovnih društvih in akademijah, zlasti na [[Severovzhodne Združene države|severovzhodu]], in je zaostajala za Evropo, kjer so imele stare visokošolske ustanove takrat že uveljavljene programe in tudi profesure paleontologije.{{sfn|MacFadden|1994|p=14–15}} Tako Cope kot Marsh bi po željah očetov morala postati kmetovalca in posestnika, a ju je že v zgodnji mladosti prevzelo raziskovanje narave. Njun odnos je bil sprva prijateljski. Spoznala sta se leta 1864 v Berlinu, kjer sta bila oba na študijskem obisku, in se več dni pogovarjala. Kasneje sta drug po drugemu poimenovala celo [[vrsta (biologija)|vrsti]] izumrlih organizmov.<ref>{{cite video |people=Dodson, Peters; Bakker, Robert (intervjuvanca) |title=The Dinosaurs! Episode 1: "The Monsters Emerge" |medium=TV-serija |publisher=PBS Video, WHYY-TV |date=1992}}</ref> Sčasoma se je njun odnos zaostril, delno zaradi njunih močnih značajev. Cope je bil znan kot bojevit in vzkipljiv, Marsh pa je bil bolj metodičen in introvertiran, a prav tako prepirljiv in zamerljiv.{{sfn|Bryson|2003|p=92}} Razlikovala sta se tudi v dojemanju narave: Cope je bil trden podpornik [[lamarkizem|neolamarkizma]] in je verjel v dedovanje pridobljenih lastnosti, medtem ko je Marsh zagovarjal [[Charles Darwin|Darwinovo]] teorijo [[evolucije]] z [[naravni izbor|naravnim odbiranjem]].<ref>{{cite web |url=http://www.ansp.org/museum/leidy/paleo/bone_wars.php |title=Bone Wars: The Cope-Marsh Rivalry |publisher=Academy of Natural Sciences |access-date=2008-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080119125809/http://www.ansp.org/museum/leidy/paleo/bone_wars.php <!-- Added by H3llBot --> |archive-date=2008-01-18 }}</ref> Precej sta se razlikovala tudi po družbenem položaju. Cope se je rodil v premožni in vplivni [[kvekerji|kvekerski]] družini iz [[Philadelphia, Pensilvanija|Philadelphie]] ter se že zgodaj uveljavil kot prirodoslovec;<ref name="Limerick03">{{cite journal |last=Limerick |first=Patrick |author2=Puska, Claudia |year=2003 |url=http://www.centerwest.org/publications/pdf/science.pdf |title=Making the Most of Science in the American West |journal=Report from the Center |issue=5 |publisher=Center of the American West |location=[[Boulder, Colorado]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080910045053/http://www.centerwest.org/publications/pdf/science.pdf |archive-date=2008-09-10}}</ref> Leta 1864 je bil že član Akademije naravoslovja v Philadelphii in je postal predavatelj [[zoologija|zoologije]] na [[Kolidž Haverford|Kolidžu Haverford]], Marsh pa je bil potomec finančno neuspešne družine iz [[Lockport, New York|Lockporta, New York]] in bi odraščal v revščini, če ne bi bilo njegovega bogatega strica [[George Peabody|Gorgea Peabodyja]].{{sfn|Preston|1993|p=60}} Po zaslugi financiranja tega je bil v sklopu [[Univerza Yale|Univerze Yale]] ustanovljen [[Peabodyjev muzej]] z Marshem na čelu. Po stričevi smrti leta 1869 je bil z zapuščino finančno preskrbljen.{{sfn|Bryson|2003|p=93}} Že zaradi svojih predispozicij sta verjetno drug drugega gledala nekoliko zviška: Cope iz ugledne družine je bržkone imel Marsha za ne ravno gosposkega, akademik Marsh pa Copea za ne ravno profesionalca.<ref name="Limerick03"/> [[Image:Cope Elasmosaurus.jpg|thumb|left|Copeova rekonstrukcija elazmozavra z glavo na napačnem koncu]] Po vrnitvi iz Evrope je Cope povabil Marsha na ogled bogatih najdišč fosilov v kamnolomih [[lapor]]ja pri [[Haddonfield, New Jersey|Haddonfieldu]] blizu njegovega doma v [[New Jersey]]ju. Cope se je tam na lastno pest dogovoril z lastnikom, da najdbe preusmeri k njemu.{{sfn|Gallagher|1997|p=35}} Odnosi med rivaloma so se začeli resneje krhati, ko je Marsh pripomnil, da je Cope v svoji rekonstrukciji najnovejše najdbe [[elazmozaver|elazmozavra]] zmotno postavil glavo na konec repa. Ta je vzel pripombo kot grožnjo za svoj ugled in je bil zaradi napake po spletu okoliščin tudi javno osramočen pred kolegi, zaradi česar je vzkipel. Odzval se je s kritiko Marshevega dela in začel raziskovati na območjih v [[Kansas]]u ter [[Wyoming]]u, ki jih je sondiral Marsh, kar je dodatno zaostrilo spor.{{sfn|Jaffe|2000|pp=13–20}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{Navedi knjigo |last=Bryson |first=Bill |author-link=Bill Bryson |year=2003 |title=A Short History of Nearly Everything |chapter=Science Red in Tooth and Claw |publisher=[[Random House]] |location=United States |isbn=978-0-7679-0818-4}} * {{navedi knjigo |last=Gallagher |first=William B. |year=1997 |title=When Dinosaurs Roamed New Jersey |url=https://archive.org/details/whendinosaursroa00gall |url-access=registration |location=New Brunswick |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-2349-1}} * {{navedi knjigo | last=Jaffe | first=Mark | title=The Gilded Dinosaur: The Fossil War Between E. D. Cope and O. C. Marsh and the Rise of American Science | publisher=Crown Publishing Group | location=New York | year=2000 | isbn=0-517-70760-8 | url=https://archive.org/details/gildeddinosaur00mark }} * {{Navedi knjigo |last=MacFadden |first=Bruce J. |title=Fossil horses: systematics, paleobiology, and evolution of the family Equidae |publisher=Cambridge University Press |publication-place=Cambridge |date=1994 |isbn=0-521-47708-5}} * {{navedi knjigo |last=Martin |first=Anthony J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell Publishing]] |isbn=978-1-4051-3413-2}} * {{Navedi knjigo |last=Preston |first=Douglas |year=1993 |title=Dinosaurs in the Attic: An Excursion into the American Museum of Natural History |publisher=Macmillan Publishers |isbn=978-0-312-10456-6}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bone Wars}} * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – digitalizirana dela v Biodiversity Heritage Library * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/12437 Othniel Charles Marsh] – digitalizirana dela v Biodiversity Heritage Library [[Kategorija:Paleontologija]] [[Kategorija:Zgodovina biologije]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Združenih državah Amerike]] 84dkvqlbhbsb52r875p35c582wl40je 6741034 6740909 2026-08-22T19:59:53Z Yerpo 8417 + 6741034 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | image1 = Othniel Charles Marsh - Brady-Handy.jpg | width1 = 143 | alt1 = Portret Othniela Charlesa Marsha | image2 = Edcope.jpg | width2 = 150 | alt2 = Portret Edwarda Drinkerja Copea |footer=Vojne kosti je poganjalo rivalstvo med [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] (levo) in [[Edward Drinker Cope|Edwardom Drinkerjem Copeom]] (desno) }} '''Vojne kosti''' ({{jezik-en|Bone Wars}}), znane tudi kot '''velika dinozavrska mrzlica''' ({{jezik-en|Great Dinosaur Rush}}){{sfn|Martin|2006|p=66}} so bile obdobje intenzivnega in neusmiljeno tekmovalnega iskanja [[fosil]]ov [[dinozavri|dinozavrov]] v poznem 19. stoletju v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki sta jih poganjala zagrizena rivala [[Edward Drinker Cope]] z Akademije za naravoslovje iz [[Philadelphia|Philadelphie]] in [[Othniel Charles Marsh]] iz [[Peabodyjev muzej|Peabodyjevega muzeja]] [[Univerza Yale|Univerze Yale]]. Njun sprva kolegialen odnos se je zaradi njunih težavnih značajev sprevrgel v rivalstvo, v sklopu katerega sta se oba [[paleontologija|paleontologa]] posluževala zahrbtnih prijemov da bi prekosila drug drugega, vključno s podkupovanjem, krajami in uničevanjem fosilov. V iskanju fosilov sta se podala proti zahodu celine in odkrila bogata nahajališča v [[Kolorado|Koloradu]], [[Nebraska|Nebraski]] in [[Wyoming]]u. Oba sta izkoriščala svoje premoženje in vpliv za organizacijo raziskovalnih odprav, najem pomočnikov ter odkupovanje najdb od samostojnih lovcev na fosile. Z napadi v strokovnih objavah ter kasneje časopisih sta poskušala tudi očrniti ugled in ovirati financiranje drug drugega. Do konca obdobja leta 1892 sta bila oba rivala finančno izčrpana in z okrnjenim ugledom, vendar sta prispevala pomembna odkritja za paleontologijo in znanost nasploh. Zapustila sta tudi ogromno količino materiala za nadaljnje raziskave. Po njuni zaslugi je bilo odkritih in opisanih 142 vrst dinozavrov, s čimer sta skokovito povečala znanje o prazgodovinski favni celine in zbudila zanimanje najširše javnosti za dinozavre. Po drugi strani sta zaradi naglice storila mnogo napak pri interpretaciji najdb, ki so jih morale razreševati kasnejše generacije paleontologov. Obdobje so raziskovali različni [[Zgodovina znanosti in tehnike|zgodovinarji znanosti]] in nastala je vrsta knjig, pa tudi leposlovnih priredb zgodbe. == Ozadje == V drugi polovici 19. stoletja je bila paleontologija oziroma naravoslovje nasploh v Združenih državah Amerike še vedno domena premožnih ljubiteljev, kot je bil [[Benjamin Franklin]]. Aktivnost je bila koncentrirana v prirodoslovnih društvih in akademijah, zlasti na [[Severovzhodne Združene države|severovzhodu]], in je zaostajala za Evropo, kjer so imele stare visokošolske ustanove takrat že uveljavljene programe in tudi profesure paleontologije.{{sfn|MacFadden|1994|p=14–15}} Tako Cope kot Marsh bi po željah očetov morala postati kmetovalca in posestnika, a ju je že v zgodnji mladosti prevzelo raziskovanje narave. Njun odnos je bil sprva prijateljski. Spoznala sta se leta 1864 v Berlinu, kjer sta bila oba na študijskem obisku, in se več dni pogovarjala. Kasneje sta drug po drugemu poimenovala celo [[vrsta (biologija)|vrsti]] izumrlih organizmov.<ref>{{cite video |people=Dodson, Peters; Bakker, Robert (intervjuvanca) |title=The Dinosaurs! Episode 1: "The Monsters Emerge" |medium=TV-serija |publisher=PBS Video, WHYY-TV |date=1992}}</ref> Sčasoma se je njun odnos zaostril, delno zaradi njunih močnih značajev. Cope je bil znan kot bojevit in vzkipljiv, Marsh pa je bil bolj metodičen in introvertiran, a prav tako prepirljiv in zamerljiv.{{sfn|Bryson|2003|p=92}} Razlikovala sta se tudi v dojemanju narave: Cope je bil trden podpornik [[lamarkizem|neolamarkizma]] in je verjel v dedovanje pridobljenih lastnosti, medtem ko je Marsh zagovarjal [[Charles Darwin|Darwinovo]] teorijo [[evolucija|evolucije]] z [[naravni izbor|naravnim odbiranjem]].<ref>{{cite web |url=http://www.ansp.org/museum/leidy/paleo/bone_wars.php |title=Bone Wars: The Cope-Marsh Rivalry |publisher=Academy of Natural Sciences |access-date=2008-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080119125809/http://www.ansp.org/museum/leidy/paleo/bone_wars.php <!-- Added by H3llBot --> |archive-date=2008-01-18 }}</ref> Precej sta se razlikovala tudi po družbenem položaju. Cope se je rodil v premožni in vplivni [[kvekerji|kvekerski]] družini iz [[Philadelphia, Pensilvanija|Philadelphie]] ter se že zgodaj uveljavil kot prirodoslovec;<ref name="Limerick03">{{cite journal |last=Limerick |first=Patrick |author2=Puska, Claudia |year=2003 |url=http://www.centerwest.org/publications/pdf/science.pdf |title=Making the Most of Science in the American West |journal=Report from the Center |issue=5 |publisher=Center of the American West |location=[[Boulder, Colorado]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080910045053/http://www.centerwest.org/publications/pdf/science.pdf |archive-date=2008-09-10}}</ref> Leta 1864 je bil že član Akademije naravoslovja v Philadelphii in je postal predavatelj [[zoologija|zoologije]] na [[Kolidž Haverford|Kolidžu Haverford]], Marsh pa je bil potomec finančno neuspešne družine iz [[Lockport, New York|Lockporta, New York]] in bi odraščal v revščini, če ne bi bilo njegovega bogatega strica [[George Peabody|Gorgea Peabodyja]].{{sfn|Preston|1993|p=60}} Po zaslugi financiranja tega je bil v sklopu [[Univerza Yale|Univerze Yale]] ustanovljen [[Peabodyjev muzej]] z Marshem na čelu. Po stričevi smrti leta 1869 je bil z zapuščino finančno preskrbljen.{{sfn|Bryson|2003|p=93}} Že zaradi svojih predispozicij sta verjetno drug drugega gledala nekoliko zviška: Cope iz ugledne družine je bržkone imel Marsha za ne ravno gosposkega, akademik Marsh pa Copea za ne ravno profesionalca.<ref name="Limerick03"/> [[Image:Cope Elasmosaurus.jpg|thumb|left|Copeova rekonstrukcija elazmozavra z glavo na napačnem koncu]] Po vrnitvi iz Evrope je Cope povabil Marsha na ogled bogatih najdišč fosilov v kamnolomih [[lapor]]ja pri [[Haddonfield, New Jersey|Haddonfieldu]] blizu njegovega doma v [[New Jersey]]ju. Cope se je tam na lastno pest dogovoril z lastnikom, da najdbe preusmeri k njemu.{{sfn|Gallagher|1997|p=35}} Odnosi med rivaloma so se začeli resneje krhati, ko je Marsh pripomnil, da je Cope v svoji rekonstrukciji najnovejše najdbe [[elazmozaver|elazmozavra]] zmotno postavil glavo na konec repa. Ta je vzel pripombo kot grožnjo za svoj ugled in je bil zaradi napake po spletu okoliščin tudi javno osramočen pred kolegi, zaradi česar je vzkipel. Odzval se je s kritiko Marshevega dela in začel raziskovati na območjih v [[Kansas]]u ter [[Wyoming]]u, ki jih je sondiral Marsh, kar je dodatno zaostrilo spor.{{sfn|Jaffe|2000|pp=13–20}} == Potek == === Zgodnje odprave (1872–1877) === V 1870. letih sta oba rivala izvedela za bogate najdbe fosilov na zahodu celine. Cope se je leta 1872 pridružil odpravi [[Ferdinand Vandeveer Hayden|Ferdinanda Haydna]] pod okriljem ameriškega [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkega zavoda]]. Položaj je bil neplačan, a je dal Copeu izvrstno priložnost raziskovati območje, pri čemer je imel zagotovljeno preskrbo iz vojaških zalog in objavljanje odkritij brez stroškov.{{sfn|Jaffe|2000|p=63}} Haydnu je po drugi strani koristil Copeov slog pisanja, s katerimi je pomagal poročilom z odprave narediti vtis na širšo javnost. Vendar pa je Cope z odpravo k [[eocen]]skim nahajališčen v [[Wyoming]]u povzročil spor med Haydnom in svojim mentorjem [[Joseph Leidy|Josephom Leidyjem]], ki je pred tem prejemal Haydnove najdbe ter načrtoval svoje raziskovanje prav tam.{{sfn|Thomson|2008|p=217}} Hayden je poskušal preprečiti, da bi si Cope in Leidy konkurirala na istih najdiščih. Junija 1872 je Cope odšel v [[Fort Bridger]] v prepričanju, da ima polno podporo odprave, a ga možje in zaloge niso čakali. Zato je na lastne stroške kupil zaloge in najel nekaj mož, vključno s tremi iz Chicaga, ki jih je zanimalo sodelovanje.{{sfn|Thomson|2008|p=219}} Vendar pa se je izkazalo, da je šlo za Marsheve može. Ko je ta izvedel, da mu je Cope prevzel pomočnike, je pobesnel, a je verjetno zaplet zakrivil sam z nerednim plačevanjem.{{sfn|Thomson|2008|p=221–222}} Med odpravo po težavnem terenu je odkril na ducate novih vrst. Medtem je prejel nekaj materiala, ki ga je eden od Marshevih pomočnikov po pomoti poslal njemu. Prejete fosile je takoj posredoval Marshu, vendar je incident botroval novim zameram.{{sfn|Thomson|2008|p=225–228}} [[Image:OCmarsh.jpg|thumb|left|Marsh (v sredini zadnje vrste), obkrožen z oboroženimi pomočniki pred svojo odpravo leta 1872. Marsh sam ni opravil veliko terenskega dela, namesto tega je pošiljal raziskovat svoje agente.{{sfn|Wilford|1985|p=107}}]] Leta 1872 rivala nista niti poskušala več normalno komunicirati med seboj,{{sfn|Wilford|1985|p=87}} do pomladi 1873 pa je med njima izbruhnila odkrita sovražnsot.{{sfn|Thomson|2008|p=229}} Hkrati sta ob Leidyju oba odkrivala pomembne ostanke starodavnih [[plazilci|plazilcev]] in [[sesalci|sesalcev]] na nahajališčih na zahodu. Imeli so navado pošiljati [[telegram]]e v naglici proti vzhodu s kratkimi opisi svojih najdb, izčrpnejše opise pa so objavljali po vrnitvi. Težava je nastala, ker se te najdbe včasih niso razlikovale. Pravzaprav sta Cope in Marsh vedela, da je nekatere fosile, ki sta jih nabirala, že našel drugi.{{sfn|Thomson|2008|p=235}} Po spletu okoliščin so bila mnoga od Marshevih imen za prazgodovinske sesalce veljavna po pravilih biološke nomenklature, Copeovo pa nobeno. Marsh je poleg tega uvrstil odkrite vrste sesalcev v nov [[red (biologija)|red]] [[Dinocerata]], Cope pa je bil osramočen z objavljanjem neveljavnih imen. Odzval se je tako, da je pripravil obširen pregled, v katerem je predlagal novo klasifikacijo eocenskih sesalcev, s katero je zavrgel Marsheve [[rod (biologija)|rodove]] v korist svojih. Marsh pa je vztrajal pri svoji klasifikaciji in trdil, da so vsa Copeova imena predstavnikov reda Dinocerata neveljavna.{{sfn|Thomson|2008|p=237}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{Navedi knjigo |last=Bryson |first=Bill |author-link=Bill Bryson |year=2003 |title=A Short History of Nearly Everything |chapter=Science Red in Tooth and Claw |publisher=[[Random House]] |location=United States |isbn=978-0-7679-0818-4}} * {{navedi knjigo |last=Gallagher |first=William B. |year=1997 |title=When Dinosaurs Roamed New Jersey |url=https://archive.org/details/whendinosaursroa00gall |url-access=registration |location=New Brunswick |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-2349-1}} * {{navedi knjigo | last=Jaffe | first=Mark | title=The Gilded Dinosaur: The Fossil War Between E. D. Cope and O. C. Marsh and the Rise of American Science | publisher=Crown Publishing Group | location=New York | year=2000 | isbn=0-517-70760-8 | url=https://archive.org/details/gildeddinosaur00mark }} * {{Navedi knjigo |last=MacFadden |first=Bruce J. |title=Fossil horses: systematics, paleobiology, and evolution of the family Equidae |publisher=Cambridge University Press |publication-place=Cambridge |date=1994 |isbn=0-521-47708-5}} * {{navedi knjigo |last=Martin |first=Anthony J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell Publishing]] |isbn=978-1-4051-3413-2}} * {{Navedi knjigo |last=Preston |first=Douglas |year=1993 |title=Dinosaurs in the Attic: An Excursion into the American Museum of Natural History |publisher=Macmillan Publishers |isbn=978-0-312-10456-6}} * {{navedi knjigo |lats=Thomson |first=Keith S. |year=2008 |title=The Legacy of the Mastodon: The Golden Age of Fossils in America |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-11704-2}} * {{navedi knjigo |last=Wilford |first=John N. |year=1985 |title=The Riddle of the Dinosaur |location=New York |publisher=Knopf Publishing |isbn=978-0-394-74392-9 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/riddleofdinosaur0000wilf }} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bone Wars}} * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – digitalizirana dela v Biodiversity Heritage Library * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/12437 Othniel Charles Marsh] – digitalizirana dela v Biodiversity Heritage Library [[Kategorija:Paleontologija]] [[Kategorija:Zgodovina biologije]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Združenih državah Amerike]] l9244lgcdgpdqin18pq4yxnxtiq4np0 0 607629 6741172 6740737 2026-08-23T09:41:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6741172 wikitext text/x-wiki {{short description | Srbski fizik *1950.}} {{infopolje Znanstvenik | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ćela]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]] | nationality = {{ikona zastave|SRB}} [[Srbi|srbska]] | fields = {{ubl | [[matematika]] | [[energetika]]}} }} '''Esad Jakupović''', [[Srbi|srbski]] [[fizik]], * [[21. september]] [[1950]], Ćela, [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]] (sedaj [[Petrovo, Prijedor|Petrovo]], [[Bosna in Hercegovina]]). Jakupović je redni profesor na [[Panevropska univerza »Apeiron«|Panevropski univerzi »Apeiron«]] in dopisni član [[Akademija znanosti in umetnosti Republike Srbsk|Akademije znanosti in umetnosti Republike Srbske]] (ANURS).{{r|spl00}} == Življenje == Rodil se je v vasi Ćela. Osnovno in srednjo šolo je končal v [[Prijedor]]u. Leta 1974 je diplomiral iz fizike na Fakulteti za industrijsko pedagogiko na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Podiplomski študij je zaključil leta 1984 na Fakulteti za kmetijske vede [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]] z magistrskim delom ''Poraba energije v prometu'' (''Utrošak energije u transportu'').{{r|spl01}} Doktorsko disertacijo je zagovarjal leta 1991 na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Po končanem študiju se je zaposlil kot profesor fizike v Srednješolskem centru v Prijedoru. En mandat je bil ravnatelj Srednje upravne šole. Nekaj časa je delal tudi na Oddelku za matematiko in fiziko Pedagoške akademije [[Univerza v Banjaluki|Univerze v Banjaluki]].{{r|spl02}} Od leta 1992 do 1996 je delal na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in kulturo zvezne države Bavarska v [[München|Münchnu]] v Nemčiji, nato pa na [[Fakulteta za strojništvo v Zenici|Fakulteti za strojništvo]] [[Univerza v Zenici|Univerze v Zenici]] kot profesor fizike in predstojnik Oddelka za matematiko in fiziko. Od leta 1997 do 1999 je bil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport [[Unsko-sanski kanton|Unsko-sanskega kantona]] v [[Bihać]]u,{{r|spl03}} nato pa od leta 1999 do 2002 rektor [[Univerza v Bihaću|Univerze v Bihaću]]. Na Fakulteti za poslovno ekonomijo v Banjaluki je poučeval dva predmeta, matematiko ter poslovno in finančno matematiko, nekaj časa pa je bil tudi prodekan za pedagoško delo. Od leta 2005 je zaposlen na Panevropski univerzi »Apeiron« v Banjaluki kot redni profesor za predmete fizika in biofizika, matematika ter poslovna in finančna matematika. Od leta 2014 je rektor Panevropske univerze »Apeiron«.{{r|spl04}} Objavil je mnoge recenzije, komentarje, ocene in kritike v različnih revijah in priročnikih. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo je osredotočeno predvsem na matematično modeliranje tehnoloških procesov, analizo energijskih bilanc pri proizvodnji [[biomasa|biomase]], analizo dielektričnih in absorpcijskih molekularnih kristalov ter alternativne vire energije. Sodeloval je pri izvajanju projektov »Potencial vetrne energije Republike Srbske« (»Energetski potencijal vetra Republike Srpske«) in »Prevodne in optične značilnosti nanorazsežnostnih kristalnih vzorcev« (»Provodne i optičke karakteristike nanodimenzionih kristalnih uzoraka«). Za dopisnega člana ANURS v delovni sestavi je bil izvoljen 4. decembra 2015.{{r|spl05}}{{r|spl06}} Je član Upravnega odbora za visoko šolstvo. Od 4. junija 2025 je generalni sekretar ANURS.{{r|spl00}} Med letoma 1976 in 1978 je bil v uredniškem odboru almanaha znanstvene fantastike ''Andromeda'', posebne izdaje revije ''[[Galaksija (revija)|Galaksija]]''.{{r|spl07}} == Bibliografija == * ''Fizika'', Sarajevo 1995 * ''Fizika i elektromagnetizam'', Zenica 1997 * ''Fizika II'', Bihać 1998; ''Fizika III'', Bihać 1998 * ''Finansijska i poslovna matematika'', Banjaluka 2007 * ''Diskretne matematičke strukture'', Banjaluka 2007 * ''Fizika i biofizika'', Banjaluka 2008 * ''Viša matematika'', Banjaluka 2008 * ''Obnovljivi izvori energije'', Banjaluka 2009 * ''Ekologija'', Banjaluka 2010 * ''Metodologija naučnoistraživačkog rada'' (soavtor), Banjaluka 2014 * ''Zbirka zadataka iz fizike'' (soavtor), Banjaluka 2018 * ''Trigonometrija'' (soavtor), Banjaluka 2018 == Sklici == {{sklici | refs= <ref name="spl00">{{citat | title= Есад Јакуповић | date= | website= anurs.org | lang= sr | url= https://www.anurs.org/sr/academic/195 | accessdate= 2024-02-03}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Есад Јакуповић | date= | website= apeiron-uni.eu | lang= sr | url= http://www.apeiron-uni.eu/profesori/ESAD%20(FEHIM)%20JAKUPOVI%C4%86.htm | accessdate= 2019-11-23 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{mrtva povezava}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Биографија Есада Јакуповића | date= | website= anurs.org | lang= sr | url= http://www.anurs.org/sajt/doc/File/clanovi_bibliografije/Esad_Jakupovic_biografija.docx | accessdate= 2019-11-23}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Prof. dr Esad Jakupović prorektor za nastavu | date= | website= apeironsrbija.edu.rs | lang= sr | url= http://apeironsrbija.edu.rs/fakmaticne/Fakulteti.html | accessdate= 2019-11-23 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{mrtva povezava}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Улагање у знање и пракса рецепт за успјех | magazine= [[Glas Srpske]] | date= 2017-02-11| website= | lang= sr | url= http://www.glassrpske.com/cir/drustvo/vijesti/Ulaganje-u-znanje-i-praksa-recept-za-uspjeh/229373 | accessdate= 2019-11-23}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Нови чланови АНУРС-а Јакуповић и Митровић | date= 2016-11-16 | publisher= [[Radio-televizija Republike Srpske|RTRS]] | language= sr | url= https://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=230423 | accessdate= 2019-11-23 | quote = Želja vseh intelektualcev, visokih intelektualcev, je, da pridejo za govorniški oder Akademije. V čast mi je bila izvolitev decembra, torej sem opravil izpit za akademika na področju naravoslovnih, matematičnih in tehničnih znanosti, je poudaril Esad Jakupović, rektor Panevropske univerze »Apeiron« v Banjaluki.}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Изабрани нови чланови АНУРС | date= 2015-12-07 | magazine= Glas Srpske | lang= sr | url= http://www.glassrpske.com/cir/drustvo/vijesti/Izabrani-novi-clanovi-ANURS/198589| accessdate= 2019-11-23}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Publication Series: Andromeda almanah naučne fantastike | date= | publisher= [[Internet Speculative Fiction Database]] | website= isfdb.org | lang= en | url= https://www.isfdb.org/cgi-bin/pubseries.cgi?6910 | accessdate= 2026-08-21}}</ref> }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jakupović, Esad}} [[Kategorija:Srbski fiziki]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Banjaluki]] [[Kategorija:Člani ANURS]] q66o5wgbkblxx6rj1mkuk5rvjaep3ik 1 607633 6740889 6740719 2026-08-22T14:23:01Z Ljuba24b 92351 6740889 wikitext text/x-wiki == Prevod == Po zgledu francoščine ''Cité de Londres'' in italijanščine ''Città di Londra'' bi poslovenil v '''Mesto London'''. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 10:53, 22. avgust 2026 (CEST) :{{Za}}, bi bilo bolj spodobno. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:28, 22. avgust 2026 (CEST) :: City of London je konkretna četrt mesta [[London]], zato prevod ne bi bil ustrezen.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 16:23, 22. avgust 2026 (CEST) ay7qozs1ck3kgjs0pi7bpbaarg60i2s 0 607634 6740963 6740734 2026-08-22T16:36:59Z Octopus 13285 /* Lega */ podnebje 6740963 wikitext text/x-wiki {{Infobox ecoregion |name = Puščava Ordos<br/><small>Stepa Ordoške planote</small> |image = 20130801内蒙鄂托克旗镇北山梁S313省道边盛夏晴日草场 - panoramio.jpg |image_size = |image_alt = |caption = Stepska pokrajina |map = |map_size = |map_alt = Ecoregion territory (in purple) |map_caption = Ecoregion territory (in purple) |biogeographic_realm = [[palearktika]] |biome = gorska travišča in grmičevje |border = polpuščava planote Alašan |border1 = mešani gozdovi puhličaste planote osrednje Kitajske |border2 = gorski iglasti gozdovi Helanšana |border3 = mongolsko-mandžurska travišča |border4 = grmičevje in travniki jugovzhodnega Tibeta |animals = |bird_species = |area = 215,952 |country = {{CHN}} |state = [[Gansu]] |state1 = [[Notranja Mongolija]] |state2 = [[Ningšja]] |state3 = [[Šaanši]] |state4 = [[Šanši]] |region_type = Province |elevation = |coordinates = |geology = |seas = |rivers = |climate = |soil = |conservation = kritičen/ogrožen<ref name=wwf>{{WWF ecoregion|id=pa1013 |name=Ordos Plateau steppe}}</ref> |global200 = |habitat_loss = |habitat_loss_ref = |protected = 0,04 |protected_ref = <ref name=dopa>"Ordos Plateau steppe". Dopa Explorer. Accessed 4 March 2021. [https://dopa-explorer.jrc.ec.europa.eu/ecoregion/81013]</ref> }} '''Puščava Ordos''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 鄂尔多斯沙漠, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄂爾多斯沙漠, [[pinjin]]: È'ěrduōsī Shāmò) je puščavsko/stepsko območje na severozahodu [[Kitajska|Kitajske]], ki ga upravlja prefektura mesta Ordos v avtonomni regiji [[Notranja Mongolija]]. Središče puščave je približno 39°S in 109°V. Ordos meri približno 90.650 km² in obsega dve podpuščavi: puščavo Kubuči, 7. največjo puščavo na Kitajskem na severu in puščavo Mu Us, 8. največjo puščavo na Kitajskem na jugu. Tla puščave Ordos, vkleščena med obdelovalno regijo Hetao na severu in planoto Loes na jugu, so večinoma mešanica suhe [[Glina|gline]] in [[Pesek|peska]], zato ni najbolj primerna za kmetijstvo. ==Lega== Puščavo Ordos na zahodu, severu in vzhodu skoraj v celoti obdaja velika pravokotna okljuka srednjega toka [[Rumena reka|Rumene reke]], znana kot Ordoška zanka. Severno in vzhodno od Rumene reke ločujeta Ordos od puščave [[Gobi]] gorovji Šejtenula in Jin, povezani z južnim koncem Velikega Kinganskega gorovja.{{sfn|Bealby|1911|p=168}} Na jugu in vzhodu ločuje Ordos od rodovitnih puhličastih pokrajin [[Kitajski zid]]. Ordos pokriva južni del avtonomne kitajske regije Notranja Mongolija in dele provinc [[Ningšja]], [[Šaanši]], [[Šanši]] in [[Gansu]]. Najvišja točka je puščave je 2535 m visoki Šindžaošan. ==Podnebje== Podnebje je zmerno ostro celinsko. Povprečna temperatura v januarju je -10 °C, v juliju 23 °C, padavine se od severozahoda proti jugovzhodu gibljejo od 100 mm do 400 mm na leto.<ref> М. П. Петров. БСЭ3. ''Ордос''. zvezek 18, str. 499.</ref> Večina vremenskih pojavov ima obliko neviht. V regiji je več slanih jezer. Zaradi uničenja vegetacije, ki sta ga povzročila človek in živina, nastajajo ob znatnih padavinah huudourniške grape.<ref>{{Cite web |url=http://geoman.ru/geography/item/f00/s06/e0006034/index.shtml |title=Справочные данные. Краткая географическая энциклопедия. Том 3 |access-date=2009-07-10 |archive-date=2010-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010164242/http://geoman.ru/geography/item/f00/s06/e0006034/index.shtml |url-status=live }}</ref> ==Favna in flora== Rastlinstvo je redko. Na severozahodu raste puščavsko rastlinje (ordoški pelin, sladka grašica, slanka in karagana), na jugovzhodu pa polpuščavsko rastlinje (rumena vrba, rakitovec, pelin in perjanica). V gorah, ki se začnejo na nadmorski višini 1600 metrov, rastejo gozdovi z bogato favno, zlasti pticami. Na slanih jezerih gnezdijo tudi redke vrste ptic, vključno s približno četrtino reliktne populacije galebov. Prisotnost velikih sesalcev trenutno ni jasna. V preteklosti so v puščavi vsekakor živele divje dvogrbe [[kamele]], [[mongolski divji konj]]i, mongolske gazele in [[snežni leopard]]i. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Kitajske]] [[Kategorija:Puščave]] i05qhbcntbyvmfmg5lxi2xvnlhfr59u 6740966 6740963 2026-08-22T16:41:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Geografija Kitajske]]; −[[Kategorija:Puščave]]; +[[Kategorija:Puščave na Kitajskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740966 wikitext text/x-wiki {{Infobox ecoregion |name = Puščava Ordos<br/><small>Stepa Ordoške planote</small> |image = 20130801内蒙鄂托克旗镇北山梁S313省道边盛夏晴日草场 - panoramio.jpg |image_size = |image_alt = |caption = Stepska pokrajina |map = |map_size = |map_alt = Ecoregion territory (in purple) |map_caption = Ecoregion territory (in purple) |biogeographic_realm = [[palearktika]] |biome = gorska travišča in grmičevje |border = polpuščava planote Alašan |border1 = mešani gozdovi puhličaste planote osrednje Kitajske |border2 = gorski iglasti gozdovi Helanšana |border3 = mongolsko-mandžurska travišča |border4 = grmičevje in travniki jugovzhodnega Tibeta |animals = |bird_species = |area = 215,952 |country = {{CHN}} |state = [[Gansu]] |state1 = [[Notranja Mongolija]] |state2 = [[Ningšja]] |state3 = [[Šaanši]] |state4 = [[Šanši]] |region_type = Province |elevation = |coordinates = |geology = |seas = |rivers = |climate = |soil = |conservation = kritičen/ogrožen<ref name=wwf>{{WWF ecoregion|id=pa1013 |name=Ordos Plateau steppe}}</ref> |global200 = |habitat_loss = |habitat_loss_ref = |protected = 0,04 |protected_ref = <ref name=dopa>"Ordos Plateau steppe". Dopa Explorer. Accessed 4 March 2021. [https://dopa-explorer.jrc.ec.europa.eu/ecoregion/81013]</ref> }} '''Puščava Ordos''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 鄂尔多斯沙漠, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄂爾多斯沙漠, [[pinjin]]: È'ěrduōsī Shāmò) je puščavsko/stepsko območje na severozahodu [[Kitajska|Kitajske]], ki ga upravlja prefektura mesta Ordos v avtonomni regiji [[Notranja Mongolija]]. Središče puščave je približno 39°S in 109°V. Ordos meri približno 90.650 km² in obsega dve podpuščavi: puščavo Kubuči, 7. največjo puščavo na Kitajskem na severu in puščavo Mu Us, 8. največjo puščavo na Kitajskem na jugu. Tla puščave Ordos, vkleščena med obdelovalno regijo Hetao na severu in planoto Loes na jugu, so večinoma mešanica suhe [[Glina|gline]] in [[Pesek|peska]], zato ni najbolj primerna za kmetijstvo. ==Lega== Puščavo Ordos na zahodu, severu in vzhodu skoraj v celoti obdaja velika pravokotna okljuka srednjega toka [[Rumena reka|Rumene reke]], znana kot Ordoška zanka. Severno in vzhodno od Rumene reke ločujeta Ordos od puščave [[Gobi]] gorovji Šejtenula in Jin, povezani z južnim koncem Velikega Kinganskega gorovja.{{sfn|Bealby|1911|p=168}} Na jugu in vzhodu ločuje Ordos od rodovitnih puhličastih pokrajin [[Kitajski zid]]. Ordos pokriva južni del avtonomne kitajske regije Notranja Mongolija in dele provinc [[Ningšja]], [[Šaanši]], [[Šanši]] in [[Gansu]]. Najvišja točka je puščave je 2535 m visoki Šindžaošan. ==Podnebje== Podnebje je zmerno ostro celinsko. Povprečna temperatura v januarju je -10 °C, v juliju 23 °C, padavine se od severozahoda proti jugovzhodu gibljejo od 100 mm do 400 mm na leto.<ref> М. П. Петров. БСЭ3. ''Ордос''. zvezek 18, str. 499.</ref> Večina vremenskih pojavov ima obliko neviht. V regiji je več slanih jezer. Zaradi uničenja vegetacije, ki sta ga povzročila človek in živina, nastajajo ob znatnih padavinah huudourniške grape.<ref>{{Cite web |url=http://geoman.ru/geography/item/f00/s06/e0006034/index.shtml |title=Справочные данные. Краткая географическая энциклопедия. Том 3 |access-date=2009-07-10 |archive-date=2010-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010164242/http://geoman.ru/geography/item/f00/s06/e0006034/index.shtml |url-status=live }}</ref> ==Favna in flora== Rastlinstvo je redko. Na severozahodu raste puščavsko rastlinje (ordoški pelin, sladka grašica, slanka in karagana), na jugovzhodu pa polpuščavsko rastlinje (rumena vrba, rakitovec, pelin in perjanica). V gorah, ki se začnejo na nadmorski višini 1600 metrov, rastejo gozdovi z bogato favno, zlasti pticami. Na slanih jezerih gnezdijo tudi redke vrste ptic, vključno s približno četrtino reliktne populacije galebov. Prisotnost velikih sesalcev trenutno ni jasna. V preteklosti so v puščavi vsekakor živele divje dvogrbe [[kamele]], [[mongolski divji konj]]i, mongolske gazele in [[snežni leopard]]i. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Puščave na Kitajskem]] e1bfifd34p9pslv7e6y8wlenudbzii3 6740976 6740966 2026-08-22T17:41:07Z Octopus 13285 /* Favna in flora */ nadaljevanje 6740976 wikitext text/x-wiki {{Infobox ecoregion |name = Puščava Ordos<br/><small>Stepa Ordoške planote</small> |image = 20130801内蒙鄂托克旗镇北山梁S313省道边盛夏晴日草场 - panoramio.jpg |image_size = |image_alt = |caption = Stepska pokrajina |map = |map_size = |map_alt = Ecoregion territory (in purple) |map_caption = Ecoregion territory (in purple) |biogeographic_realm = [[palearktika]] |biome = gorska travišča in grmičevje |border = polpuščava planote Alašan |border1 = mešani gozdovi puhličaste planote osrednje Kitajske |border2 = gorski iglasti gozdovi Helanšana |border3 = mongolsko-mandžurska travišča |border4 = grmičevje in travniki jugovzhodnega Tibeta |animals = |bird_species = |area = 215,952 |country = {{CHN}} |state = [[Gansu]] |state1 = [[Notranja Mongolija]] |state2 = [[Ningšja]] |state3 = [[Šaanši]] |state4 = [[Šanši]] |region_type = Province |elevation = |coordinates = |geology = |seas = |rivers = |climate = |soil = |conservation = kritičen/ogrožen<ref name=wwf>{{WWF ecoregion|id=pa1013 |name=Ordos Plateau steppe}}</ref> |global200 = |habitat_loss = |habitat_loss_ref = |protected = 0,04 |protected_ref = <ref name=dopa>"Ordos Plateau steppe". Dopa Explorer. Accessed 4 March 2021. [https://dopa-explorer.jrc.ec.europa.eu/ecoregion/81013]</ref> }} '''Puščava Ordos''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 鄂尔多斯沙漠, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄂爾多斯沙漠, [[pinjin]]: È'ěrduōsī Shāmò) je puščavsko/stepsko območje na severozahodu [[Kitajska|Kitajske]], ki ga upravlja prefektura mesta Ordos v avtonomni regiji [[Notranja Mongolija]]. Središče puščave je približno 39°S in 109°V. Ordos meri približno 90.650 km² in obsega dve podpuščavi: puščavo Kubuči, 7. največjo puščavo na Kitajskem na severu in puščavo Mu Us, 8. največjo puščavo na Kitajskem na jugu. Tla puščave Ordos, vkleščena med obdelovalno regijo Hetao na severu in planoto Loes na jugu, so večinoma mešanica suhe [[Glina|gline]] in [[Pesek|peska]], zato ni najbolj primerna za kmetijstvo. ==Lega== Puščavo Ordos na zahodu, severu in vzhodu skoraj v celoti obdaja velika pravokotna okljuka srednjega toka [[Rumena reka|Rumene reke]], znana kot Ordoška zanka. Severno in vzhodno od Rumene reke ločujeta Ordos od puščave [[Gobi]] gorovji Šejtenula in Jin, povezani z južnim koncem Velikega Kinganskega gorovja.{{sfn|Bealby|1911|p=168}} Na jugu in vzhodu ločuje Ordos od rodovitnih puhličastih pokrajin [[Kitajski zid]]. Ordos pokriva južni del avtonomne kitajske regije Notranja Mongolija in dele provinc [[Ningšja]], [[Šaanši]], [[Šanši]] in [[Gansu]]. Najvišja točka je puščave je 2535 m visoki Šindžaošan. ==Podnebje== Podnebje je zmerno ostro celinsko. Povprečna temperatura v januarju je -10 °C, v juliju 23 °C, padavine se od severozahoda proti jugovzhodu gibljejo od 100 mm do 400 mm na leto.<ref> М. П. Петров. БСЭ3. ''Ордос''. zvezek 18, str. 499.</ref> Večina vremenskih pojavov ima obliko neviht. V regiji je več slanih jezer. Zaradi uničenja vegetacije, ki sta ga povzročila človek in živina, nastajajo ob znatnih padavinah huudourniške grape.<ref>{{Cite web |url=http://geoman.ru/geography/item/f00/s06/e0006034/index.shtml |title=Справочные данные. Краткая географическая энциклопедия. Том 3 |access-date=2009-07-10 |archive-date=2010-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010164242/http://geoman.ru/geography/item/f00/s06/e0006034/index.shtml |url-status=live }}</ref> ==Favna in flora== Rastlinstvo je redko. Na severozahodu raste puščavsko rastlinje (ordoški pelin, sladka grašica, slanka in karagana), na jugovzhodu pa polpuščavsko rastlinje (rumena vrba, rakitovec, pelin in perjanica). V gorah, ki se začnejo na nadmorski višini 1600 metrov, rastejo gozdovi z bogato favno, zlasti pticami. Na slanih jezerih gnezdijo tudi redke vrste ptic, vključno s približno četrtino reliktne populacije galebov. Prisotnost velikih sesalcev trenutno ni jasna. V preteklosti so v puščavi vsekakor živele divje dvogrbe [[kamele]], [[mongolski divji konj]]i, mongolske gazele in [[snežni leopard]]i. ==Zgodovina== [[Slika:BronzeManOrdos3-1stCenturyBCE.JPG|thumb|Bronast kip moža, Ordos, 3.–1. stoletje pr. n. št.; [[Britanski muzej]]]] V poznem ledeniškem maksimumu je bilo to območje puščava. Med holocenskim klimatskim optimumom so [[monsun|monsunska deževja]], ki so v moderni dobi dosegla [[Puhlična planota, Kitajska|kitajsko puhlično planoto]], puščavo potisnila nazaj k Rumeni reki. Kasneje so prekomerna paša v različnih obdobjih in pomanjkanje padavin v modernem obdobju povzročili vrnitev v puščavske razmere. Kitajski imeni Ordosa sta bili He-tau in kasneje He-nan, kar pomeni 'dežela južno od reke'. Po eni od teorij velja Ordos za domovino prednikov [[Turki|Turkov]]. Na začetku 1. tisočletja našega štetja so to regijo naseljevali [[Šiungnu]]ji, ki so se ukvarjali s konjerejo in se nenehno vojskovali s Kitajci. Eden od rezultatov teh vojn je bila gradnja [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]]. Med [[Dunganska vstaja|dungansko vstajo]] leta 1869 in po njej je bila regija skoraj popolnoma razseljena.{{sfn|Bealby|1911|p=168}} ==Gospodarstvo== Alkalna tla omogočajo nomadsko vzrejo ovac in koz. Intenzivna paša koz je povzročila škodo na traviščih in posledično dezertifikacijo. Oaze omogočajo malo gospodarstvo, sicer pa so v puščavi velika nahajališča [[Natrijev karbonat|sode]], ki se intenzivno izkopavajo. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Puščave na Kitajskem]] 14eprw6orp3rfmqt2j89t8je9t22873 6740977 6740976 2026-08-22T17:42:46Z Octopus 13285 /* Viri */ vira 6740977 wikitext text/x-wiki {{Infobox ecoregion |name = Puščava Ordos<br/><small>Stepa Ordoške planote</small> |image = 20130801内蒙鄂托克旗镇北山梁S313省道边盛夏晴日草场 - panoramio.jpg |image_size = |image_alt = |caption = Stepska pokrajina |map = |map_size = |map_alt = Ecoregion territory (in purple) |map_caption = Ecoregion territory (in purple) |biogeographic_realm = [[palearktika]] |biome = gorska travišča in grmičevje |border = polpuščava planote Alašan |border1 = mešani gozdovi puhličaste planote osrednje Kitajske |border2 = gorski iglasti gozdovi Helanšana |border3 = mongolsko-mandžurska travišča |border4 = grmičevje in travniki jugovzhodnega Tibeta |animals = |bird_species = |area = 215,952 |country = {{CHN}} |state = [[Gansu]] |state1 = [[Notranja Mongolija]] |state2 = [[Ningšja]] |state3 = [[Šaanši]] |state4 = [[Šanši]] |region_type = Province |elevation = |coordinates = |geology = |seas = |rivers = |climate = |soil = |conservation = kritičen/ogrožen<ref name=wwf>{{WWF ecoregion|id=pa1013 |name=Ordos Plateau steppe}}</ref> |global200 = |habitat_loss = |habitat_loss_ref = |protected = 0,04 |protected_ref = <ref name=dopa>"Ordos Plateau steppe". Dopa Explorer. Accessed 4 March 2021. [https://dopa-explorer.jrc.ec.europa.eu/ecoregion/81013]</ref> }} '''Puščava Ordos''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 鄂尔多斯沙漠, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄂爾多斯沙漠, [[pinjin]]: È'ěrduōsī Shāmò) je puščavsko/stepsko območje na severozahodu [[Kitajska|Kitajske]], ki ga upravlja prefektura mesta Ordos v avtonomni regiji [[Notranja Mongolija]]. Središče puščave je približno 39°S in 109°V. Ordos meri približno 90.650 km² in obsega dve podpuščavi: puščavo Kubuči, 7. največjo puščavo na Kitajskem na severu in puščavo Mu Us, 8. največjo puščavo na Kitajskem na jugu. Tla puščave Ordos, vkleščena med obdelovalno regijo Hetao na severu in planoto Loes na jugu, so večinoma mešanica suhe [[Glina|gline]] in [[Pesek|peska]], zato ni najbolj primerna za kmetijstvo. ==Lega== Puščavo Ordos na zahodu, severu in vzhodu skoraj v celoti obdaja velika pravokotna okljuka srednjega toka [[Rumena reka|Rumene reke]], znana kot Ordoška zanka. Severno in vzhodno od Rumene reke ločujeta Ordos od puščave [[Gobi]] gorovji Šejtenula in Jin, povezani z južnim koncem Velikega Kinganskega gorovja.{{sfn|Bealby|1911|p=168}} Na jugu in vzhodu ločuje Ordos od rodovitnih puhličastih pokrajin [[Kitajski zid]]. Ordos pokriva južni del avtonomne kitajske regije Notranja Mongolija in dele provinc [[Ningšja]], [[Šaanši]], [[Šanši]] in [[Gansu]]. Najvišja točka je puščave je 2535 m visoki Šindžaošan. ==Podnebje== Podnebje je zmerno ostro celinsko. Povprečna temperatura v januarju je -10 °C, v juliju 23 °C, padavine se od severozahoda proti jugovzhodu gibljejo od 100 mm do 400 mm na leto.<ref> М. П. Петров. БСЭ3. ''Ордос''. zvezek 18, str. 499.</ref> Večina vremenskih pojavov ima obliko neviht. V regiji je več slanih jezer. Zaradi uničenja vegetacije, ki sta ga povzročila človek in živina, nastajajo ob znatnih padavinah huudourniške grape.<ref>{{Cite web |url=http://geoman.ru/geography/item/f00/s06/e0006034/index.shtml |title=Справочные данные. Краткая географическая энциклопедия. Том 3 |access-date=2009-07-10 |archive-date=2010-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010164242/http://geoman.ru/geography/item/f00/s06/e0006034/index.shtml |url-status=live }}</ref> ==Favna in flora== Rastlinstvo je redko. Na severozahodu raste puščavsko rastlinje (ordoški pelin, sladka grašica, slanka in karagana), na jugovzhodu pa polpuščavsko rastlinje (rumena vrba, rakitovec, pelin in perjanica). V gorah, ki se začnejo na nadmorski višini 1600 metrov, rastejo gozdovi z bogato favno, zlasti pticami. Na slanih jezerih gnezdijo tudi redke vrste ptic, vključno s približno četrtino reliktne populacije galebov. Prisotnost velikih sesalcev trenutno ni jasna. V preteklosti so v puščavi vsekakor živele divje dvogrbe [[kamele]], [[mongolski divji konj]]i, mongolske gazele in [[snežni leopard]]i. ==Zgodovina== [[Slika:BronzeManOrdos3-1stCenturyBCE.JPG|thumb|Bronast kip moža, Ordos, 3.–1. stoletje pr. n. št.; [[Britanski muzej]]]] V poznem ledeniškem maksimumu je bilo to območje puščava. Med holocenskim klimatskim optimumom so [[monsun|monsunska deževja]], ki so v moderni dobi dosegla [[Puhlična planota, Kitajska|kitajsko puhlično planoto]], puščavo potisnila nazaj k Rumeni reki. Kasneje so prekomerna paša v različnih obdobjih in pomanjkanje padavin v modernem obdobju povzročili vrnitev v puščavske razmere. Kitajski imeni Ordosa sta bili He-tau in kasneje He-nan, kar pomeni 'dežela južno od reke'. Po eni od teorij velja Ordos za domovino prednikov [[Turki|Turkov]]. Na začetku 1. tisočletja našega štetja so to regijo naseljevali [[Šiungnu]]ji, ki so se ukvarjali s konjerejo in se nenehno vojskovali s Kitajci. Eden od rezultatov teh vojn je bila gradnja [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]]. Med [[Dunganska vstaja|dungansko vstajo]] leta 1869 in po njej je bila regija skoraj popolnoma razseljena.{{sfn|Bealby|1911|p=168}} ==Gospodarstvo== Alkalna tla omogočajo nomadsko vzrejo ovac in koz. Intenzivna paša koz je povzročila škodo na traviščih in posledično dezertifikacijo. Oaze omogočajo malo gospodarstvo, sicer pa so v puščavi velika nahajališča [[Natrijev karbonat|sode]], ki se intenzivno izkopavajo. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * Sun Jimin, Ding Zhongli, Liu Tungsheng. "Desert distributions during the glacial maximum and climatic optimum: Example of China". Institute of Geology, Chinese Academy of Sciences * {{EB1911 |last=Bealby|first=John Thomas |wstitle=Gobi |volume=12 |pages=165-169}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Puščave na Kitajskem]] 2ya6xxwludcvgyv66jqtar0obqcvn5g 0 607647 6740809 2026-08-22T12:03:54Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Sleng]] 6740809 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sleng]] a70yw6015twigivd2gcbizlgpfu4jtz 0 607648 6740832 2026-08-22T12:38:04Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Vodonosec iz Sevilje]] na [[Vodonosec iz Seville]] 6740832 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vodonosec iz Seville]] ar353i2e2vp95gi4bxan2me0g0g9nn7 0 607649 6740839 2026-08-22T12:42:49Z Mlakopet 198850 začetek 6740839 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Katarina Prelesnik|order=[[Občina Solčava|Županja Občine Solčava]]|termstart=2014|predecessor=[[Alojz Lipnik]]|birth_date=25. oktober 1971}} '''Katarina Prelesnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politik|političarka]]; * [[25. oktober]] [[1971]]. Od leta 2014 je županja [[Občina Solčava|Občine Solčava]]. V Solčavo se je preselila z [[Ljubno ob Savinji|Ljubnega ob Savinji]]. Je poročena in mati. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Živeči ljudje|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Slovenski župani|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Rojeni leta 1971|Prelesnik, Katarina]] 3xd2hrx9cspnhh9cuv8hd9rokk5ljwq 6740840 6740839 2026-08-22T12:43:33Z Mlakopet 198850 6740840 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Katarina Prelesnik|order=[[Občina Solčava|Županja Občine Solčava]]|termstart=2014|predecessor=[[Alojz Lipnik]]|birth_date=25. oktober 1971}} '''Katarina Prelesnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politik|političarka]]; * [[25. oktober]] [[1971]]. Od leta 2014 je županja [[Občina Solčava|Občine Solčava]].<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=Županja - Občina Solčava |url=https://www.solcava.si/objave/176 |access-date=2026-08-22 |website=www.solcava.si |language=sl}}</ref> V Solčavo se je preselila z [[Ljubno ob Savinji|Ljubnega ob Savinji]]. Je poročena in mati.<ref>{{Navedi splet |last=Zavratnik |first=Veronika |title=Katarina Prelesnik |url=https://blog.ltfe.org/2019/06/05/katarina-prelesnik/ |access-date=2026-08-22 |website=LABLOG |language=en-US}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Živeči ljudje|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Slovenski župani|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Rojeni leta 1971|Prelesnik, Katarina]] 7bob6zc1xslrcw8xh4st360b4i3gtin 6740841 6740840 2026-08-22T12:45:48Z Mlakopet 198850 dopolnitev volitev, rojstvo 6740841 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Katarina Prelesnik|order=[[Občina Solčava|Županja Občine Solčava]]|termstart=2014|predecessor=[[Alojz Lipnik]]|birth_date=25. oktober 1971}} '''Katarina Prelesnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politik|političarka]]; * [[25. oktober]] [[1971]]. Odraščala je na [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]], po poroki se je preselila v [[Solčava|Solčavo]]. Je poročena in mati.<ref>{{Navedi splet |last=Zavratnik |first=Veronika |title=Katarina Prelesnik |url=https://blog.ltfe.org/2019/06/05/katarina-prelesnik/ |access-date=2026-08-22 |website=LABLOG |language=en-US}}</ref> Od leta 2014 je županja [[Občina Solčava|Občine Solčava]].<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=Županja - Občina Solčava |url=https://www.solcava.si/objave/176 |access-date=2026-08-22 |website=www.solcava.si |language=sl}}</ref> Na položaj je bila izvoljena kot neodvisna kandidatka. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Živeči ljudje|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Slovenski župani|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Rojeni leta 1971|Prelesnik, Katarina]] rqigxdy6hzvewx4snbjp3ih0ardbltq 6740871 6740841 2026-08-22T13:58:16Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski župani]]; dodal [[Kategorija:Župani Občine Solčava]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Katarina Prelesnik|order=[[Občina Solčava|Županja Občine Solčava]]|termstart=2014|predecessor=[[Alojz Lipnik]]|birth_date=25. oktober 1971}} '''Katarina Prelesnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politik|političarka]]; * [[25. oktober]] [[1971]]. Odraščala je na [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]], po poroki se je preselila v [[Solčava|Solčavo]]. Je poročena in mati.<ref>{{Navedi splet |last=Zavratnik |first=Veronika |title=Katarina Prelesnik |url=https://blog.ltfe.org/2019/06/05/katarina-prelesnik/ |access-date=2026-08-22 |website=LABLOG |language=en-US}}</ref> Od leta 2014 je županja [[Občina Solčava|Občine Solčava]].<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=Županja - Občina Solčava |url=https://www.solcava.si/objave/176 |access-date=2026-08-22 |website=www.solcava.si |language=sl}}</ref> Na položaj je bila izvoljena kot neodvisna kandidatka. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Živeči ljudje|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Župani Občine Solčava|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Prelesnik, Katarina]] [[Kategorija:Rojeni leta 1971|Prelesnik, Katarina]] 2dzest7pe339g7moit2i04izgifh6xj 6740964 6740871 2026-08-22T16:38:34Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6740964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Katarina Prelesnik|order=[[Občina Solčava|Županja Občine Solčava]]|termstart=2014|predecessor=[[Alojz Lipnik]]}} '''Katarina Prelesnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politik|političarka]]; * [[25. oktober]] [[1971]]. Odraščala je na [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]], po poroki se je preselila v [[Solčava|Solčavo]]. Je poročena in mati.<ref>{{Navedi splet |last=Zavratnik |first=Veronika |title=Katarina Prelesnik |url=https://blog.ltfe.org/2019/06/05/katarina-prelesnik/ |access-date=2026-08-22 |website=LABLOG |language=en-US}}</ref> Od leta 2014 je županja [[Občina Solčava|Občine Solčava]].<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=Županja - Občina Solčava |url=https://www.solcava.si/objave/176 |access-date=2026-08-22 |website=www.solcava.si |language=sl}}</ref> Na položaj je bila izvoljena kot neodvisna kandidatka. == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prelesnik, Katarina}} [[Kategorija:Župani Občine Solčava]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] i9bej32a9nmmnetsc38egbm7lf5chfv 0 607650 6740848 2026-08-22T13:19:23Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740848 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site |name = Italica |native_name = Itálica |native_name_lang = španščina |other_name = |image = |caption = |locmapin = Španija |coordinates = {{coord|37|26|38|N|6|02|48|W|display=inline,title}} |location = Santiponce (Sevilla), Španija |region = [[Hispania Baetica]] |type = Naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = 206 pr. n. št. |abandoned = |epochs = |cultures = [[Antični Rim]] |dependency_of = |occupants = |events = |excavations = |archaeologists = |condition = Ruševine |owner = |management = |public_access = |website = |notes = |designation1 = Spain |designation1_type = Nepremičnina |designation1_criteria = Arheološko najdišče |designation1_date = 13. december 1912 |designation1_number = RI-55-0000002 }} '''Italica''' ({{langx|es|Itálica}}) je bilo starodavno rimsko mesto v [[Hispanija|Hispaniji]]; leži blizu mesta Santiponce v provinci Sevilla v [[Španija|Španiji]]. Leta 206 pr. n. št. ga je ustanovil rimski general [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipion Afričan]] kot kolonijo za svoje italske veterane in po njih poimenoval.<ref>Appian, Iberian Wars 38</ref> Italica je kasneje rasla in privabljala nove priseljence z italijanskega polotoka ter otroke rimskih vojakov in domačinke.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ocgpAQAAMAAJ&q=italica+206+BC|title=Aspects of the Roman Experience in Iberia, 206-100 B.C.|first=Robert C.|last=Knapp|date=Nov 26, 1977|publisher=Universidad, D.L.|isbn=9788460008149 |accessdate=Nov 26, 2022|via=Google Books}}</ref> Med italskimi naseljenci sta bili veja gensa Ulpia iz umbrijskega mesta Tuder in veja gensa Aelia iz mesta Hadria, bodisi soustanovitelji mesta bodisi kasnejši priseljenci, ki so prispeli v neznanem času; Ulpi Traiani in Aelii Hadriani so bili potomci rimskih cesarjev [[Trajan]]a in [[Hadrijan]]a, oba rojena v Italici.<ref>Bennett, Julian (2001). ''Trajan. Optimus Princeps''. Bloomington: Indiana University Press. P. 1-3. {{ISBN|0-253-21435-1}}</ref><ref>To je akademsko soglasje in tradicionalno stališče, ki ga zastopa večina zgodovinarjev, kot sta Julian Bennet in Anthony R. Birley. Po drugi strani pa španska zgodovinarka Alicia M. Canto od leta 2003 trdi, da so bili »Trahijci«, družina, za katero se običajno domneva, da je umbrijska in je postala sorodna Ulpijem, prvotna očetova družina Trajana in pomembna lokalna avtohtona družina, ne pa italski priseljenci. (''cf. [https://www.academia.edu/1082682/Las_ra%C3%ADces_b%C3%A9ticas_de_Trajano_los_Traii_de_la_It%C3%A1lica_turdetana_y_otras_novedades_sobre_su_familia_texto_ Las raíces béticas de Trajano: los 'Traii' de la Itálica turdetana, y otras novedades sobre su familia]''). This position, however, departs from the dominant view in academia.</ref> Po mnenju nekaterih avtorjev je bila Italica tudi rojstni kraj [[Teodozij I.|Teodozija]].<ref>Po mnenju Hidacija in Zosima se je Teodozij rodil v "Kauki v Galeciji" (današnja Koka, Segovija, Španija), medtem ko Marcelin Komes in Jordanes njegov rojstni dan postavljata v Italiko (blizu Santiponce) v [[Betika|Betiki]], enako kot cesarja [[Trajan]] in [[Hadrijan]]. Avrelij Viktor, Temistij, Pakat Drepanij in Klavdijan, čeprav Italike ne omenjajo izrecno, prav tako navajajo, da je imel Teododij iste korenine kot Trajan. To nedoslednost med starodavnimi avtorji so sodobni učenjaki pojasnili na različne načine, pri čemer so jo pripisali tudi napakam ali interpolacijam. Tisti, ki dajejo prednost Kavku kot dejanskemu rojstnemu kraju, trdijo tudi, da je Italika poznejši izum, namenjen prav povezavi Teodozija s Trajanom. Martin Almagro Gorbea, čeprav prav tako daje prednost Kavku pred Italiko, trdi, da so sodobni zgodovinarji glede tega vprašanja razdeljeni.</ref><ref>''El Disco de Teodosio'', Martin Almagro Gorbea, 2000</ref><ref>Alicia M. Canto [https://www.academia.edu/1075565/Sobre_el_origen_b%C3%A9tico_de_Teodosio_I_el_Grande_y_su_improbable_nacimiento_en_Cauca_de_Gallaecia "Sobre el origen bético de Teodosio I el Grande, y su improbable nacimiento en ''Cauca'' de ''Gallaecia''"], ''Latomus. Revue d'Études Latines'' 65.2, 2006,388-421. [https://www.academia.edu/1082511/It%C3%A1lica_sedes_natalis_de_Adriano._31_textos_hist%C3%B3ricos_y_argumentos_para_una_secular_pol%C3%A9mica_2004_ "Itálica, ''sedes natalis'' de Adriano. 31 textos históricos y argumentos para una secular polémica"], ''Athenaeum. Studi di letteratura e Storia dell'Antichità'' 92.2, 2004, 367–408. {{In lang|es}}</ref> [[File:Italica schema.png|thumb|upright=1.2|Karta najdišča]] == Zgodovina == === Ustanovitev === {{quote|Od tega časa, malo pred 144. olimpijado [206 pr. n. št.], so Rimljani začeli vsako leto pošiljati pretorje v Španijo osvojenim narodom kot guvernerje ali nadzornike, da bi ohranjali mir. Scipion jim je pustil majhno vojsko, primerno za vzpostavitev miru, svoje bolne in ranjene vojake pa je naselil v mestu, ki ga je po Italiji poimenoval Italica: to je bil rojstni kraj Trajana in Hadrijana, ki sta kasneje postala rimska cesarja.| —Apijan, Iberske vojne, knjiga VII, poglavje 38}} Italika je bila prvo rimsko naselje v Španiji. Leta 206 pr. n. št. jo je ustanovil Publij Kornelij Scipion med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] blizu domačega iberskega mesta Turdetanov (ki sega vsaj v 4. stoletje pr. n. št.) kot naselje za svoje italske veterane, mešanico socijev in rimskih državljanov, zato so jo po njenih prebivalcih poimenovali Italica.<ref>''Roman-Italic migration in Spain'', in ''The origins of the Social War'', [[Emilio Gabba]]</ref> Bližnje rimsko mesto ''Hispalis'' ([[Sevilla]]) je bilo in bo ostalo večje mesto, vendar je pomen Italice izhajal iz njenega slavnega izvora in dejstva, da je bila dovolj blizu [[Guadalquivir]]ja, da je lahko nadzorovala območje.<ref>Appian, Iberian Wars 38</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0KwVDAAAQBAJ&q=Italica+first+roman+city+outside+of+Italy&pg=PA689|title = Hannibal's War: Books 21-30|isbn = 978-0-19-955597-0|author1 = Livy|date = 25 June 2009| publisher=Oxford University Press }}</ref> [[File:Antigua Ciudad de Itálica, estatua.jpg|thumb|left|Trajanov kip]] ''Vetus urbs'' (prvotno ali 'staro' mesto) se je razvilo v uspešno mesto, zgrajeno po [[Hipodamov načrt|hipodamskem uličnem načrtu]]<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1159122/Die_vetus_urbs_von_Italica_Probleme_ihrer_Gr%C3%BCndung_und_ihrer_Anlage_1985_ "Die 'vetus urbs' von Italica: Probleme ihrer Gründung und ihrer Anlage"], ''Madrider Mitteilungen'' 26, 1985, 137-148 (spec. fig. 1).</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_ciudad_italica.html|title=City of Italica {{!}} Roman architecture|website=www.spanisharts.com|accessdate=Nov 26, 2022|archive-date=September 26, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926113030/http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_ciudad_italica.html|url-status=usurped}}</ref> z javnimi stavbami in [[forum]]om v središču, povezanim z živahnim rečnim pristaniščem. Italica je cvetela zlasti pod Hadrijanovim pokroviteljstvom, tako kot mnoga druga mesta v cesarstvu pod njegovim vplivom v tem času, vendar je bila še posebej priljubljena kot njegov rojstni kraj. Mesto je razširil proti severu kot ''nova urbs'' (novo mesto) in ga na njegovo zahtevo povzdignil v status kolonije kot ''Colonia Aelia Augusta Italica'', čeprav je Hadrijan izrazil presenečenje, saj je že uživala pravice ''[[municipij]]a''.<ref>Aulus Gellius (''Noct. Attic''. XVI, 13, 4)</ref> Dodal je tudi templje, vključno z ogromnim in edinstvenim Traianeumom v središču mesta, v čast svojemu predhodniku in posvojenemu očetu, ter obnovil javne stavbe. Italica je začela propadati že v 3. stoletju, ko je premik struge reke Guadalquivir pustil njeno rečno pristanišče visoko in suho, medtem ko je v bližini še naprej rasel Hispalis. Premik reke je bil verjetno posledica zamuljenja, razširjenega problema v antiki, ki je sledil odstranitvi gozdne odeje. === Pozna antika === Mesto je bilo morda rojstni kraj cesarja Teodozija I.<ref>Marcellinus: ''Chronicon Marcellini comitis'', ''ad ann.''. 379 A.D.: ''Theodosius Hispanus Italicae divi Traiani civitatis a Gratiano Augusto apud Sirmium... imperator creatus est''..."</ref> in njegovega najstarejšega sina Arkadija (rojenega v Španiji leta 377 n. št., med očetovim izgnanstvom).<ref>''Cf''. A.M. Canto, ''op.cit'' 2006, 413, nr. 6 and pp. 398, 405, 409 and 415.</ref> Italica je bila v pozni antiki dovolj pomembna, da je imela svojega škofa, v vizigotski dobi pa je imela garnizijo. Obzidje je leta 583 n. št. obnovil Leovigildo med svojimi boji proti Hermenegildu.<ref>John of Biclaro, Chronicles</ref> == Ponovno odkritje in izkopavanja == V zadnjih stoletjih so ruševine postale predmet obiskov, občudovanja in obupa številnih tujih popotnikov, ki so pisali o svojih vtisih in jih včasih tudi ilustrirali. Vendar ugled, zgodovina in slava Italice niso bili dovolj, da bi jo rešili pred nenehnim plenjenjem in stalnim kamnolomom materialov od antike do sodobnosti. Leta 1740 je mesto Sevilla odredilo rušenje obzidja amfiteatra, da bi zgradili jez na Guadalquivirju, leta 1796 pa je bil ''vetus urbs'' uporabljen za gradnjo novega Camina Real v [[Extremadura|Extremaduri]]. Prvi zakon o zaščiti območja je začel veljati leta 1810 pod [[Napoleon]]ovo okupacijo, s čimer je bilo ponovno uvedeno njegovo staro ime Italica in dodeljen letni proračun za redna izkopavanja. Eden prvih izkopavalcev je bil britanski trgovec s tekstilom in prebivalec Seville Nathan Wetherell, ki je v 1820-ih v bližini Italice odkril skoraj deset rimskih napisov, ki so bili kasneje podarjeni [[Britanski muzej|Britanskemu muzeju]].<ref>{{Cite web|url=https://www.britishmuseum.org/collection|title=Collection|website=The British Museum|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref><ref>For the study of the inscriptions ''cf''. Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/30192780/Epigrafia_Romana_de_Italica_ERIt_texto_completo_1983-1985_ ''Epigrafía romana de Itálica''], Madrid, Complutense University, 1985, nr. 39, 71, 82, 86, 106, 115, 132, 150, 152 and 154.</ref> Redna izkopavanja pa so se začela šele v letih 1839–1840.<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1075541/Ivo_de_la_Cortina_y_su_obra_Antig%C3%BCedades_de_It%C3%A1lica_1840_Una_revista_arqueol%C3%B3gica_malograda "Ivo de la Cortina y su obra "Antigüedades de Itálica" (1840): Una revista arqueológica malograda"], ''Cuadernos de Prehistoria y Arqueología de la Universidad Autónoma de Madrid'' 26, 2001, págs. 158-165.</ref> Ko so se izkopavanja proti koncu 19. stoletja okrepila, je nekaj mozaičnih tal pridobila grofica Lebrijska. Ohranjeni so v palači, ki jo je grofica zgradila v ta namen, Palači grofice Lebrijske. Arheolog, ki je takrat odgovoren za izkopavanja, Rodrigo Amador de los Ríos, je poskušal razveljaviti to, kar je imel za rop in ne za konservacijo s strani grofice, vendar se ni strinjala z njegovimi pritožbami. Z kraljevim odlokom iz leta 1912 je bila Italica razglašena za narodni spomenik, vendar sta bila šele leta 2001 jasno določena arheološko najdišče Italica in območja varstva. == Najdišče [[File:The Hadrianic Baths, Italica, Spain (31300720041).jpg|thumb|Glavne terme v Italici: Hadrijanove terme]] [[File:Anfiteatro de Itálica (49561257668).jpg|thumb|Rimski amfiteater v Italici]] [[File:View on Italica, Santiponce Andalucia Spain.JPG|thumb|Mozaiki v Italici]] Ker nobeno sodobno mesto ni prekrilo številnih stavb v Italici iz obdobja ''nova urbs'', je rezultat nenavadno dobro ohranjeno rimsko mesto s tlakovanimi rimskimi ulicami in mozaičnimi tlemi, ki so še vedno na mestu. Številne bogate najdbe si lahko ogleda tudi v Arheološkem muzeju v Sevilli, kjer je znameniti marmorni kip Trajana.<ref>{{Cite web|url=https://www.museosdeandalucia.es/web/museoarqueologicodesevilla|title=Inicio - Museo arqueológico de Sevilla|website=www.museosdeandalucia.es|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref> Arheološko najdišče Italica obsega predvsem ''nova urbs'' s številnimi lepimi stavbami iz Hadrijanovega obdobja. Prvotni ''vetus urbs'' (staro mestno jedro) leži pod sedanjim mestom Santiponce. Obsežna izkopavanja in obnova najdišča so bila opravljena nedavno in se nadaljujejo. Majhne terme in gledališče so med najstarejšimi vidnimi ostanki, oba zgrajena pred Hadrijanom. Amfiteater v Italici je bil takrat tretji največji v rimskem cesarstvu, nekoliko večji od amfiteatra v Toursu v Franciji. Sprejel je 25.000 gledalcev, kar je približno polovico manj kot Kolosej v Rimu. Velikost je presenetljiva, saj naj bi bilo takrat prebivalstvo mesta le 8000 in kaže, da je lokalna elita s pomočjo iger in gledaliških predstav, ki so jih financirali kot magistrati in javni uradniki, izkazovala status, ki se je razširil daleč preko same Italike. Iz istega obdobja izvira elitna četrt z več lepimi (in dragimi) hišami, okrašenimi s čudovitimi mozaiki, ki so vidne še danes, zlasti: *Hiša Eksedre *Hiša Neptunov mozaik *Hiša ptic mozaik *Hiša planetarija mozaik *Hiša Hilas *Hiša rodoskega dvorišča. === Traianeum === Traianeum je bil velik, impozanten tempelj v čast cesarja Trajana, ki ga je zgradil njegov posvojeni sin in naslednik Hadrijan. Zaseda osrednjo dvojno [[insula|insulo]] na najvišji točki ''nova urbs''. Meri 108 x 80 m in ga obdaja velik trg s [[portik]]om, okoli katerega se izmenjujejo pravokotne in polkrožne [[eksedra|eksedre]], v katerih so skulpture. Tempeljsko območje je bilo okrašeno z več kot sto stebri dragega marmorja Cipollino iz Evbeje in različnimi fontanami.<ref>P. León, ''Traianeum de Itálica'', Sevilla, 1988.</ref> === Akvadukt === [[File:Aqueduct plan.jpg|thumb|upright=1.10|Trasa akvadukta]] Akvadukt,<ref>{{Cite web|url=http://www.romanaqueducts.info/aquasite/italica/|title=Roman aqueducts: Italica (country)|website=www.romanaqueducts.info|accessdate=Nov 26, 2022}}</ref> dolg 37 km, je bil prvič zgrajen v 1. stoletju našega štetja in podaljšan pod Hadrijanom, da bi dodal oddaljenejši vir za oskrbo razširjenega mesta.<ref>Alicia M. Canto, [https://www.academia.edu/1075561/El_acueducto_romano_de_It%C3%A1lica "El acueducto romano de Itálica"], ''Madrider Mitteilungen'' 20, 1979, 282-337. [https://www.traianvs.net/italica/index.php There is a more complete 2002 digital version].</ref> Napajal je ogromno cisterno na robu mesta, ki je ostala nedotaknjena.<ref>M. Pellicer, "Excavaciones en Italica (1978-79). Muralla, cloacas y cisterna", ''Itálica, Santiponce (Sevilla)'', E.A.E. nr. 121, Madrid, 205-224: [https://www.traianvs.net/italica_imgs/italica49.html The reconstruction]</ref> Nekateri stebri lokov so še vedno vidni v bližini mesta. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="150px"> File:House of the Planetarium, Italica, Hispania Baetica, Spain (31295879142).jpg|House of the Planetarium File:Mosaics in Casa de Planetarium Italica Santiponce Andalucia Spain.JPG|Detail of the Mosaic Floor of the House of the Planetarium File:Ancient Roman theatre in Itálica 02.jpg|Ancient Roman Theater File:Teatro romano de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 46.JPG|Detail of Roman Theater File:Teatro romano de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 01.JPG|Panorama of exterior of Roman Theater File:The House of the Birds, Italica, Spain (31379398426).jpg|The House of the Birds, Italica, Spain File:The House of the Birds, Italica, Spain (31046104200).jpg|House of the Birds, Italica, Spain File:The Cardo Maximus, Italica, Spain (31270760842).jpg|The Cardo Maximus File:Conjunto Arqueológico de Itálica (32803870702).jpg|Roman columns File:Opus sectile, Itálica.jpg|Mosaic in the Exedra File:Busto de Adriano 01.jpg|Bust of Hadrian, Italica Archeological Museum File:Anfiteatro de las ruinas romanas de Itálica, Santiponce, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 15.jpg|Vestigia pedis File:Medea (Eurípides).jpg|The Drama Medea, presented at the Italica Roman Theater </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.juntadeandalucia.es/cultura/museos/CAI/?lng=en Italica homepage] from the Andalusian Council * [https://www.livius.org/io-iz/italica/italica1.html Historical overview] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121229041856/https://www.livius.org/io-iz/italica/italica1.html |date=2012-12-29 }} from Livius.org * [https://exprilo.com/tour/seville-italica-tour/ Italica City Ruins details] Exprilo [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Leto 206 pr. n. št.]] [[Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji]] qdf3wao1dlkez3vlwkesyikk9gyo4aq 14 607651 6740857 2026-08-22T13:35:14Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Centrolophidae so družina žarkoplavutnic v redu [[Scombriformes]]. {{Commons cat|Centrolophidae}} [[Kategorija:Scombriformes]]« 6740857 wikitext text/x-wiki Centrolophidae so družina žarkoplavutnic v redu [[Scombriformes]]. {{Commons cat|Centrolophidae}} [[Kategorija:Scombriformes]] c0oen1zjwopd70p0j4jzin3hl3lmsia 10 607652 6740859 2026-08-22T13:38:32Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Patagonska elegina|Eleginops |parent=Eleginopidae |refs= {{FishBase genus | genus = Eleginops | month = June | year = 2021}} }}« 6740859 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Patagonska elegina|Eleginops |parent=Eleginopidae |refs= {{FishBase genus | genus = Eleginops | month = June | year = 2021}} }} 6azgglrf37t2r0glbotvj4bzgrz37wb 10 607653 6740860 2026-08-22T13:39:09Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Patagonska elegina|Eleginopidae |parent=Notothenioidei |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 465 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6740860 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Patagonska elegina|Eleginopidae |parent=Notothenioidei |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 465 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} dj7iz5rpvslbwe2lsvw0ypvtrxp9h55 14 607654 6740872 2026-08-22T13:58:52Z Janezdrilc 3152 N 6740872 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Občina Solčava]] [[Kategorija:Župani občin v Sloveniji|Solčava]] rao5cx7ysxdeymydbqq7bbezacy0jjz 0 607655 6740887 2026-08-22T14:19:04Z Jurij5 159659 nova stran z vsebino: »'''Knjiga preroka Izaije''' (hebrejsko {{lang|he|יְשַׁעְיָהוּ}}, ''Yəšaʿyāhū''; grško {{lang|grc|Ἠσαΐας}}, ''Ēsaḯas''; latinsko ''Liber Isaiae'') je prva in najobsežnejša med preroškimi knjigami [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. V judovskem kanonu sodi med [[Poznejši preroki|poznejše preroke]] (skupaj z [[Jeremija (prerok)|Jeremijo]], [[Ezekiel]]om in [[Dvanajst malih prerokov|Dvanajsterimi]]), v krščanskem kanonu pa odpira skupino v...« 6740887 wikitext text/x-wiki '''Knjiga preroka Izaije''' (hebrejsko {{lang|he|יְשַׁעְיָהוּ}}, ''Yəšaʿyāhū''; grško {{lang|grc|Ἠσαΐας}}, ''Ēsaḯas''; latinsko ''Liber Isaiae'') je prva in najobsežnejša med preroškimi knjigami [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. V judovskem kanonu sodi med [[Poznejši preroki|poznejše preroke]] (skupaj z [[Jeremija (prerok)|Jeremijo]], [[Ezekiel]]om in [[Dvanajst malih prerokov|Dvanajsterimi]]), v krščanskem kanonu pa odpira skupino velikih prerokov. Ime preroka pomeni »GOSPOD rešuje« oziroma »GOSPODOVO rešenje«.<ref name="Hahn">Scott Hahn, ''Catholic Bible Dictionary'' (New York: Image, 2009), gesli »Isaiah« in »Isaiah, Book of«.</ref><ref name="Bergsma">John Bergsma in Brant Pitre, ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament'' (San Francisco: Ignatius Press, 2018), pogl. 30.</ref> [[Slika:Michelangelo, profeti, Isaiah 01.jpg|thumb|250px|[[Michelangelo]] – prerok [[Izaija (prerok)|Izaija]] na stropu [[Sikstinska kapela|Sikstinske kapele]] (freska, 1509)]] Knjiga obsega 66 poglavij in se v nadpisu predstavi kot »videnje Izaija, Amócovega sina, ki ga je videl o Judu in Jeruzalemu v dneh Uzíja, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev«.<ref name="SPJ1">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (Ljubljana: Družina, 2024), Iz 1,1.</ref> Zgodovinski prerok Izaija je deloval v [[Jeruzalem]]u v drugi polovici 8. stoletja pr. n. št., v času asirske ekspanzije. Knjiga pa v kanonični obliki sega od sodbe nad Judom in Izraelom prek tolažbe izgnancev do vizije novega neba in nove zemlje. Zaradi mesijanskih preroštev, pesmi o Gospodovem služabniku in vpliva na [[Nova zaveza|Novo zavezo]] jo je krščansko izročilo imenovalo tudi »peti evangelij«.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Naslov in mesto v kanonu == Hebrejsko ime knjige je enako imenu preroka (''Yəšaʿyāhū'', krajše ''Yəšaʿyâ''). V [[Tanak|hebrejski Bibliji]] je Izaija prva knjiga poznejših prerokov (hebr. ''neviʾim ʾaḥaronim''). V [[Septuaginta|Septuaginti]] in v zahodnem krščanskem kanonu, ki ga je utrdila [[Vulgata]], stoji na čelu velikih prerokov pred Jeremijo, Ezekielom in [[Daniel (prerok)|Danielom]]. V nekaterih starodavnih grških rokopisih so mali preroki postavljeni pred Izaijo, vendar se je v zahodnem izročilu uveljavil vrstni red velikih prerokov na začetku preroškega korpusa.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Knjiga je imela izjemen položaj že v judovstvu drugega templja. Med [[Kumranski rokopisi|zvitki z Mrtvega morja]] so našli ostanke enaindvajsetih izvodov Izaija in edini popolnoma ohranjeni biblični svitek iz Kumrana je t. i. Veliki Izaijev svitek (1QIsa^a) iz 2. oziroma 1. stoletja pr. n. št. V Novi zavezi je Izaija za Psalmi najpogosteje navedena starozavezna knjiga (okoli petdeset neposrednih navedkov in več kot štirideset parafraz).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Struktura == Knjiga ima 66 poglavij in se v literarni in zgodovinski analizi običajno deli na dva velika sklopa, ki ju povezuje zgodovinski most o kralju Ezekíju: sodbo in rešitev Siona pred Asirijo (Iz 1–39) ter tolažbo in obnovo Siona po babilonski katastrofi (Iz 40–66). Drugi sklop se pogosto razdeli še na Iz 40–55 in Iz 56–66. Delitev ne pomeni nujno treh ločenih knjig, temveč opisuje premik perspektive od asirske grožnje 8. stoletja k babilonskemu izgnanstvu in poizgnanski obnovi.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC1">Joseph Jensen in William H. Irwin, »Isaiah 1–39«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 229–248.</ref> === Uvod: sodba in upanje za Jeruzalem (Iz 1–12) === Nadpis (Iz 1,1) umesti videnje v vladavine štirih judovskih kraljev. Prvo poglavje je programski uvod: tožba nad upornimi »sinovi«, zavrnitev hinavskega kulta, vabilo k spreobrnjenju (»če bodo vaši grehi kakor šarlat, bodo postali beli kakor sneg«) in obljuba, da bo Sion spet zvesto mesto.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC1" /> Videnje o gori Gospodove hiše (Iz 2,2–4) napoveduje, da bodo poslednje dni vsi narodi romali v Jeruzalem, da bi se učili Gospodove poti, in da bodo meče prekovali v lemeže.<ref name="SPJ2">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (2024), Iz 2,2.</ref> Pesem o vinogradu (Iz 5,1–7) predstavi Izrael kot Gospodov vinograd, ki je namesto grozdja obrodil divje jagode. Sledi šest »gorja« nad družbeno krivico, pijančevanje, laž in prevzetnost.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC1" /> Poklicno videnje (Iz 6) je postavljeno v leto smrti kralja Uzíja. Prerok vidi Gospoda na visokem prestolu; serafi kličejo: »Svet, svet, svet je Gospod nad vojskami.« Žerjavica z oltarja očisti Izaijeve »nečiste ustnice«, on pa se javi: »Tukaj sem, pošlji mene!« Poslanstvo je paradoksno: oznanjati, dokler ljudstvo ne ogluší in oslepi, vendar ostane »sveto seme« kot panj po poseku.<ref name="SPJ6">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (2024), Iz 6,1.3.8.</ref><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC1" /> T. i. Emanuelova knjiga (Iz 7–12) povezuje otroke-znamenja s sirsko-efraimsko vojno (ok. 735–732 pr. n. št.). Izaija pozove kralja Aháza, naj zaupa Gospodu in ne Asiriji. Ko kralj noče znamenja, prerok oznani: »Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.«<ref name="SPJ7">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (2024), Iz 7,14.</ref> Sinova Sear-Jašúb (»ostanek se vrne«) in Maher-Šalal-Haš-Baz (»hiter plen, hitra kočija«) sta živa znamenja sodbe in upanja. Sledita kraljevski preroštvi o detetu z imeni »Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke, Knez miru« (Iz 9,5) in o mladiki iz Jesejeve korenike, na kateri počiva Gospodov duh (Iz 11,1–9). Enota se sklene z zahvalnima pesmima (Iz 12).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC1" /> === Osrednji del Prvega Izaija: narodi, »apokalipsa« in asirska kriza (Iz 13–39) === Izreki zoper narode (Iz 13–23) se začnejo z Babilonom, čeprav je v 8. stoletju glavna sila Asirija; vključenih je dvanajst prizadetih dežel in mest, med njimi Asirija, Filisteja, Moab, Damask, Egipt, Edom, Arabija, Jeruzalem (»dolina videnja«) in Tir. Sledi t. i. Izaijeva apokalipsa (Iz 24–27): sodba nad vso zemljo, slovesna gostija narodov na Sionu, odstranitev smrti in obnovljeni vinograd, ki napolni svet s sadom.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC1" /> Poglavja 28–35 se vračajo k neposredni asirski grožnji. Prerok graja opite voditelje Efraima in Jeruzalema, svari pred zanašanjem na Egipt in obljublja, da se bo skriti »Učitelj« razodel (Iz 30,19–21). Iz 33–35 slavi obnovo Siona: slepi bodo videli, gluhi slišali, v puščavi bo »sveta pot«.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC1" /> Zgodovinski sklop Iz 36–39 je vzporednica k 2 Kr 18–20. Sanherib oblega Jeruzalem (701 pr. n. št.); Ezekíja moli, Izaija oznani rešitev, Gospodov angel udari asirsko vojsko. Sledi Ezekíjeva bolezen, ozdravitev in nespametno pokazanje zakladov babilonskim odposlancem. Izaija tedaj napove, da bodo Ezekíjevi potomci odpeljani v Babilon (Iz 39,5–7). Tako se prvi del knjige sklene z mostom k babilonski temi drugega dela.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC1" /> === Tolažba Siona: Drugi Izaija (Iz 40–55) === Drugi del se začne z ukazom: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo.«<ref name="SPJ40">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (2024), Iz 40,1.</ref> Glas v puščavi kliče, naj pripravijo pot Gospodu (Iz 40,3). Prevladujejo tolažba, oster [[monoteizem]], posmeh malikom, oznanilo novega eksodusa iz Babilona in štiri klasične pesmi o Gospodovem služabniku (Iz 42,1–4; 49,1–6; 50,4–9; 52,13–53,12). Gospod je prvi in zadnji, razen njega ni boga; maliki so »veter in nič«.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC2">Carroll Stuhlmueller, »Deutero-Isaiah and Trito-Isaiah«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 329–348.</ref> Perzijski kralj [[Kir Veliki|Kir]] je imenovan Gospodov pastir in maziljenec, ki bo dal pozidati Jeruzalem in postaviti tempelj (Iz 44,28–45,1).<ref name="SPJ44">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (2024), Iz 44,28; 45,1.</ref> Četrta pesem o služabniku opisuje preziranega, ki »je nosil naše trpljenje« in je »bil ranjen zaradi naših grehov«; po njegovih ranah je zdravilo za mnoge.<ref name="SPJ53">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (2024), Iz 53,4–5.</ref> Enota se sklene z vabilom k večni zavezi, utemeljeni v Gospodovi zvestobi [[David (kralj)|Davidu]] (Iz 55).<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC2" /> === Obnova, novi tempelj in nova stvaritev: Tretji Izaija (Iz 56–66) === Zadnji sklop ohranja tolažbo, vendar loči zveste »služabnike« od odpadnikov in odpira vrata tujcem ter evnuhom, ki se držijo zaveze (Iz 56,1–8). Sion je nevesta, ki dobi novo ime; narodi prinašajo bogastvo k oltarju. V Iz 61,1 govori maziljeni oznanjevalec: »Duh Gospoda Boga je nad menoj … da oznanim veselo vest ubogim.«<ref name="SPJ61">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (2024), Iz 61,1.</ref> Knjiga se izteče v obljubo: »ustvaril bom novo nebo in novo zemljo« (Iz 65,17), v romanje vsega mesa na sveto goro in v oster zaključek o črvih in ognju, ki ne ugasneta (Iz 66,24).<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC2" /> == Teološka sporočila i prerokbe == Osrednji naslov Boga v knjigi je »Sveti Izraelov«. Svetost pomeni hkrati nedostopno veličino (Iz 6) in zvestobo zavezi: Gospod sodi hinavski kult in družbeno krivico, vendar ne opusti Siona. Jeruzalem/Sion je teološko središče: mesto je nevesta, sveta gora, mikrokozmos prihodnje stvaritve in cilj romanja narodov.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC1" /> [[Slika:Great Isaiah Scroll.jpg|thumb|left|Veliki Izaijev svitek (1QIsa^a) iz Kumrana, 2./1. stoletje pr. n. št., danes v Izraelskem muzeju]] Izaija vsebuje več odlomkov, ki jih Nova zaveza in poznejše krščansko izročilo razlagata kot napovedi Jezusa kot Mesija. Med najpogosteje navajanimi so: * Izaija 7,14 – mlada žena (almah) bo spočela in rodila sina, ki mu bo ime Emanuel, »Bog z nami«. Evangelij po Mateju 1,23 ta odlomek povezuje z deviškim rojstvom. * Izaija 9,1–7 – otrok, rojen iz Davidovega rodu, ki bo imenovan »Čudoviti svetovalec, Mogočni Bog, Večni Oče in Knez miru« ter bo prinesel luč Galileji; odlomek je uporabljen v Mateju 4,15–16. * Izaija 11,1–10 – poganjek iz Jesejeve korenine, na katerem bo počival Gospodov Duh. * Izaija 40,3 – »glas vpijočega v puščavi«, ki pripravlja pot Gospodu; vsi štirje evangeliji ga povezujejo z Janezom Krstnikom. * Izaija 42,1–4 – Služabnik, ki ne bo vpil niti povzdigoval glasu, vendar bo narodom prinesel pravico; odlomek je citiran v Mateju 12,18–21. * Še posebej pomembna je četrta pesem o Služabniku v Izaiju 52,13–53,12 – zaničevani, molčeči in prebodeni trpeči Služabnik, ki nosi grehe mnogih in je pozneje poveličan. Ta odlomek se obsežno uporablja za razlago Jezusovega trpljenja, smrti in odrešilnega dela (Matej 8,17; Luka 22,37; Apostolska dela 8,32–35; 1 Peter 2,22–25).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> Izaija vzporedno opisuje novo Božjo rešitev: tako kot je Bog nekoč rešil Izraelce iz Egipta, jih bo znova zbral iz Asirije, Babilona in drugih krajev ter jih pripeljal na Sion po »sveti poti«. Ob tem bo Bog obnovil svet, prinesel mir in vzpostavil svoje kraljestvo ([[eshatologija]]). V to novo skupnost bodo vključeni tudi tujci in evnuhi (Iz 56 i 66), zato Božje ljudstvo ne bo več omejeno samo na Izraelce.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC2" /> Iz 11,2–3 v septuagintski obliki je v katoliškem izročilu vir nauka o [[Sedem darov Svetega Duha|sedmih darovih Svetega Duha]] (modrost, um, svet, moč, vedenje, pobožnost, strah Božji).<ref name="Hahn" /> == Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost == Judovsko in krščansko izročilo pripisuje vso knjigo preroku Izaiju, Amozovemu sinu. Kroniška knjiga se sklicuje na »videnje preroka Izaija, Amozovega sina« glede Ezekíjevih dejanj (2 Krn 32,32). [[Sirah]] (Sir 48,22–25) Izaiju pripisuje tako podaljšanje kraljevega življenja kakor tolažbo žalostnim na Sionu in razodetje »skritih reči, preden so se zgodile« – torej tudi drugi del knjige. [[Jožef Flavij]] poroča, da naj bi Kir Izaijevo prerokbo o sebi prebral in zato dovolil vrnitev Judov.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> [[Slika:Isaiah's Lips Anointed with Fire.jpg|thumb|[[Benjamin West]] – ''Izaijeve ustnice maziljene z ognjem'' (ok. 1784), prizor poklicnega videnja iz Iz 6]] Sodobna kritična eksegeza od 18. stoletja in zlasti od Bernarda Duhma (1892) knjigo večinoma deli na tri korpuse: Prvi Izaija (1–39) iz 8. stoletja pr. n. št.; Drugi oziroma Deutero-Izaija (40–55), anonimni prerok ob koncu babilonskega izgnanstva (sredina 6. stoletja); Tretji oziroma Trito-Izaija (56–66) iz poizgnanskega Jeruzalema. Argumenti so premik iz Asirije na Babilon, sprememba tona od sodbe k tolažbi in izrecno imenovanje Kira. Jensen in Irwin v ''New Jerome Biblical Commentary'' Iz 1–39 povezujeta z delovanjem zgodovinskega preroka od poklica leta 742 pr. n. št. (smrt Uzíja) do Senaheribovega pohoda 701 pr. n. št., z dodatki in uredniškimi plastmi. Stuhlmueller Drugega in Tretjega Izaija umešča v izgnansko oziroma poizgnansko okolje ter v njiju vidi teološki razvoj tem, ki so nakazane že v prvem delu.<ref name="NJBC1" /><ref name="NJBC2" /><ref name="Hahn" /> Katoliška literatura (Bergsma–Pitre, Hahn) poudarja, da delitev na tri avtorje ni edina možna razlaga. Babilon je omenjen že v Iz 13–14, 21 in 39; slovar in motivi (Sveti Izraelov, Sion, ostanek, slepota/gluhost, novi eksodus) se ponavljajo skozi vso knjigo; sam Drugi Izaija utemeljuje verodostojnost Gospoda prav s tem, da napove reči, »preden vzkalijo«. Če se prizna možnost pravega prerokovanja, ni nujno, da omenjanje Kira izključuje 8. stoletje. Hkrati velja, da je za vero in liturgijo normativna končna kanonična oblika knjige, ne rekonstruirane predstopnje.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Zgodovinsko jedro Prvega Izaija se ujema z asirskim 8. stoletjem: sirsko-efraimska vojna, padec Damaska (732) in Samarije (722), Ezekíjeva reforma in Senaheribov pohod 701 pr. n. št. Senaheribova prizma potrjuje obleganje Judeje in »ptičje kletke« okoli Ezekíja, ne pa angela, ki bi pobil vojsko; biblično in asirsko poročilo se dopolnjujeta, če se upoštevata propagandni slog obeh strani. Tradicija o Izaijevi mučeniški smrti pod Manasejem (žaganje na pol, ok. 668 pr. n. št.) je ohranjena v apokrifnem ''Mučeništvu Izaija'' in v poznejšem judovskem izročilu, v kanoničnem besedilu pa ni neposredno povedana.<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC1" /> == Glej tudi == * [[Izaija (prerok)|Izaija]] * [[Jeremija (prerok)|Jeremija]] * [[Ezekiel]] * [[Ezekija]] * [[Ahaz]] * [[Kir Veliki]] * [[Babilonsko suženjstvo]] * [[Kumranski rokopisi]] * [[Mesija]] * [[Sion]] * [[2. knjiga kraljev|Druga knjiga kraljev]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bergsma, John in Brant Pitre. ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament''. San Francisco: Ignatius Press, 2018 (pogl. 30: Isaiah). * Brown, Raymond E., Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.). ''The New Jerome Biblical Commentary''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990 (Jensen, Joseph in William H. Irwin, »Isaiah 1–39«, str. 229–248; Stuhlmueller, Carroll, »Deutero-Isaiah and Trito-Isaiah«, str. 329–348). * Hahn, Scott. ''Catholic Bible Dictionary''. New York: Image, 2009 (gesli »Isaiah« in »Isaiah, Book of«). * ''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja''. Ljubljana: Družina, 2024 (Izaija, z opombami). == Zunanje povezave == * [https://bozjabeseda.si/29 Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja – Izaija] * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz&id12=1&pos=0&set=2&l=sl Slovenski standardni prevod (SSP) – Izaija] {{Sveto pismo}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Starozavezne knjige]] 5f70a58xe0y195n8inncqfxgl9emuso 10 607656 6740890 2026-08-22T14:26:44Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= familia |link=Kirurgi|Acanthuridae |parent=Acanthuroidei |extinct= |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6740890 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= familia |link=Kirurgi|Acanthuridae |parent=Acanthuroidei |extinct= |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} mwlptd88bjnbown8pr0knu5xd0tzpsd 10 607657 6740891 2026-08-22T14:27:23Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Acanthuroidei |parent=Acanthuriformes |refs = {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 497-502 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6740891 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Acanthuroidei |parent=Acanthuriformes |refs = {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 497-502 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} 30eojt21drjp4iw5sxqiv9cyi91zcz6 14 607658 6740895 2026-08-22T14:34:02Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat}} {{wikispecies|Acanthuridae}} Kirurgi so ribe v družini '''Acanthuridae'''. [[Kategorija:Acanthuriformes]]« 6740895 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} {{wikispecies|Acanthuridae}} Kirurgi so ribe v družini '''Acanthuridae'''. [[Kategorija:Acanthuriformes]] nmsupourdjmy85qsag9utmwpcq8m78i 14 607659 6740899 2026-08-22T14:39:03Z Ljuba24b 92351 nova kat 6740899 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Mérida}} {{Cat main|Mérida, Španija}} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] l7nh1ohnqzvg64f24gji7xx92cs2hfe 14 607660 6740907 2026-08-22T14:44:56Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Psychrolutidae}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]]« 6740907 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Psychrolutidae}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]] irbmdcn2bfv5ewf9p7snqu9o51qq0fi 0 607661 6740911 2026-08-22T14:59:53Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740911 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Rimsko gledališče v Méridi | native_name = Teatro Romano de Mérida | native_name_lang = | image = Ancient Roman theatre in Mérida 2023.jpg | caption = | type = [[Rimsko gledališče (zgradba)|Rimsko gledališče]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | coordinates = {{Coord|38|54|55.4|N|6|20|18.6|W|display=inline, title|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Roman Theatre | designation1_date = 1993 (17. zasedanje) | designation1_partof = "Roman Theatre, Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the Archaeological Ensemble of Mérida | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-005] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Španija | designation2_offname = Teatro Romano | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000107 }} }} '''Rimsko gledališče v Méridi''' je [[rimsko gledališče (zgradba)|rimsko gledališče]] v rimski koloniji Emerita Augusta – današnja [[Mérida, Španija|Mérida]] v [[Španija|Španiji]] –, glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Njegovo gradnjo je spodbudil konzul Vipsanius Agrippa in je bilo zgrajeno v letih 16–15 pr. n. št. V antičnem Rimu so ga uporabljali za rimske gledališke predstave. Od leta 1933 gosti Mednarodni festival klasičnega gledališča v Méridi. Gledališče je bilo večkrat prenovljeno, predvsem konec 1. stoletja ali v začetku 2. stoletja n. št. (morda v času vladavine cesarja [[Trajan]]a), ko je bila postavljena sedanja fasada ''[[Prednja skena|scaenae frons]]'', in še eno v času [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] (med 330 in 340 n. št.), ki je uvedla nove dekorativno-arhitekturne elemente in prehod okoli spomenika. Po opustitvi gledališča v pozni antiki so ga počasi zasuli z zemljo, vidni so bili le zgornji sloji sedežev (''summa cavea''). V lokalnem izročilu se je kraj imenoval ''Sedem stolov'', kjer je po izročilu več mavrskih kraljev sedelo, da bi odločali o usodi mesta. Zgrajeno je bilo kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z [[Amfiteater v Méridi|amfiteatrom v Méridi]]. Danes sta oba del [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološkega najdišča v Méridi]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. Gledališče je ena najbolj znanih in obiskanih znamenitosti v Španiji, velja za špansko kulturno ikono in je bilo izbrano za enega od 12 zakladov Španije. == Enklava [[File:Teatro romano de Mérida en el siglo XIX..jpg|thumb|Rimsko gledališče leta 1867, pred arheološkimi izkopavanji. Foto: J. Laurent]] Gledališče je v arheološkem parku Mérida, enem največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji. Gledališče je stalo na robu rimskega mesta ob mestnem obzidju. Nekateri sedeži so bili vgrajeni v hrib, imenovan Cerro de San Albin. == Zgradba == Zgrajeno je v skladu s pravili [[Vitruvij]]evih razprav, ustreza tipičnemu rimskemu modelu. Struktura kaže podobnosti z gledališči v [[Dougga|Douggi]] ([[Tunizija]]), [[Orange, Vaucluse|Orangeju]] ([[Francija]]), [[Pompeji]]h ([[Italija]]) in [[Rim]]u. === Tribune in orkestra === Polkrožna oblika tribun ([[cavea]]) je vključena v naklon hriba Cerro de San Albin. V svojem času je imela kapaciteto 6000 sedežev. Premer je približno 86 metrov. Tribune so razdeljene na tri območja: najbolj notranja ''ima cavea'', (22 vrst), ''media cavea'' (5 vrst) in ''summa cavea'', pri čemer je slednja danes močno dotrajana. Prve vrste ''ima cavea'', kjer so sedeli bogatejši družbeni sloji, so razdeljene na pet radialnih sektorjev ''cunei'', omejenih stopnic, vodoravno raven in ''praecinctio'' hodnika, ki jo ločuje od zgornjih tribun. Šest vrat na vrhu omogoča dostop do hodnika, ki ga pokriva polkrožna kupola, ki služi kot vhodna in izhodna vrata na obeh skrajnih straneh. Srednja in zgornja cavea imata po pet vrst sedežev in ju podpira kompleksen sistem lokov in banjastih obokov. Skupaj trinajst zunanjih vrat omogoča dostop in vhod v gledališče. ''Orkestra'' je polkrožen prostor, tlakovan z belim in modrim [[marmor]]jem, namenjen zboru. Obdajajo ga trije častni nivoji za oblasti in so od tribun ločeni z marmornim [[parapet]]om, katerega fragmenti so ostali. Spredaj je nizek zid z izmeničnimi ravnimi in ukrivljenimi deli, ločen od odra. === Oder === [[File:Merida Roman Theatre2.jpg|thumb|left|Oder]] Sprednji rob odrske ''[[Proskenij|proscenie]]'' je bil iz kamna, pravokotna ploščad ''pulpitum'' pa je bila prvotno prekrita z lesom. V tleh ima luknje, ki so v antiki služile za postavitev stebrov za kuliso in drugo infrastrukturo. Spodaj postavljen ''porticus post scaenam'' (frons frons) je najbolj spektakularna značilnost gledališča. Širok je 7,5 m, dolg 63 m in skupno visok 17,5 m. Sestavljen je iz podstavka iz tlakovanih rdečih marmornih kamnov, na katerem stojijo [[korintski slog|korintski]] stebri z modrimi žilami marmorja kot stebri z belimi podstavki in [[kapitel]]i. Ti stebri podpirajo ogredje z [[arhitrav]]om in bogato okrašenimi [[friz]]i in venci. Velika marmorna stena obdaja zadnji del odrske ''scaenae frons''. Dekor tega dela dopolnjujejo začasne skulpture med stebri, originali pa so shranjeni v bližnjem Narodnem muzeju rimske umetnosti. To so boginja Cerera, Pluton, Prozerpina in drugi liki s togami in oklepi, ki so bili interpretirani kot cesarski portreti. Vstop igralcev na oder omogočajo troja vrata: ena osrednja ''valva regia'' in dvoja stranska ''valva hospitalium''. Ob straneh in zadaj je več enot, ki so jih uporabljali nastopajoči igralci in tehniki. Ni znano, kakšna je bila prvotna sprednja stran odra, saj je bila sedanja očitno zgrajena pod cesarjem Trajanom. === Peristil === [[File:Spainmeridateatroromano03.jpg|thumb|right|Pogled na peristil in gledališče za njim]] Za odrom je vrt, obdan s stebri in štirikotnim [[portik]]om. [[Peristil]] je bil uporabljen kot rekreacijsko območje. Na dnu tega vrta, na osi z glavnimi vrati odra, je majhna soba, posvečena cesarskemu kultu, kar se odraža v najdbi kiparskega portreta cesarja Cezarja Avgusta, oblečenega kot ''pontiff maximus''. V severnem kotu peristila, visoko nad vrtom, so latrine, na zahodu pa ostanki hiše, zgrajene po opustitvi gledališča. Ta rezidenca ima dvorišče, obdano s stebri in [[pilaster|pilastri]], ter več sob, nekatere z [[apsida|apsido]], večina pa s [[freska]]mi, ki prikazujejo človeške figure v naravni velikosti. == Izkopavanja in restavriranje == [[File:Estatua5 en el Teatro de Merida.jpg|thumb|upright|Eden od kipov na gledališkem odru]] Do konca 19. stoletja so bili edini vidni ostanki gledališča tako imenovani 'Sedem stolov', ostanki vrhov tribun in oblikovan betonski podstavek, prekrit z granitnimi bloki, ki so sestavljali fasado stavbe. Izkopavanja gledališča so se začela leta 1910,<ref>{{cite book |last1=Rogerio-Candelera |first1=Miguel Angel |last2=Lazzari |first2=Massimo |last3=Cano |first3=Emelio |title=Science and Technology for the Conservation of Cultural Heritage |date=2013 |publisher=CRC Press |isbn=978-0-203-50801-5 |page=425 |url=https://books.google.com/books?id=q3YZBwAAQBAJ&pg=PA425 |accessdate=Sep 27, 2019}}</ref> pod vodstvom arheologa Joséja Ramóna Mélide. Omejeni viri in metodologija niso bili ugodna za napredek rekonstrukcije, kar je izkopavanja zavleklo do konca 20. stoletja, ko so izkopali večino stavbe, pri čemer so dokumentirali številne stebre, karnise, kipe in druge gradbene materiale, zlasti sprednji oder. Izkopano gledališče je bilo prvič uporabljeno za uprizoritev predstave leta 1933.<ref>{{cite book |last1=Delgado |first1=Maria M. |title=Other' Spanish theatres: erasure and inscription on the twentieth-century Spanish stage |date=2003 |publisher=Manchester University Press |isbn=0-7190-5975-5 |page=62 |url=https://books.google.com/books?id=tQBfAAAAMAAJ}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih je bil sprednji oder obnovljen pod vodstvom arhitekta in arheologa Joséja Menéndeza Pidala y Álvareza. == Današnja uporaba == Poleg tega, da je najbolj obiskan spomenik v mestu, je od leta 1933 prizorišče Mednarodnega festivala klasičnega gledališča v Méridi. Ta festival klasičnega gledališča je najstarejši te vrste, ki se praznuje v Španiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category-inline|Ancient Roman theatre of Mérida}} * The museum where the original statues are housed http://museoarteromano.mcu.es/index_en.html * Reconstruction criteria of archaeologist José Menéndez Pidal y Álvarez http://institucional.us.es/revistas/arte/25/vol_II/art_15.pdf * Mérida Classical Theatre Festival information in English http://marcaespana.es/en/educacion-cultura-sociedad/cine-artes-escenicas/destacados/73/merida-classical-theatre-festival * Official website of the Mérida Classical Theatre Festival http://www.festivaldemerida.es/ [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 96]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] l25a31q6nj0jsx7gyrs0fk2pv6qih90 6740912 6740911 2026-08-22T15:03:39Z Ljuba24b 92351 dp 6740912 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Rimsko gledališče v Méridi | native_name = Teatro Romano de Mérida | native_name_lang = | image = Ancient Roman theatre in Mérida 2023.jpg | caption = | type = [[Rimsko gledališče (zgradba)|Rimsko gledališče]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | coordinates = {{Coord|38|54|55.4|N|6|20|18.6|W|display=inline, title|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Roman Theatre | designation1_date = 1993 (17. zasedanje) | designation1_partof = "Roman Theatre, Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the Archaeological Ensemble of Mérida | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-005] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Španija | designation2_offname = Teatro Romano | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000107 }} }} '''Rimsko gledališče v Méridi''' je [[rimsko gledališče (zgradba)|rimsko gledališče]] v rimski koloniji Emerita Augusta – današnja [[Mérida, Španija|Mérida]] v [[Španija|Španiji]] –, glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Njegovo gradnjo je spodbudil konzul Vipsanius Agrippa in je bilo zgrajeno v letih 16–15 pr. n. št. V antičnem Rimu so ga uporabljali za rimske gledališke predstave. Od leta 1933 gosti Mednarodni festival klasičnega gledališča v Méridi. Gledališče je bilo večkrat prenovljeno, predvsem konec 1. stoletja ali v začetku 2. stoletja n. št. (morda v času vladavine cesarja [[Trajan]]a), ko je bila postavljena sedanja fasada ''[[Prednja skena|scaenae frons]]'', in še eno v času [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] (med 330 in 340 n. št.), ki je uvedla nove dekorativno-arhitekturne elemente in prehod okoli spomenika. Po opustitvi gledališča v pozni antiki so ga počasi zasuli z zemljo, vidni so bili le zgornji sloji sedežev (''summa cavea''). V lokalnem izročilu se je kraj imenoval ''Sedem stolov'', kjer je po izročilu več mavrskih kraljev sedelo, da bi odločali o usodi mesta. Zgrajeno je bilo kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z [[Amfiteater v Méridi|amfiteatrom v Méridi]]. Danes sta oba del [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološkega najdišča v Méridi]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. Gledališče je ena najbolj znanih in obiskanih znamenitosti v Španiji, velja za špansko kulturno ikono in je bilo izbrano za enega od 12 zakladov Španije. == Enklava [[File:Teatro romano de Mérida en el siglo XIX..jpg|thumb|Rimsko gledališče leta 1867, pred arheološkimi izkopavanji. Foto: J. Laurent]] Gledališče je v arheološkem parku Mérida, enem največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji. Gledališče je stalo na robu rimskega mesta ob mestnem obzidju. Nekateri sedeži so bili vgrajeni v hrib, imenovan Cerro de San Albin. == Zgradba == Zgrajeno je v skladu s pravili [[Vitruvij]]evih razprav, ustreza tipičnemu rimskemu modelu. Struktura kaže podobnosti z gledališči v [[Dougga|Douggi]] ([[Tunizija]]), [[Orange, Vaucluse|Orangeju]] ([[Francija]]), [[Pompeji]]h ([[Italija]]) in [[Rim]]u. === Tribune in orkestra === Polkrožna oblika tribun ([[cavea]]) je vključena v naklon hriba Cerro de San Albin. V svojem času je imela kapaciteto 6000 sedežev. Premer je približno 86 metrov. Tribune so razdeljene na tri območja: najbolj notranja ''ima cavea'', (22 vrst), ''media cavea'' (5 vrst) in ''summa cavea'', pri čemer je slednja danes močno dotrajana. Prve vrste ''ima cavea'', kjer so sedeli bogatejši družbeni sloji, so razdeljene na pet radialnih sektorjev ''cunei'', omejenih stopnic, vodoravno raven in ''praecinctio'' hodnika, ki jo ločuje od zgornjih tribun. Šest vrat na vrhu omogoča dostop do hodnika, ki ga pokriva polkrožna kupola, ki služi kot vhodna in izhodna vrata na obeh skrajnih straneh. Srednja in zgornja cavea imata po pet vrst sedežev in ju podpira kompleksen sistem lokov in banjastih obokov. Skupaj trinajst zunanjih vrat omogoča dostop in vhod v gledališče. ''Orkestra'' je polkrožen prostor, tlakovan z belim in modrim [[marmor]]jem, namenjen zboru. Obdajajo ga trije častni nivoji za oblasti in so od tribun ločeni z marmornim [[parapet]]om, katerega fragmenti so ostali. Spredaj je nizek zid z izmeničnimi ravnimi in ukrivljenimi deli, ločen od odra. === Oder === [[File:Merida Roman Theatre2.jpg|thumb|left|Oder]] Sprednji rob odrske ''[[Proskenij|proscenie]]'' je bil iz kamna, pravokotna ploščad ''pulpitum'' pa je bila prvotno prekrita z lesom. V tleh ima luknje, ki so v antiki služile za postavitev stebrov za kuliso in drugo infrastrukturo. Spodaj postavljen ''porticus post scaenam'' (frons frons) je najbolj spektakularna značilnost gledališča. Širok je 7,5 m, dolg 63 m in skupno visok 17,5 m. Sestavljen je iz podstavka iz tlakovanih rdečih marmornih kamnov, na katerem stojijo [[korintski slog|korintski]] stebri z modrimi žilami marmorja kot stebri z belimi podstavki in [[kapitel]]i. Ti stebri podpirajo ogredje z [[arhitrav]]om in bogato okrašenimi [[friz]]i in venci. Velika marmorna stena obdaja zadnji del odrske ''scaenae frons''. Dekor tega dela dopolnjujejo začasne skulpture med stebri, originali pa so shranjeni v bližnjem Narodnem muzeju rimske umetnosti. To so boginja Cerera, Pluton, Prozerpina in drugi liki s togami in oklepi, ki so bili interpretirani kot cesarski portreti. Vstop igralcev na oder omogočajo troja vrata: ena osrednja ''valva regia'' in dvoja stranska ''valva hospitalium''. Ob straneh in zadaj je več enot, ki so jih uporabljali nastopajoči igralci in tehniki. Ni znano, kakšna je bila prvotna sprednja stran odra, saj je bila sedanja očitno zgrajena pod cesarjem Trajanom. === Peristil === [[File:Spainmeridateatroromano03.jpg|thumb|right|Pogled na peristil in gledališče za njim]] Za odrom je vrt, obdan s stebri in štirikotnim [[portik]]om. [[Peristil]] je bil uporabljen kot rekreacijsko območje. Na dnu tega vrta, na osi z glavnimi vrati odra, je majhna soba, posvečena cesarskemu kultu, kar se odraža v najdbi kiparskega portreta cesarja Cezarja Avgusta, oblečenega kot ''pontiff maximus''. V severnem kotu peristila, visoko nad vrtom, so latrine, na zahodu pa ostanki hiše, zgrajene po opustitvi gledališča. Ta rezidenca ima dvorišče, obdano s stebri in [[pilaster|pilastri]], ter več sob, nekatere z [[apsida|apsido]], večina pa s [[freska]]mi, ki prikazujejo človeške figure v naravni velikosti. == Izkopavanja in restavriranje == [[File:Estatua5 en el Teatro de Merida.jpg|thumb|upright|Eden od kipov na gledališkem odru]] Do konca 19. stoletja so bili edini vidni ostanki gledališča tako imenovani 'Sedem stolov', ostanki vrhov tribun in oblikovan betonski podstavek, prekrit z granitnimi bloki, ki so sestavljali fasado stavbe. Izkopavanja gledališča so se začela leta 1910,<ref>{{cite book |last1=Rogerio-Candelera |first1=Miguel Angel |last2=Lazzari |first2=Massimo |last3=Cano |first3=Emelio |title=Science and Technology for the Conservation of Cultural Heritage |date=2013 |publisher=CRC Press |isbn=978-0-203-50801-5 |page=425 |url=https://books.google.com/books?id=q3YZBwAAQBAJ&pg=PA425 |accessdate=Sep 27, 2019}}</ref> pod vodstvom arheologa Joséja Ramóna Mélide. Omejeni viri in metodologija niso bili ugodna za napredek rekonstrukcije, kar je izkopavanja zavleklo do konca 20. stoletja, ko so izkopali večino stavbe, pri čemer so dokumentirali številne stebre, karnise, kipe in druge gradbene materiale, zlasti sprednji oder. Izkopano gledališče je bilo prvič uporabljeno za uprizoritev predstave leta 1933.<ref>{{cite book |last1=Delgado |first1=Maria M. |title=Other' Spanish theatres: erasure and inscription on the twentieth-century Spanish stage |date=2003 |publisher=Manchester University Press |isbn=0-7190-5975-5 |page=62 |url=https://books.google.com/books?id=tQBfAAAAMAAJ}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih je bil sprednji oder obnovljen pod vodstvom arhitekta in arheologa Joséja Menéndeza Pidala y Álvareza. == Današnja uporaba == Poleg tega, da je najbolj obiskan spomenik v mestu, je od leta 1933 prizorišče Mednarodnega festivala klasičnega gledališča v Méridi. Ta festival klasičnega gledališča je najstarejši te vrste, ki se praznuje v Španiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category-inline|Ancient Roman theatre of Mérida}} * The museum where the original statues are housed http://museoarteromano.mcu.es/index_en.html * Reconstruction criteria of archaeologist José Menéndez Pidal y Álvarez http://institucional.us.es/revistas/arte/25/vol_II/art_15.pdf * Mérida Classical Theatre Festival information in English http://marcaespana.es/en/educacion-cultura-sociedad/cine-artes-escenicas/destacados/73/merida-classical-theatre-festival * Official website of the Mérida Classical Theatre Festival http://www.festivaldemerida.es/ [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] akzbuzqvoyxqq6zwhic884tassr5213 6741101 6740912 2026-08-23T04:27:05Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Rimsko gledališče (Mérida)]] na [[Rimsko gledališče, Mérida]]: standardizacija 6740912 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Rimsko gledališče v Méridi | native_name = Teatro Romano de Mérida | native_name_lang = | image = Ancient Roman theatre in Mérida 2023.jpg | caption = | type = [[Rimsko gledališče (zgradba)|Rimsko gledališče]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | coordinates = {{Coord|38|54|55.4|N|6|20|18.6|W|display=inline, title|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Roman Theatre | designation1_date = 1993 (17. zasedanje) | designation1_partof = "Roman Theatre, Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the Archaeological Ensemble of Mérida | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-005] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Španija | designation2_offname = Teatro Romano | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000107 }} }} '''Rimsko gledališče v Méridi''' je [[rimsko gledališče (zgradba)|rimsko gledališče]] v rimski koloniji Emerita Augusta – današnja [[Mérida, Španija|Mérida]] v [[Španija|Španiji]] –, glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Njegovo gradnjo je spodbudil konzul Vipsanius Agrippa in je bilo zgrajeno v letih 16–15 pr. n. št. V antičnem Rimu so ga uporabljali za rimske gledališke predstave. Od leta 1933 gosti Mednarodni festival klasičnega gledališča v Méridi. Gledališče je bilo večkrat prenovljeno, predvsem konec 1. stoletja ali v začetku 2. stoletja n. št. (morda v času vladavine cesarja [[Trajan]]a), ko je bila postavljena sedanja fasada ''[[Prednja skena|scaenae frons]]'', in še eno v času [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] (med 330 in 340 n. št.), ki je uvedla nove dekorativno-arhitekturne elemente in prehod okoli spomenika. Po opustitvi gledališča v pozni antiki so ga počasi zasuli z zemljo, vidni so bili le zgornji sloji sedežev (''summa cavea''). V lokalnem izročilu se je kraj imenoval ''Sedem stolov'', kjer je po izročilu več mavrskih kraljev sedelo, da bi odločali o usodi mesta. Zgrajeno je bilo kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z [[Amfiteater v Méridi|amfiteatrom v Méridi]]. Danes sta oba del [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološkega najdišča v Méridi]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. Gledališče je ena najbolj znanih in obiskanih znamenitosti v Španiji, velja za špansko kulturno ikono in je bilo izbrano za enega od 12 zakladov Španije. == Enklava [[File:Teatro romano de Mérida en el siglo XIX..jpg|thumb|Rimsko gledališče leta 1867, pred arheološkimi izkopavanji. Foto: J. Laurent]] Gledališče je v arheološkem parku Mérida, enem največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji. Gledališče je stalo na robu rimskega mesta ob mestnem obzidju. Nekateri sedeži so bili vgrajeni v hrib, imenovan Cerro de San Albin. == Zgradba == Zgrajeno je v skladu s pravili [[Vitruvij]]evih razprav, ustreza tipičnemu rimskemu modelu. Struktura kaže podobnosti z gledališči v [[Dougga|Douggi]] ([[Tunizija]]), [[Orange, Vaucluse|Orangeju]] ([[Francija]]), [[Pompeji]]h ([[Italija]]) in [[Rim]]u. === Tribune in orkestra === Polkrožna oblika tribun ([[cavea]]) je vključena v naklon hriba Cerro de San Albin. V svojem času je imela kapaciteto 6000 sedežev. Premer je približno 86 metrov. Tribune so razdeljene na tri območja: najbolj notranja ''ima cavea'', (22 vrst), ''media cavea'' (5 vrst) in ''summa cavea'', pri čemer je slednja danes močno dotrajana. Prve vrste ''ima cavea'', kjer so sedeli bogatejši družbeni sloji, so razdeljene na pet radialnih sektorjev ''cunei'', omejenih stopnic, vodoravno raven in ''praecinctio'' hodnika, ki jo ločuje od zgornjih tribun. Šest vrat na vrhu omogoča dostop do hodnika, ki ga pokriva polkrožna kupola, ki služi kot vhodna in izhodna vrata na obeh skrajnih straneh. Srednja in zgornja cavea imata po pet vrst sedežev in ju podpira kompleksen sistem lokov in banjastih obokov. Skupaj trinajst zunanjih vrat omogoča dostop in vhod v gledališče. ''Orkestra'' je polkrožen prostor, tlakovan z belim in modrim [[marmor]]jem, namenjen zboru. Obdajajo ga trije častni nivoji za oblasti in so od tribun ločeni z marmornim [[parapet]]om, katerega fragmenti so ostali. Spredaj je nizek zid z izmeničnimi ravnimi in ukrivljenimi deli, ločen od odra. === Oder === [[File:Merida Roman Theatre2.jpg|thumb|left|Oder]] Sprednji rob odrske ''[[Proskenij|proscenie]]'' je bil iz kamna, pravokotna ploščad ''pulpitum'' pa je bila prvotno prekrita z lesom. V tleh ima luknje, ki so v antiki služile za postavitev stebrov za kuliso in drugo infrastrukturo. Spodaj postavljen ''porticus post scaenam'' (frons frons) je najbolj spektakularna značilnost gledališča. Širok je 7,5 m, dolg 63 m in skupno visok 17,5 m. Sestavljen je iz podstavka iz tlakovanih rdečih marmornih kamnov, na katerem stojijo [[korintski slog|korintski]] stebri z modrimi žilami marmorja kot stebri z belimi podstavki in [[kapitel]]i. Ti stebri podpirajo ogredje z [[arhitrav]]om in bogato okrašenimi [[friz]]i in venci. Velika marmorna stena obdaja zadnji del odrske ''scaenae frons''. Dekor tega dela dopolnjujejo začasne skulpture med stebri, originali pa so shranjeni v bližnjem Narodnem muzeju rimske umetnosti. To so boginja Cerera, Pluton, Prozerpina in drugi liki s togami in oklepi, ki so bili interpretirani kot cesarski portreti. Vstop igralcev na oder omogočajo troja vrata: ena osrednja ''valva regia'' in dvoja stranska ''valva hospitalium''. Ob straneh in zadaj je več enot, ki so jih uporabljali nastopajoči igralci in tehniki. Ni znano, kakšna je bila prvotna sprednja stran odra, saj je bila sedanja očitno zgrajena pod cesarjem Trajanom. === Peristil === [[File:Spainmeridateatroromano03.jpg|thumb|right|Pogled na peristil in gledališče za njim]] Za odrom je vrt, obdan s stebri in štirikotnim [[portik]]om. [[Peristil]] je bil uporabljen kot rekreacijsko območje. Na dnu tega vrta, na osi z glavnimi vrati odra, je majhna soba, posvečena cesarskemu kultu, kar se odraža v najdbi kiparskega portreta cesarja Cezarja Avgusta, oblečenega kot ''pontiff maximus''. V severnem kotu peristila, visoko nad vrtom, so latrine, na zahodu pa ostanki hiše, zgrajene po opustitvi gledališča. Ta rezidenca ima dvorišče, obdano s stebri in [[pilaster|pilastri]], ter več sob, nekatere z [[apsida|apsido]], večina pa s [[freska]]mi, ki prikazujejo človeške figure v naravni velikosti. == Izkopavanja in restavriranje == [[File:Estatua5 en el Teatro de Merida.jpg|thumb|upright|Eden od kipov na gledališkem odru]] Do konca 19. stoletja so bili edini vidni ostanki gledališča tako imenovani 'Sedem stolov', ostanki vrhov tribun in oblikovan betonski podstavek, prekrit z granitnimi bloki, ki so sestavljali fasado stavbe. Izkopavanja gledališča so se začela leta 1910,<ref>{{cite book |last1=Rogerio-Candelera |first1=Miguel Angel |last2=Lazzari |first2=Massimo |last3=Cano |first3=Emelio |title=Science and Technology for the Conservation of Cultural Heritage |date=2013 |publisher=CRC Press |isbn=978-0-203-50801-5 |page=425 |url=https://books.google.com/books?id=q3YZBwAAQBAJ&pg=PA425 |accessdate=Sep 27, 2019}}</ref> pod vodstvom arheologa Joséja Ramóna Mélide. Omejeni viri in metodologija niso bili ugodna za napredek rekonstrukcije, kar je izkopavanja zavleklo do konca 20. stoletja, ko so izkopali večino stavbe, pri čemer so dokumentirali številne stebre, karnise, kipe in druge gradbene materiale, zlasti sprednji oder. Izkopano gledališče je bilo prvič uporabljeno za uprizoritev predstave leta 1933.<ref>{{cite book |last1=Delgado |first1=Maria M. |title=Other' Spanish theatres: erasure and inscription on the twentieth-century Spanish stage |date=2003 |publisher=Manchester University Press |isbn=0-7190-5975-5 |page=62 |url=https://books.google.com/books?id=tQBfAAAAMAAJ}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih je bil sprednji oder obnovljen pod vodstvom arhitekta in arheologa Joséja Menéndeza Pidala y Álvareza. == Današnja uporaba == Poleg tega, da je najbolj obiskan spomenik v mestu, je od leta 1933 prizorišče Mednarodnega festivala klasičnega gledališča v Méridi. Ta festival klasičnega gledališča je najstarejši te vrste, ki se praznuje v Španiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category-inline|Ancient Roman theatre of Mérida}} * The museum where the original statues are housed http://museoarteromano.mcu.es/index_en.html * Reconstruction criteria of archaeologist José Menéndez Pidal y Álvarez http://institucional.us.es/revistas/arte/25/vol_II/art_15.pdf * Mérida Classical Theatre Festival information in English http://marcaespana.es/en/educacion-cultura-sociedad/cine-artes-escenicas/destacados/73/merida-classical-theatre-festival * Official website of the Mérida Classical Theatre Festival http://www.festivaldemerida.es/ [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] akzbuzqvoyxqq6zwhic884tassr5213 10 607662 6740913 2026-08-22T15:05:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Klovnske ribice|Amphiprion |parent=Amphiprioninae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6740913 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Klovnske ribice|Amphiprion |parent=Amphiprioninae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} bk5joo4klob5s6iqxkk9nkdeewq0fe3 10 607663 6740916 2026-08-22T15:05:47Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Klovnske ribice|Amphiprioninae |parent=Pomacentridae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6740916 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Klovnske ribice|Amphiprioninae |parent=Pomacentridae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 7quhkhjmp32ity4rjn52ywzp6yw821s 10 607664 6740917 2026-08-22T15:06:35Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Koralnice|Pomacentridae |parent=Blenniiformes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=18 November 2024 |language=en}} }}« 6740917 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Koralnice|Pomacentridae |parent=Blenniiformes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=18 November 2024 |language=en}} }} 6dx4hdo2t09f74yberuoh3e6b0mgdx3 0 607665 6740918 2026-08-22T15:09:36Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740918 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Amfiteater v Méridi | native_name = Anfiteatro de Mérida | native_name_lang = es | image = Anfiteatroromanomerida03.jpg | caption = | type = [[Rimski amfiteater]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | coordinates = {{coord|38|54|58.3|N|6|20|15.8|W|display=title, inline|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Amphitheatre | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_partof = "[[Roman Theatre (Mérida)|Roman Theatre]], Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the [[Archaeological Ensemble of Mérida]] | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-005] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Španija | designation2_offname = Anfiteatro Romano | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000108 }} }} '''Amfiteater v Méridi''' je [[rimski amfiteater]] v rimski koloniji Emerita Augusta – današnja [[Mérida, Španija|Mérida]] v [[Španija|Španiji]] –, glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Dokončan je bil leta 8 pr. n. št. in je trenutno v ruševinah. V starem Rimu so ga uporabljali za gladiatorske boje in boje med zvermi ali ljudmi in zvermi. Mesto samo, Emerita Augusta, je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], da bi vanj naselil zaslužne vojake, odpuščene iz rimske vojske iz dveh veteranskih legij kantabrijskih vojn (Legio V Alaudae in Legio X Gemina). Izraz ''zaslužni'' se nanaša na vojake, ki so bili vsi častno odpuščeni iz službe. Amfiteater je bil zgrajen kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimskim gledališčem]]. Danes sta oba del [[Arheološko najdišče Mérid|Arheološkega ansambla Mérida]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Amfiteater je bil odprt leta 8 pr. n. št. Ta stavba je bila namenjena gladiatorskim bojem in spopadom med zvermi ali ljudmi in zvermi ter ljudmi in zvermi ali ljudmi in zvermi (''venationes''). <gallery> Circo romano de Merida.JPG|Amfiteater v Méridi Fronton marmol anfiteatro romano de Merida.JPG|Relief gladiatorjev iz Amfiteatra v Méridi Anfiteatro Romano Mérida.jpg|Tribune rimskega amfiteatra v Méridi </gallery> == Arhitekturne značilnosti == Amfiteater ima eliptično obliko, glavno os pa meri 126 metrov in manj kot 102 metra, pri čemer meri areno 64 metrov krat 44 metrov. S peskom prekrita arena v središču je imela v sredini ''fossa bestiaria'', ki je bila prekrita z lesom in peskom. Ta ''fossa'' je bila uporabljena za nastanitev živali, preden so jih izpustili v areno. Njena zasnova je sestavljena iz glavne tribune z ima, ''media'' in ''summa cavea'' ter osrednjo areno. Tribune so imele kapaciteto približno 15.000 gledalcev in so imele podporne stopnice in hodnike (''scalae''), ki so povezovali različne dele znotraj. ''Ima cavea'' je imela vrsto, rezervirano za lokalno elito in deset dodatnih za javnost. Na obeh straneh manjše osi sta bili tudi dve tribuni: ena nad glavno vhodno dvorano in druga spredaj. Pod njima je bil monumentalni napis, iz katerega lahko datiramo amfiteater. == Zunanje povezave == {{commons category|Amphitheatre (Mérida)}} * [http://www.merida.es/ Official website of the City council of Mérida] * [http://www.consorciomerida.org/ Official website of the entity that manages the amphitheater and the archaeological ensemble] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] i0gerpdpkysn78iynsh01nh0sa08wwx 6740921 6740918 2026-08-22T15:10:49Z Ljuba24b 92351 tp 6740921 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Amfiteater v Méridi | native_name = Anfiteatro de Mérida | native_name_lang = es | image = Anfiteatroromanomerida03.jpg | caption = | type = [[Rimski amfiteater]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | coordinates = {{coord|38|54|58.3|N|6|20|15.8|W|display=title, inline|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Amphitheatre | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_partof = "[[Roman Theatre (Mérida)|Roman Theatre]], Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the [[Archaeological Ensemble of Mérida]] | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-005] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Španija | designation2_offname = Anfiteatro Romano | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000108 }} }} '''Amfiteater v Méridi''' je [[rimski amfiteater]] v rimski koloniji Emerita Augusta – današnja [[Mérida, Španija|Mérida]] v [[Španija|Španiji]] –, glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Dokončan je bil leta 8 pr. n. št. in je trenutno v ruševinah. V starem Rimu so ga uporabljali za gladiatorske boje in boje med zvermi ali ljudmi in zvermi. Mesto samo, Emerita Augusta, je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], da bi vanj naselil zaslužne vojake, odpuščene iz rimske vojske iz dveh veteranskih legij kantabrijskih vojn (Legio V Alaudae in Legio X Gemina). Izraz ''zaslužni'' se nanaša na vojake, ki so bili vsi častno odpuščeni iz službe. Amfiteater je bil zgrajen kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimskim gledališčem]]. Danes sta oba del [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološkega ansambla Mérida]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Amfiteater je bil odprt leta 8 pr. n. št. Ta stavba je bila namenjena gladiatorskim bojem in spopadom med zvermi ali ljudmi in zvermi ter ljudmi in zvermi ali ljudmi in zvermi (''venationes''). <gallery> Circo romano de Merida.JPG|Amfiteater v Méridi Fronton marmol anfiteatro romano de Merida.JPG|Relief gladiatorjev iz Amfiteatra v Méridi Anfiteatro Romano Mérida.jpg|Tribune rimskega amfiteatra v Méridi </gallery> == Arhitekturne značilnosti == Amfiteater ima eliptično obliko, glavno os pa meri 126 metrov in manj kot 102 metra, pri čemer meri areno 64 metrov krat 44 metrov. S peskom prekrita arena v središču je imela v sredini ''fossa bestiaria'', ki je bila prekrita z lesom in peskom. Ta ''fossa'' je bila uporabljena za nastanitev živali, preden so jih izpustili v areno. Njena zasnova je sestavljena iz glavne tribune z ima, ''media'' in ''summa cavea'' ter osrednjo areno. Tribune so imele kapaciteto približno 15.000 gledalcev in so imele podporne stopnice in hodnike (''scalae''), ki so povezovali različne dele znotraj. ''Ima cavea'' je imela vrsto, rezervirano za lokalno elito in deset dodatnih za javnost. Na obeh straneh manjše osi sta bili tudi dve tribuni: ena nad glavno vhodno dvorano in druga spredaj. Pod njima je bil monumentalni napis, iz katerega lahko datiramo amfiteater. == Zunanje povezave == {{commons category|Amphitheatre (Mérida)}} * [http://www.merida.es/ Official website of the City council of Mérida] * [http://www.consorciomerida.org/ Official website of the entity that manages the amphitheater and the archaeological ensemble] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] l02729cb1ir3iot3dhajbbuwgfcvuzf 6740922 6740921 2026-08-22T15:11:13Z Ljuba24b 92351 np 6740922 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Amfiteater v Méridi | native_name = Anfiteatro de Mérida | native_name_lang = es | image = Anfiteatroromanomerida03.jpg | caption = | type = [[Rimski amfiteater]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | coordinates = {{coord|38|54|58.3|N|6|20|15.8|W|display=title, inline|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Amphitheatre | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_partof = "Roman Theatre, Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the Archaeological Ensemble of Mérida | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-005] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Španija | designation2_offname = Anfiteatro Romano | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000108 }} }} '''Amfiteater v Méridi''' je [[rimski amfiteater]] v rimski koloniji Emerita Augusta – današnja [[Mérida, Španija|Mérida]] v [[Španija|Španiji]] –, glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Dokončan je bil leta 8 pr. n. št. in je trenutno v ruševinah. V starem Rimu so ga uporabljali za gladiatorske boje in boje med zvermi ali ljudmi in zvermi. Mesto samo, Emerita Augusta, je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], da bi vanj naselil zaslužne vojake, odpuščene iz rimske vojske iz dveh veteranskih legij kantabrijskih vojn (Legio V Alaudae in Legio X Gemina). Izraz ''zaslužni'' se nanaša na vojake, ki so bili vsi častno odpuščeni iz službe. Amfiteater je bil zgrajen kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimskim gledališčem]]. Danes sta oba del [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološkega ansambla Mérida]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Amfiteater je bil odprt leta 8 pr. n. št. Ta stavba je bila namenjena gladiatorskim bojem in spopadom med zvermi ali ljudmi in zvermi ter ljudmi in zvermi ali ljudmi in zvermi (''venationes''). <gallery> Circo romano de Merida.JPG|Amfiteater v Méridi Fronton marmol anfiteatro romano de Merida.JPG|Relief gladiatorjev iz Amfiteatra v Méridi Anfiteatro Romano Mérida.jpg|Tribune rimskega amfiteatra v Méridi </gallery> == Arhitekturne značilnosti == Amfiteater ima eliptično obliko, glavno os pa meri 126 metrov in manj kot 102 metra, pri čemer meri areno 64 metrov krat 44 metrov. S peskom prekrita arena v središču je imela v sredini ''fossa bestiaria'', ki je bila prekrita z lesom in peskom. Ta ''fossa'' je bila uporabljena za nastanitev živali, preden so jih izpustili v areno. Njena zasnova je sestavljena iz glavne tribune z ima, ''media'' in ''summa cavea'' ter osrednjo areno. Tribune so imele kapaciteto približno 15.000 gledalcev in so imele podporne stopnice in hodnike (''scalae''), ki so povezovali različne dele znotraj. ''Ima cavea'' je imela vrsto, rezervirano za lokalno elito in deset dodatnih za javnost. Na obeh straneh manjše osi sta bili tudi dve tribuni: ena nad glavno vhodno dvorano in druga spredaj. Pod njima je bil monumentalni napis, iz katerega lahko datiramo amfiteater. == Zunanje povezave == {{commons category|Amphitheatre (Mérida)}} * [http://www.merida.es/ Official website of the City council of Mérida] * [http://www.consorciomerida.org/ Official website of the entity that manages the amphitheater and the archaeological ensemble] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] prsozxs7bys0lyhrv4ph2gwdra21ki0 6740926 6740922 2026-08-22T15:12:42Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Amfiteatri]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740926 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Amfiteater v Méridi | native_name = Anfiteatro de Mérida | native_name_lang = es | image = Anfiteatroromanomerida03.jpg | caption = | type = [[Rimski amfiteater]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | coordinates = {{coord|38|54|58.3|N|6|20|15.8|W|display=title, inline|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Amphitheatre | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_partof = "Roman Theatre, Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the Archaeological Ensemble of Mérida | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-005] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Španija | designation2_offname = Anfiteatro Romano | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000108 }} }} '''Amfiteater v Méridi''' je [[rimski amfiteater]] v rimski koloniji Emerita Augusta – današnja [[Mérida, Španija|Mérida]] v [[Španija|Španiji]] –, glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Dokončan je bil leta 8 pr. n. št. in je trenutno v ruševinah. V starem Rimu so ga uporabljali za gladiatorske boje in boje med zvermi ali ljudmi in zvermi. Mesto samo, Emerita Augusta, je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], da bi vanj naselil zaslužne vojake, odpuščene iz rimske vojske iz dveh veteranskih legij kantabrijskih vojn (Legio V Alaudae in Legio X Gemina). Izraz ''zaslužni'' se nanaša na vojake, ki so bili vsi častno odpuščeni iz službe. Amfiteater je bil zgrajen kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimskim gledališčem]]. Danes sta oba del [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološkega ansambla Mérida]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Amfiteater je bil odprt leta 8 pr. n. št. Ta stavba je bila namenjena gladiatorskim bojem in spopadom med zvermi ali ljudmi in zvermi ter ljudmi in zvermi ali ljudmi in zvermi (''venationes''). <gallery> Circo romano de Merida.JPG|Amfiteater v Méridi Fronton marmol anfiteatro romano de Merida.JPG|Relief gladiatorjev iz Amfiteatra v Méridi Anfiteatro Romano Mérida.jpg|Tribune rimskega amfiteatra v Méridi </gallery> == Arhitekturne značilnosti == Amfiteater ima eliptično obliko, glavno os pa meri 126 metrov in manj kot 102 metra, pri čemer meri areno 64 metrov krat 44 metrov. S peskom prekrita arena v središču je imela v sredini ''fossa bestiaria'', ki je bila prekrita z lesom in peskom. Ta ''fossa'' je bila uporabljena za nastanitev živali, preden so jih izpustili v areno. Njena zasnova je sestavljena iz glavne tribune z ima, ''media'' in ''summa cavea'' ter osrednjo areno. Tribune so imele kapaciteto približno 15.000 gledalcev in so imele podporne stopnice in hodnike (''scalae''), ki so povezovali različne dele znotraj. ''Ima cavea'' je imela vrsto, rezervirano za lokalno elito in deset dodatnih za javnost. Na obeh straneh manjše osi sta bili tudi dve tribuni: ena nad glavno vhodno dvorano in druga spredaj. Pod njima je bil monumentalni napis, iz katerega lahko datiramo amfiteater. == Zunanje povezave == {{commons category|Amphitheatre (Mérida)}} * [http://www.merida.es/ Official website of the City council of Mérida] * [http://www.consorciomerida.org/ Official website of the entity that manages the amphitheater and the archaeological ensemble] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] [[Kategorija:Amfiteatri|Mérida]] ch2aeex9iuenex3ofjwyinzz9t1d7mz 0 607666 6740924 2026-08-22T15:11:41Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Klovnske ribice]] 6740924 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Klovnske ribice]] {{Redirect category shell| {{R from scientific name|fish}} {{R with history}} }} dxn3l48w7yvg3zf3usbglil6e7msfuy 0 607667 6740925 2026-08-22T15:12:38Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Klovnske ribice]] 6740925 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Klovnske ribice]] {{Redirect category shell| {{R from scientific name|fish}} }} nsdnksnjbiw4mqfd4jo71mjw5cmd4iy 14 607668 6740929 2026-08-22T15:16:10Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Pomacentridae}} '''Pomacentridae''' so družina [[žarkoplavutarice|žarkopavutaric]] in [[Family (taxonomy)|family]] [[Pomacentridae]] [[Kategorija:Blenniiformes]]« 6740929 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Pomacentridae}} '''Pomacentridae''' so družina [[žarkoplavutarice|žarkopavutaric]] in [[Family (taxonomy)|family]] [[Pomacentridae]] [[Kategorija:Blenniiformes]] 8zxaf5uvgdr1szw8ilzjcr9p21jjd18 6740931 6740929 2026-08-22T15:16:48Z Pinky sl 2932 6740931 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Pomacentridae}} '''Pomacentridae''' so družina [[žarkoplavutarice|žarkopavutaric]]. [[Kategorija:Blenniiformes]] 1t6prycxoizvc3rp4h2wl2w24we9xtd 14 607669 6740932 2026-08-22T15:18:27Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Poddružine rib]] [[Kategorija:Taksoni žarkoplavutaric|Poddružine]]« 6740932 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Poddružine rib]] [[Kategorija:Taksoni žarkoplavutaric|Poddružine]] hj7dql5k0ugbdyxxssilwx6qcsdapem 14 607670 6740933 2026-08-22T15:20:10Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni rib po rangu|poddružine]] [[Kategorija:Poddružine vretenčarjev]]« 6740933 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni rib po rangu|poddružine]] [[Kategorija:Poddružine vretenčarjev]] 3hjl6p2e5xvdzmddwe758fdxwkb6eso 14 607671 6740934 2026-08-22T15:21:46Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni vretenčarjev po rangu|Poddružine]] [[Kategorija:Poddružine strunarjev]]« 6740934 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni vretenčarjev po rangu|Poddružine]] [[Kategorija:Poddružine strunarjev]] 6dk59d7qprqnbr7ti4qljzzfx3i20n3 14 607672 6740935 2026-08-22T15:23:09Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni strunarjev po rangu|Poddružine]] [[Kategorija:Podružine živali]]« 6740935 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni strunarjev po rangu|Poddružine]] [[Kategorija:Podružine živali]] 15vj8s2kyf4roubsmbotdohte0l3d3b 14 607673 6740936 2026-08-22T15:24:42Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni živali po rangu|poddružine]] [[Kategorija:Poddružine Amorphea]]« 6740936 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni živali po rangu|poddružine]] [[Kategorija:Poddružine Amorphea]] cd6zd22862yj9j6l4v8debgge4v00hv 14 607674 6740937 2026-08-22T15:25:52Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni Amorphea|Poddružine]] [[Kategorija:Poddružine evkariontov]]« 6740937 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni Amorphea|Poddružine]] [[Kategorija:Poddružine evkariontov]] aqbki2ovjh29xtq94yr0k3sjxjzes98 14 607675 6740938 2026-08-22T15:27:01Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni evkariontov| Poddružine]] [[Kategorija:Poddružine (biologija)]]« 6740938 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni evkariontov| Poddružine]] [[Kategorija:Poddružine (biologija)]] tbw6lrp3kj1o13vvcemghs0g13h48mw 14 607676 6740941 2026-08-22T15:37:55Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category|Xiphiidae}} {{Category main article}} [[Mečarica|Mečarice]] (''Xiphias gladius'') so velike, plenilske ribe, za katere je značilen dolg, ploščat kljun, kar jih loči od gladkega, okroglega kljuna pahljačastih mečaric (Istiophoridae). So edini član svoje družine Xiphiidae. [[Kategorija:Carangiformes]]« 6740941 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Xiphiidae}} {{Category main article}} [[Mečarica|Mečarice]] (''Xiphias gladius'') so velike, plenilske ribe, za katere je značilen dolg, ploščat kljun, kar jih loči od gladkega, okroglega kljuna pahljačastih mečaric (Istiophoridae). So edini član svoje družine Xiphiidae. [[Kategorija:Carangiformes]] isimnscvvb4l30bz40irumux191wnd3 10 607677 6740943 2026-08-22T15:42:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Mečarica|Xiphias |parent=Xiphiidae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6740943 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Mečarica|Xiphias |parent=Xiphiidae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 0do2ljrh6m2rcs7f7vbwar49nn60qoj 10 607678 6740944 2026-08-22T15:42:45Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Mečarica|Xiphiidae |parent=Xiphioidea |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }}« 6740944 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Mečarica|Xiphiidae |parent=Xiphioidea |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }} isfoybwa5xgtob3tfse11tw5jzfdcfd 10 607679 6740945 2026-08-22T15:44:33Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superfamilia |link=Xiphioidea |parent=Menoidei |refs={{cite journal |last1=Girard |first1=Matthew G. |last2=Davis |first2=Matthew P. |last3=Smith |first3=W. Leo |title=The Phylogeny of Carangiform Fishes: Morphological and Genomic Investigations of a New Fish Clade |journal=Copeia |date=8 May 2020 |volume=108 |issue=2 |pages=265 |doi=10.1643/CI-19-320}} }}« 6740945 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superfamilia |link=Xiphioidea |parent=Menoidei |refs={{cite journal |last1=Girard |first1=Matthew G. |last2=Davis |first2=Matthew P. |last3=Smith |first3=W. Leo |title=The Phylogeny of Carangiform Fishes: Morphological and Genomic Investigations of a New Fish Clade |journal=Copeia |date=8 May 2020 |volume=108 |issue=2 |pages=265 |doi=10.1643/CI-19-320}} }} eb0631toii6dq8dojokhoy5yex9hdv9 10 607680 6740946 2026-08-22T15:45:10Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Menoidei |parent=Carangiformes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }}« 6740946 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Menoidei |parent=Carangiformes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }} arex4xob84m9ounz1e2nda5sx9shyr9 1 607681 6740959 2026-08-22T16:16:37Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6740959 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607682 6740960 2026-08-22T16:16:40Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6740960 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 607683 6740961 2026-08-22T16:19:41Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740961 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Acueducto de los Milagros | native_name = Acueducto de los Milagros | native_name_lang = es | image = El acueducto de Los Milagros.jpg | caption = [[akvadukt (most)]] | type = [[Rimski akvadukt]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | material = [[granit]] in [[opeka]] | coordinates = {{coord|38|55|28|N|6|20|48|W|region:ES|display=title, inline|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Los Milagros Aqueduct | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_partof = "Roman Theatre, Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the Archaeological Ensemble of Mérida | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-001] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation1_free2name = Površina | designation1_free2value = 0,1177 ha | designation1_free3name = Tamponsko območje | designation1_free3value = 20,9 ha | designation2 = Španija | designation2_offname = Acueducto Romano "los Milagros" | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000112 }} }} '''Acueducto de los Milagros''' je [[rimski akvadukt]] v rimski koloniji Emerita Augusta – današnja [[Mérida, Španija|Mérida]] v [[Španija|Španiji]] –, glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Zgrajen je bil v 1. stoletju našega štetja za oskrbo mesta z vodo iz jezu Proserpina. Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je akvadukt propadel in je danes v ruševinah, stoji le relativno majhen del mostu akvadukta. Je del [[Arheološko najdišče Mérida|arheološkega ansambla Mérida]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Opis == Le relativno majhen del akvadukta še vedno stoji, sestavljen iz osemintridesetih obokanih stebrov, visokih 25 metrov, vzdolž približno 830 metrov dolge poti. Zgrajen je iz ''opus mixtum'' – [[granit]]nih blokov, prepletenih z rdečo [[opeka|opeko]] – z dvojno arkadno ureditvijo. Struktura je prvotno v mesto dovajala vodo iz rezervoarja, imenovanega jez Proserpina, ki ga je napajal potok Las Pardillas, približno 5 km severozahodno od Méride.<ref>Roger Collins. ''Spain: An Oxford Archaeological Guide'', p. 195, 199. Oxford University Press, 1998. {{ISBN|0-19-285300-7}}</ref> Domneva se, da je bil zgrajen v 1. stoletju našega štetja, druga faza gradnje (ali prenove) pa okoli leta 300 našega štetja. V poznejših stoletjih so ga prebivalci Méride zaradi strahospoštovanja, ki ga je vzbujal, poimenovali ''Akvadukt čudežev''.<ref>"Study for the determination of the pathologies in the constituent materials of the Milagros Aqueduct (Mérida)", J.M. Ávila Macías, M.I. Mota López, I. Rodríguez Maribona, in ''Heritage, Weathering and Conservation: Proceedings of the International Heritage, Weathering and Conservation Conference (HWC-2006), 21–24 June 2006'', ed. Alvarez De Buergo. Taylor & Francis, 2006. {{ISBN|0-415-41272-2}}</ref> V neposredni bližini vzporedno z arkadami poteka majhen rimski most Puente de Albarregas. == Struktura == === Kamniti material in tehnika zidanja === Nosilni stebri akvadukta so bili zgrajeni z vrsto tehnike ulivanja z ruševinami in malto (''opus caementicium''), ki so bili uliti v dvigajočo se zidano lupino iz natančno izklesanih sivih granitnih blokov (''opus implectum''). Med granitnimi bloki so bile nameščene plasti žganih opek, ki se odlikujejo po rdečkastem odtenku. Loki med stebri so prav tako zgrajeni iz granita; vendar so bili običajno obloženi z opeko. Granitni bloki so bili v kamnolomu izklesani na standardne dimenzije in dostavljeni pripravljeni za montažo. === Arhitektura === Struktura je bila prvotno sestavljena iz več kot 100 stebrov, ki so bili na zunanjih straneh stabilizirani z rahlo nagnjenimi oporniki. Med glavnimi stebri, ki so dosegli največjo višino 25 metrov, so se loki raztezali na približno isti ravni, sloneli so na rahlo štrlečih vencih in služili izključno za strukturno stabilizacijo. Dejanski vodovod je bil nad najvišjimi loki in je imel naklon manjši od enega odstotka. To je bilo doseženo z natančnim geodetskim pregledom in uporabo majhnih – tudi nepravilno oblikovanih – kamnov kot podlage za približno en meter širok vodni kanal, zgrajen iz večjih granitnih ali peščenjakovih blokov. Od tega kanala se danes ni ohranilo nič. === Pomen === Za razliko od večine akvaduktov v Rimskem cesarstvu, kjer je vedno prevladovala horizontala, navpični stebri akvadukta Mérida določajo njegov izjemno lahek in eleganten celoten videz. Ta značilen gradbeni koncept so verjetno stoletja pozneje posnemali arabski graditelji [[Velika mošeja, Córdoba|Mezquite de Córdoba]]. <gallery> Acueducto de los Milagros-Mérida, Spain.jpg Acueducto Milagros.jpg Acueducto de los Milagros, Mérida, España - 20090609.jpg </gallery> == Drugi akvadukti v Méridi == V rimskih časih je imela Mérida tri akvadukte, od katerih je eden – Aqua Augusta – popolnoma izginil in ga je napajal rezervoar Cornalvo. V okrožju San Lázaro najdemo ostanke dveh drugih akvaduktov: trije ohranjeni stebri približno 15 metrov visokega akvadukta Acueducto de Rabo de Buey prav tako izvirajo iz rimskih časov in so v svoji arhitekturni zasnovi v veliki meri zasnovani na akvaduktu Acueducto de los Milagros. Vendar je imel ta akvadukt vodoravno pritličje; granitni in opečni stebri so se začeli šele nad njim. Acueducto de San Lázaro, ki je tik ob njem, je precej neelegantna rekonstrukcija iz 16. stoletja.ref>Leonard A. Curchin. ''Roman Spain: Conquest and Assimilation'', p. 106. Routledge, 1991. {{ISBN|0-415-02365-3}}</ref> Akvadukt je ohranjen kot del arheološkega parka Mérida, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web|title=Archaeological Ensemble of Mérida|url=https://whc.unesco.org/en/list/664/|publisher=UNESCO|date=19 March 2009|access-date=19 March 2009}}</ref> <gallery> Acueducto de Rabo de Buey-SanLazaro2.jpg|Acueducto de Rabo de Buey – San Lázaro Acueducto de San Lázaro, Mérida, España - 20041010.jpg|Acueducto de San Lázaro </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] [[Kategorija:Rimski akvadukti]] ry0jbnrbs83nh0usv3u5nb317ot5ed7 0 607684 6740969 2026-08-22T16:48:51Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Candamo */ 6740969 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Candamo | native_name = Candamu | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Valdemora 2020 02 27.jpg | image_caption = | image_flag = Candamo flag.svg | image_shield = Candamo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Candamo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Natalia González Menéndez ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 71,97 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1902 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|27|20|N|6|03|24|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 613 | website = https://www.candamo.es/ | footnotes = }} '''Candamo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Candamu'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v Osrednji Asturiji, približno 30 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na jugovzhodu meji na [[Las Regueras]], na severovzhodu na [[Illas]] in [[Castrillón]], na severu na [[Soto del Barco]], na zahodu na [[Salas (Asturija)|Salas]], na severozahodu na [[Pravia|Pravio]] in na jugu na [[Grado (Španija)|Grado]]. Središče občine je v [[Grullos]]u. == Zgodovina == Candamo ima izjemno bogata [[arheologija|arheološka]] najdišča iz [[paleolitik]]a, predvsem v okolici reke Nalón.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia de Candamo (Candamu) |work=Ayuntamiento de Candamo |url=https://www.candamo.es/historia |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}}</ref> Najpomembnejše je v votlini Peña, kjer je veliko jamskih slik. Ena teh slik upodobi divjega konja, ki je bil prevzet v zastavo občine.<ref>{{navedi novice|title=La Peña de Candamo: caballo |work=Arte Paleolítico en Asturias |language=es |url=https://artepaleoliticoenasturias.com/cuevas-visitables/la-cuenca-del-nalon/la-pena-de-candamo/caballo_camarin/ |accessdate=22.8.2026 |date=}}</ref> Tudi so odkrili [[Gomilno grobišče|gomilne grobove]] iz [[neolitik]]a in ostanke prastarih naselij Castrove kulture v treh vaseh (Prahúa, Murias in San Tirso). Kljub temu, da so odkrili v sosednjih občinah veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskega obdobja]], malo je takih bilo v občini Candamo.<ref name="historia" /> Okraj je bil prvič omenjen v samostanskih listinah iz 11. stoletja. Takrat se je ozemlje občine razprostrlo le na desni breg reke Nalón.<ref name="historia" /> Stara občina je bila v 13. stoletju pridružena občini Grado. Candamčani so le od 1784 začeli zahtevati nazaj staro samostojnost, kar je povzročalo dolgo tožarjenje z Gradon.<ref name="historia" /> Candamo je 1835 postala ponovno samostojna občina, kljub temu je bil v 19. stoletju do konca gospodarsko povezan z Gradom. == Geografija == Najvišji vrh občine je Grande (624 m), nato Pedrouzu (614 m). Glavna reka, ob kateri leži občina je Nalón, ki ima pritoke Dele, Reguirón in Valle. Na gorah rastejo predvsem [[evkalipt]]i in [[Bor (drevo)|bori]] ter nekaj drugih vrst. Ta drevesa so nekoč služila občanom za gradbeno snov. V dolinah je veliko več dreves kot [[Jesen (drevo)|jeseni]], [[brest]]i, [[topoli]] in [[vrba|vrbe]]. == Gospodarstvo == V občini se ukvarjajo s [[poljedelstvo]]m in [[živinoreja|živinorejo]]. Vzrejajo predvsem [[Holštajnsko govedo|holštajnske]] in [[asturijsko govedo|asturijske krave]].<ref>{{navedi novice|title=Candamo |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/candamo/ |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}}</ref> Candamo je zelo znan o pridelovanju kakovostne [[Jagodnjak|jagode]].<ref name="historia" /> V vsakem letu, prvi vikend junija imajo znameniti [[Festival jagod v Candamu|festival jagod]] v občini.<ref>{{navedi novice|title=Festival de la Fresa de Candamo |work=Vivir Asturias |url=https://candamo.vivirasturias.com/cocina-asturiana/c/0/i/58673609/festival-la-fresa-candamo |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}}</ref> Zahvala gre vodi v Nalónu za kakovost candamske jagode. Industrija je nepomemba, vendar se je začel razcvetiti turizem v občini. == Kultura == Poleg votline Peña in jagodnega festivala lahko pogledajo obiskovalci več srednjeveških cerkev v občini. Tudi je zanimiva palača Valdés Bazán iz 17. stoletja, ostanki starega stolpa, ki je bil uničen v požaru, trinadstropna palača Cañedo ali palača Casares v San Tirsu in stare žitnice v Acesu, ki jih še danes uporabljajo. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Bahn |first=Paul |year=2024 |title=Cave Art : A Guide to the Decorated Ice Age Caves of Europe |publisher=Archaeopress Publishing Limited |location=Bicester |isbn=978-0711-232-57-0 |cobiss= |language=en}} == Zunanje povezave == {{Commons|Cabranes}} * {{navedi novice|title=Candamo |work=Astur Natura |url=https://www.asturnatura.com/turismo/guia/candamo-1285 |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Candamo |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/candamo |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Cueva de Candamo |work=Principado de Asturias : Yacimientos Arqueológicos de Asturias |url=https://yacimientos.asturias.es/cueva-de-candamo |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] kzavp5l6tmkf2pq0p9jhc4ozxyfxfk5 6740971 6740969 2026-08-22T16:56:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np, slog 6740971 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Candamo | native_name = Candamu | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Valdemora 2020 02 27.jpg | image_caption = | image_flag = Candamo flag.svg | image_shield = Candamo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Candamo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Natalia González Menéndez ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 71,97 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1902 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|27|20|N|6|03|24|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 613 | website = https://www.candamo.es/ | footnotes = }} '''Candamo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Candamu'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v Osrednji Asturiji, približno 30 km od [[Oviedo|Ovieda]], prestolnice Asturije. Na jugovzhodu meji na [[Las Regueras]], na severovzhodu na [[Illas]] in [[Castrillón]], na severu na [[Soto del Barco]], na zahodu na [[Salas (Asturija)|Salas]], na severozahodu na [[Pravia|Pravio]] in na jugu na [[Grado (Španija)|Grado]]. Središče občine je v [[Grullos|Grullosu]]. == Zgodovina == Candamo ima izjemno bogata [[arheologija|arheološka]] najdišča iz [[paleolitik]]a, predvsem v okolici reke [[Nalón|Nalón]].<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia de Candamo (Candamu) |work=Ayuntamiento de Candamo |url=https://www.candamo.es/historia |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}}</ref> Najpomembnejše je v votlini Peña, kjer je veliko jamskih slik. Ena teh slik upodobi divjega konja, ki je bil prevzet v zastavo občine.<ref>{{navedi novice|title=La Peña de Candamo: caballo |work=Arte Paleolítico en Asturias |language=es |url=https://artepaleoliticoenasturias.com/cuevas-visitables/la-cuenca-del-nalon/la-pena-de-candamo/caballo_camarin/ |accessdate=22.8.2026 |date=}}</ref> Tudi so odkrili [[Gomilno grobišče|gomilne grobove]] iz [[neolitik]]a in ostanke prastarih naselij Castrove kulture v treh vaseh (Prahúa, Murias in San Tirso). Kljub temu, da so odkrili v sosednjih občinah veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskega obdobja]], malo je takih bilo v občini Candamo.<ref name="historia" /> Okraj je bil prvič omenjen v samostanskih listinah iz 11. stoletja. Takrat se je ozemlje občine razprostrlo le na desni breg reke Nalón.<ref name="historia" /> Stara občina je bila v 13. stoletju pridružena občini Grado. Candamčani so le od 1784 začeli zahtevati nazaj staro samostojnost, kar je povzročalo dolgo tožarjenje z Gradon.<ref name="historia" /> Candamo je 1835 postala ponovno samostojna občina, kljub temu je bil v 19. stoletju do konca gospodarsko povezan z Gradom. == Geografija == Najvišji vrh občine je [[Grande (hrib)|Grande]] (624 m), nato [[Pedrouzu|Pedrouzu]] (614 m). Glavna reka, ob kateri leži občina je Nalón, ki ima pritoke Dele, Reguirón in Valle. Na gorah rastejo predvsem [[evkalipt]]i in [[Bor (drevo)|bori]] ter nekaj drugih vrst. Ta drevesa so nekoč služila občanom za gradbeno snov. V dolinah je veliko več dreves kot [[Jesen (drevo)|jeseni]], [[brest]]i, [[topoli]] in [[vrba|vrbe]]. == Gospodarstvo == V občini se ukvarjajo s [[poljedelstvo]]m in [[živinoreja|živinorejo]]. Vzrejajo predvsem [[Holštajnsko govedo|holštajnske]] in [[asturijsko govedo|asturijske krave]].<ref>{{navedi novice|title=Candamo |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/candamo/ |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}}</ref> Candamo je zelo znan o pridelovanju kakovostne [[Jagodnjak|jagode]].<ref name="historia" /> V vsakem letu, prvi vikend junija imajo znameniti [[Festival jagod v Candamu|festival jagod]] v občini.<ref>{{navedi novice|title=Festival de la Fresa de Candamo |work=Vivir Asturias |url=https://candamo.vivirasturias.com/cocina-asturiana/c/0/i/58673609/festival-la-fresa-candamo |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}}</ref> Zahvala gre vodi v Nalónu za kakovost candamske jagode. Industrija je nepomemba, vendar se je začel razcvetiti turizem v občini. == Kultura == Poleg votline [[Peña|Peña]] in jagodnega festivala lahko pogledajo obiskovalci več srednjeveških cerkev v občini. Zanimivost je tudi [[Palača Valdés Bazán|palača Valdés Bazán]] iz 17. stoletja, ostanki starega stolpa, ki je bil uničen v požaru, trinadstropna [[Palača Cañedo|palača Cañedo]] ali [[Palača Casares|palača Casares]] v [[San Tirso|San Tirsu]] in stare žitnice v [[Aceso|Acesu]], ki jih še danes uporabljajo. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Bahn |first=Paul |year=2024 |title=Cave Art : A Guide to the Decorated Ice Age Caves of Europe |publisher=Archaeopress Publishing Limited |location=Bicester |isbn=978-0711-232-57-0 |cobiss= |language=en}} == Zunanje povezave == {{Commons|Cabranes}} * {{navedi novice|title=Candamo |work=Astur Natura |url=https://www.asturnatura.com/turismo/guia/candamo-1285 |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Candamo |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/candamo |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Cueva de Candamo |work=Principado de Asturias : Yacimientos Arqueológicos de Asturias |url=https://yacimientos.asturias.es/cueva-de-candamo |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] m1cpspbvmh92ubni3jgc077nxd0fmn1 10 607685 6740979 2026-08-22T17:50:29Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Zvezdogled|Uranoscopus |parent=Uranoscopidae |refs={{FishBase genus|genus=Uranoscops|month=February|year=2018}} }}« 6740979 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Zvezdogled|Uranoscopus |parent=Uranoscopidae |refs={{FishBase genus|genus=Uranoscops|month=February|year=2018}} }} gp9xyt004v9sp8hewd7c9t20jbe9jz6 6740990 6740979 2026-08-22T18:02:21Z Pinky sl 2932 |link=Zvezdogled (rod)|Uranoscopus 6740990 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Zvezdogled (rod)|Uranoscopus |parent=Uranoscopidae |refs={{FishBase genus|genus=Uranoscops|month=February|year=2018}} }} ojlzhaqwihuidh58yv80cg9hrg1ritx 10 607686 6740980 2026-08-22T17:51:16Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Zvezdogledi|Uranoscopidae |parent=Uranoscopoidei |refs={{cite web |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |website=www.calacademy.org |access-date=10 November 2024 |language=en}} }}« 6740980 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Zvezdogledi|Uranoscopidae |parent=Uranoscopoidei |refs={{cite web |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |website=www.calacademy.org |access-date=10 November 2024 |language=en}} }} gtbgdgpgg3dkp2xv07uvslh1niwbkzj 10 607687 6740981 2026-08-22T17:51:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Uranoscopoidei |parent=Labriformes |refs={{cite web |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |website=www.calacademy.org |access-date=10 November 2024 |language=en}} }}« 6740981 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Uranoscopoidei |parent=Labriformes |refs={{cite web |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |website=www.calacademy.org |access-date=10 November 2024 |language=en}} }} 61c3v8bo16nm31dwoyc1xklkbdtyn8s 14 607688 6740984 2026-08-22T17:55:48Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »:Zvedogledi so družina rib [[Uranoscopidae]], ki imajo oči na vrhu glave (od tod tudi ime). {{Commons cat|Uranoscopidae}} [[Kategorija:Labriformes]] [[Kategorija:Strupene ribe]]« 6740984 wikitext text/x-wiki :Zvedogledi so družina rib [[Uranoscopidae]], ki imajo oči na vrhu glave (od tod tudi ime). {{Commons cat|Uranoscopidae}} [[Kategorija:Labriformes]] [[Kategorija:Strupene ribe]] rd76gw2xg9yzn69mo54cxrd251665ui 0 607689 6740993 2026-08-22T18:09:07Z Jurij5 159659 nova stran z vsebino: »'''Jeremija (svetopisemska knjiga)''' (hebrejsko {{lang|he|יִרְמְיָהוּ}}, ''Yirməyāhū''; grško {{lang|grc|Ἰερεμίας}}, ''Ieremías''; latinsko ''Liber Ieremiae'') je druga med velikimi preroškimi knjigami [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in v masoretskem besedilu najdaljša knjiga prerokov. V judovskem kanonu sodi med [[Poznejši preroki|poznejše preroke]] (skupaj z [[Knjiga preroka Izaije|Izaijem]], [[Ezekiel|Ezekielom]] in Dvanajst malih p...« 6740993 wikitext text/x-wiki '''Jeremija (svetopisemska knjiga)''' (hebrejsko {{lang|he|יִרְמְיָהוּ}}, ''Yirməyāhū''; grško {{lang|grc|Ἰερεμίας}}, ''Ieremías''; latinsko ''Liber Ieremiae'') je druga med velikimi preroškimi knjigami [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in v masoretskem besedilu najdaljša knjiga prerokov. V judovskem kanonu sodi med [[Poznejši preroki|poznejše preroke]] (skupaj z [[Knjiga preroka Izaije|Izaijem]], [[Ezekiel|Ezekielom]] in [[Dvanajst malih prerokov|Dvanajsterimi]]), v krščanskem kanonu stoji za Izaijem. Ime preroka se običajno razlaga kot »[[Jahve|GOSPOD]] obnavlja« oziroma »GOSPOD je ustanovil«.<ref name="Hahn">Scott Hahn, ''Catholic Bible Dictionary'' (New York: Image, 2009), gesli »Jeremiah« in »Jeremiah, Book of«.</ref><ref name="Bergsma">John Bergsma in Brant Pitre, ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament'' (San Francisco: Ignatius Press, 2018), pogl. 31.</ref><ref name="NJBC">Guy P. Couturier, »Jeremiah«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 265–297.</ref> [[Slika:Michelangelo,_profeti,_Jeremiah_03.jpg|sličica|253x253_pik|[[Michelangelo]] – prerok [[Jeremija (prerok)|Jeremija]] na stropu [[Sikstinska kapela|Sikstinske kapele]] (freska, 1511)]] Knjiga obsega 52 poglavij in se v nadpisu predstavi kot »besede Jeremija, Hilkijájevega sina, enega izmed duhovnikov, ki so bili v Anatótu v Benjaminovi deželi«.<ref name="SPJ1">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (Ljubljana: Družina, 2024), Jer 1,1.</ref> Zgodovinski prerok je deloval v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] od trinajstega leta kralja [[Jošija (kralj)|Jošija]] (ok. 627/626 pr. n. št.) do po padcu mesta leta 587 pr. n. št. Knjiga združuje pesniške izreke, templjske govore, osebne izpovedi, znamenja in obširno pripoved o prerokovem trpljenju. Osrednje teološko jedro je obljuba [[Nova zaveza|nove zaveze]], zapisane v srce (Jer 31,31–34).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Naslov in mesto v kanonu == Hebrejsko ime knjige je enako imenu preroka (''Yirməyāhū'', krajše ''Yirməyâ''). V [[Tanak|hebrejski Bibliji]] je Jeremija druga knjiga poznejših prerokov. V [[Septuaginta|Septuaginti]] in v zahodnem krščanskem kanonu, ki ga je utrdila [[Vulgata]], stoji med Izaijem in Ezekielom kot drugi veliki prerok; [[Daniel (prerok)|Daniel]] v judovskem kanonu ne sodi med preroke.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> V zgodnjekrščanskih seznamih so z Jeremijevo knjigo včasih povezovali tudi Žalostinke in Baruha, saj izročilo oba spisa veže na preroka in njegovega pisarja Baruha, Neriájevega sina.<ref name="Bergsma" /> V Novi zavezi je Jeremija naveden zlasti zaradi nove zaveze (Heb 8,8–12; 10,16–17), Ráhelinega joka (Mt 2,17–18; Jer 31,15) in templjskega govora (prim. Mt 21,13). Med [[Kumranski rokopisi|zvitki z Mrtvega morja]] so ohranjeni hebrejski odlomki, ki potrjujejo obstoj dveh recenzij knjige že pred prevodom Septuaginte.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> == Struktura == Masoretsko besedilo, se pravi hebrejsko besedilo, ki so ga v 8.–9. stoletju po Kristusu pripravili judovski učenjaki tako, da so določili pisavo in vokalizacijo, ima 52 poglavij. Septuaginta je približno za osmino krajša (okoli 2700 besed manj) in napovedi zoper narode umešča za Jer 25, medtem ko jih masoretsko besedilo postavlja na konec (Jer 46–51). Kumranski rokopisi kažejo, da sta obe hebrejski obliki krožili že v predkrščanskem času; daljša masoretska recenzija, ki jo je [[Hieronim]] prevzel v Vulgate, je v katoliškem izročilu normativna.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Knjiga ni strogo kronološka. Prva polovica (Jer 1–25) je pretežno pesniška in redkeje datirana; druga (Jer 26–51) je pretežno prozna, z natančnejšimi okoliščinami, in se izteče v prerokbe zoper narode. Uvod (Jer 1) in epilog (Jer 52) oklepata celoto s temo sodbe in s pridihom upanja.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> === Uvod: poklic in program (Jer 1) === Nadpis (Jer 1,1–3) umesti besedo v dneve Jošija, Jojakíma in Sedekíja, »do izgona Jeruzalemčanov v petem mesecu«.<ref name="SPJ1" /> Poklicni dialog (Jer 1,4–10) preroka predstavi kot mladega duhovnika iz Anatóta. Gospod pravi: »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil, te postavil za preroka narodom.«<ref name="SPJ5">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (2024), Jer 1,5.</ref> Poslanstvo je izraženo s šestimi glagoli: izruvati, podirati, uničevati, rušiti, zidati in saditi – štiri za sodbo, dva za obnovo.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Dve videnji določata program knjige. Palica mandljevca (hebr. ''šāqēd'') je igra besed z »bedenjem« (''šōqēd''): Gospod bdi nad svojo besedo, da jo izpolni. Vreli lonec s severa napoveduje vdore, ki bodo po rodovitnem polmesecu prišli na Judo z vzhoda, a z vojaške poti s severa.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> === Prerokbe zoper Juda in Jeruzalem (Jer 2–25) === Zgodnji izreki (Jer 2–6), večinoma iz Jošijevega časa, Juda in Izraela predstavi kot nezvesto nevesto. Ljudstvo je storilo »dvojno zlo«: zapustilo je Gospoda, »izvir žive vode«, in si izkopalo »razpokane kapníce, ki ne držijo vode«.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Grožnja pride »s severa«. Sredi sodbe se oglasi obljuba novega eksodusa, v katerem se bosta Judova in Izraelova hiša vrnili in skrinje zaveze ne bodo več pogrešali, ker bo Jeruzalem Gospodov prestol (Jer 3,16–18).<ref name="Bergsma" /> Tempeljski govor (Jer 7; vzporednica v Jer 26) ruši zaupanje v geslo »Gospodov tempelj«. Sama navzočnost templja ne ščiti pred sodbo, če ljudstvo ne posluša Božjih zapovedi, zatira šibke in daruje svoje otroke v dolini Ben Hinóm; Bog zato opozarja na Šilo in napoveduje, da bo z jeruzalemskim templjem ravnal kakor s Šilom.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> ledijo satira zoper malike (Jer 10), govor o prelomljeni zavezi (Jer 11), znamenji gnilega pasu in vrčev (Jer 13), suša in prepoved priprošnje (Jer 14–15), ukaz, naj Jeremija ne vzame žene in nima otrok (Jer 16), ter obisk pri lončarju in razbitje vrča pri vratih Črepinj (Jer 18–19). V nadaljevanju Jeremija doživi preganjanje, pretepanje in vklenitev (Jer 20,1–6); v petih znamenitih »spovedih« oziroma osebnih tožbah (Jer 11,18–12,6; 15,10–21; 17,14–18; 18,18–23; 20,7–18) izraža svojo stisko, osamljenost in spor z lastnim poslanstvom, pri čemer vztraja pri preroški službi. V Jer 20,14–18 celo preklinja dan svojega rojstva.<ref name="NJBC" /><ref name="Bergsma" /> Zaključek prvega dela (Jer 21–25) zbira sodbe nad kralji, lažnimi preroki, ljudstvom in narodi. Ob tem stoji obljuba »pravične mladike« Davidu (Jer 23,5–6) in napoved sedemdesetih let babilonske prevlade (Jer 25,11). Kelih jeze morajo piti tudi poganski narodi, nazadnje Babilon sam.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> === Pripovedi, Knjiga tolažbe in mučeništvo (Jer 26–45) === Drugi del začenja z drugim templjskim govorom pod Jojakímom (Jer 26): duhovniki in preroki zahtevajo smrt, a Šafánov sin Ahikám preroka reši. Pod Sedekíjem Jeremija nosi jarem in oznanja, da so vsi narodi izročeni [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarju]]; Hananja jarem zlomi in kmalu umre (Jer 27–28). Pismo izgnancem leta 597 (Jer 29) jim veleva, naj se naselijo v Babilonu: izgnanstvo bo trajalo »sedemdeset let«, potem jih bo Gospod obiskal.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> T. i. Knjiga tolažbe (Jer 30–33) je poetski in teološki vrh. Gospod ozdravi rane Jakoba, konča Ráhelin jok in sklene novo zavezo: postavo položi v notranjost in jo zapiše v srce; vsi bodo poznali Gospoda, krivda bo odpuščena.<ref name="SPJ31">''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja'' (2024), Jer 31,31–34.</ref><ref name="Bergsma" /> Med obleganjem Jeremija odkupi polje v Anatótu kot znamenje, da se bodo spet kupovali hiše in njive (Jer 32). Znamenje zaveze z Davidom in Levijem zagotavlja, da ne bo zmanjkalo niti kralja niti daritvenega duhovnika (Jer 33,14–26).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> Sledijo Sedekíjeva usoda, prelomljena obljuba o izpustitvi sužnjev, zgled Rekabitov in sežig zvítka leta 605/604: kralj Jojakím odreže stolpec za stolpcem in ga meče v žerjavico; Jeremija z Baruhom napiše nov, razširjen zvítek (Jer 34–36).<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> [[Slika:Jeremia_treurend_over_de_verwoesting_van_Jeruzalem_Rijksmuseum_SK-A-3276.jpeg|levo|sličica|[[Rembrandt]] – ''Jeremija žaluje nad uničenjem Jeruzalema'' (olje na les, 1630), Rijksmuseum]] Poglavja 37–44 so Baruhova »pasijon« preroka med zadnjim obleganjem: ječa, cisterna, rešitev po Etiopcu Ebed-Melehu, padec mesta, imenovanje Gedaljája v Micpi, atentat, beg v Egipt proti prerokovi besedi in zadnji izreki zoper judovske begunce, ki v Egiptu častijo »kraljico nebes«.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Kratke besede tolažbe Baruhu (Jer 45) sklenejo pripovedni blok. === Prerokbe zoper narode in epilog (Jer 46–52) === Zbirka prerokb zoper narode (Jer 46–51) se v masoretskem vrstnem redu začenja z Egiptom in se izteče v obsežen izrek zoper Babilon. Sodba nad narodi hkrati odpira perspektivo obnove Izraela; pri Moabu, Amonu in Elamu je ob koncu prerokb izrecno napovedana tudi povrnitev njihove usode. Epilog (Jer 52) povzema pripoved o padcu Jeruzalema, vzporedno z 2 Kr 24–25, in se konča s pomilostitvijo Jojahína na babilonskem dvoru. Jojahín je v Jer 24 povezan s podobo »dobrih smokv«, zato njegov povzdig na koncu knjige ustvarja pomemben literarni znak upanja na prihodnjo obnovo.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Teološka sporočila == Jeremija razume zavezo kot zakonsko zvestobo, ne kot magično varovalo institucij. Tempelj, obrezovanje, daritve in geslo »mir, mir« so prazni, če srce ostane neobrezano in malikovanje (tudi v obliki »kraljice nebes«) ostane javno. Sodba ni samovolja, temveč uresničitev zaveznih prekletstev [[Peta Mojzesova knjiga|Devteronomija]]. Hkrati Gospod noče smrti grešnika: poklic je »rušiti in saditi«.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /><ref name="Hahn" /> Nova zaveza (Jer 31,31–34) je edini starozavezni izraz, ki dobesedno govori o »novi zavezi«. Ni zgolj obnova sinajske plošče, temveč notranja preobrazba: postava v srcu, splošno poznanje Boga in odpuščanje krivde. Novozavezni pisci to obljubo berejo kot izpolnjeno v Kristusovi krvi (Lk 22,20; 1 Kor 11,25; 2 Kor 3,6; Heb 8–10).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> Vzporedno teče novi eksodus, ki bo zasenčil spomin na Egipt, in obljuba »pravične mladike« Davidu, čigar ime bo »Gospod naša pravičnost« (Jer 23,5–6; 33,15–16).<ref name="Hahn" /> Prerokova osebnost je sama teološki znak. Celibat, prepoved žalovanja in veselja, jarem, razbiti vrč in odkupljeni njivi so dejanja, ki »uveljavljajo« to, kar pomenijo. »Spovedi« razkrivajo preroka, ki se prereka z Bogom in vendar ostane njegova usta. S tem knjiga postane tudi teologija trpečega pričevalca: resnični prerok stoji sam zoper kralja, duhovnike in »preroke miru«.<ref name="NJBC" /><ref name="Bergsma" /> Tema ostanka in »dobrih smokev« (Jer 24) obrača pričakovanja: prva deportacija leta 597 ni izključitev, temveč seme obnove; tisti, ki ostanejo v mestu in se zanašajo na Egipt, so »gnile smokve«. Sedemdeset let (Jer 25,11; 29,10) postane v poznejšem izročilu merilo izgnanstva in okvir za Daniela.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost == Judovsko in krščansko izročilo knjigo pripisuje preroku Jeremiju, duhovniškemu sinu iz Anatóta, in njegovemu pisarju Baruhu. Samo besedilo poroča, da je leta 605 (četrto leto Jojakíma, leto bitke pri Karkémišu) prerok narekoval Baruhu vse dosedanje besede zoper Izraela, Juda in narode; ko je kralj zvítek sežgal, sta ga napisala znova »in dodana so bila še mnoga podobna slova« (Jer 36).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> To je znotraj kanona izrecno pričevanje o rasti zbirke že za prerokovega življenja. Sigmund Mowinckel (1914) je razločil štiri vire: pesniške izreke (A), biografske pripovedi (B, pogosto Baruh), »devteronomistične« prozne govore (C) in prerokbe zveličanja ter zoper narode (D). Sodobna kritika priznava visok delež avtentičnih pesniških izrekov v Jer 1–25; prerokbe obnove (zlasti jedro Jer 30–31) in del izrekov zoper narode imajo jeremijevsko jedro, medtem ko je dolg izrek zoper Babilon (Jer 50–51) v veliki meri izgnanski.<ref name="NJBC" /> Pripovedi v Jer 26–45 ohranjajo zgodovinske podrobnosti, ki jih je težko razložiti kot pozno fikcijo; Couturier z Brightom, Weippertovo in Holladayem zagovarja, da imajo prozni govori trdno jeremijevsko jedro in da »devteronomistični« slog deloma odraža judovsko prozo poznega 7. in zgodnjega 6. stoletja, ne nujno poznejše predelave v Babilonu.<ref name="NJBC" /> Nasprotne teze (Thiel, Carroll) pripisujejo veliko proze izgnanskim krogom, ki so prerokovo besedo priredili za razlago katastrofe leta 587.<ref name="NJBC" /><ref name="Bergsma" /> Katoliška literatura poudarja, da je za vero in liturgijo normativna končna kanonična oblika. Narek Baruhu, ponovni zapis po sežigu in prisotnost dveh hebrejskih recenzij (krajša, bližja LXX, in daljša MT) kažejo na rast znotraj same jeremijevske šole, ne na izključitev zgodovinskega preroka.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Zgodovinski okvir se ujema z asirskim zatonoma in vzponom Novobabilonskega kraljestva: Jošijeva reforma po najdbi knjige Postave (622/621), smrt pri Megídu (609), egipčanski Jojakím, Karkémiš (605), prva deportacija (597), Sedekíjev upor in požig templja (587). Jeremija je svetoval predajo Babilonu in nasprotoval egipčanski stranki; po umoru Gedaljája so ga begunci odpeljali v Egipt, kjer izročilo (pozneje tudi 4 Baruh / ''Paralipomena Jeremiae'' in krščanski pisci) ve za kamenjanje v Tafnisu. Druga Makabejska knjiga mu pripisuje skrivanje skrinje zaveze na gori Nebo (2 Mkb 2,4–8).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> == Glej tudi == * [[Jeremija (prerok)]] * [[Baruh]] * [[Baruh (knjiga)|Baruh (svetopisemska knjiga)]] * [[Žalostinke]] * [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Knjiga preroka Izaije]] * [[Ezekiel]] * [[Nebukadnezar II.]] * [[Babilonsko suženjstvo]] * [[Nova zaveza]] * [[2. knjiga kraljev|Druga knjiga kraljev]] * [[Kumranski rokopisi|Zvitki z Mrtvega morja]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bergsma, John in Brant Pitre. ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament''. San Francisco: Ignatius Press, 2018 (pogl. 31: Jeremiah). * Brown, Raymond E., Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.). ''The New Jerome Biblical Commentary''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990 (Couturier, Guy P., »Jeremiah«, str. 265–297). * Hahn, Scott. ''Catholic Bible Dictionary''. New York: Image, 2009 (gesli »Jeremiah« in »Jeremiah, Book of«). * ''Sveto pismo. Jeruzalemska izdaja''. Ljubljana: Družina / Slovenska škofovska konferenca, 2024 (Jeremija, z opombami). Spletna izdaja: https://bozjabeseda.si/30. == Zunanje povezave == * [https://bozjabeseda.si/30 Sveto pismoː Jeruzalemska izdaja – Jeremija] * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jer&id12=1&pos=0&set=2&l=sl Slovenski standardni prevod (SSP) – Jeremija] {{Sveto pismo}} {{Normativna kontrola}} rn4fa5btchgxji53lhnwwmrhwjxrj26 10 607690 6740997 2026-08-22T18:13:54Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= subordo |link= Postrvi|Salmonoidei |parent= Salmoniformes |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=18 November 2024 |language=en}}<!--full cit...« 6740997 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= subordo |link= Postrvi|Salmonoidei |parent= Salmoniformes |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=18 November 2024 |language=en}}<!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 1tingxb9awit854hsirlyu3fujjm36n 0 607691 6741007 2026-08-22T18:50:43Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Jeremija (svetopisemska knjiga)]] 6741007 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jeremija (svetopisemska knjiga)]] bn6f1puodqitggs9mogtqec89isd1bj 0 607692 6741008 2026-08-22T18:54:14Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Izaija (svetopisemska knjiga)]] 6741008 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Izaija (svetopisemska knjiga)]] exodxnlc88p7nfv9y5ey7i0vhlidq9b 0 607693 6741015 2026-08-22T19:24:32Z XJaM 3 preusmeritev na [[Bibliografija]] 6741015 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[bibliografija]] 36htv5u4xj8ef2o67h5opn4og7ek3nr 1 607694 6741042 2026-08-22T20:17:28Z XJaM 3 /* Poimenovanje {jezika, jezikovne družine...} */ nov razdelek 6741042 wikitext text/x-wiki == Poimenovanje {jezika, jezikovne družine...} == Angleška wikipedija ima trenutno naslov{{snd}}eskaleutska jezikovna skupina ({{jezik|en|Eskaleut languages}}). Omenja še vsaj dve poimenovanji{{snd}} eskimsko-aleutska jezikovna družina ({{jezik|en|Eskimo–Aleut ...}}) ali inuitsko-jupiško-unanganska jezikovna družina ({{jezik|en|Inuit–Yupik–Unangan}}). Rabo vezajev v takšnih poimenovanjih zagovarja Gary Holton, kot je tam navedeno: „Zaradi slabšalne narave izraza 'Eskim' v nekaterih krajih in vse večje preference za 'Unangan' v primerjavi z 'Aleut' na Aljaski se ta družina lahko izmenično imenuje inuitsko-jupiško-unanganska . Izraz z vezajem daje nekaj občutka za raznolikost jezikov, ki jih zajema ta družinska oznaka.“ Glede jezikov je slovenščina eden redkih jezikov, ki jezike enakovredno poimenuje v slogu ''slovenščina'' in ''slovenski jezik''. Angleščina in mnogo drugih jezikov praviloma vedno rabi ''language'' ali v množini, če gre za več jezikov ali jezikovno družino. Ni pa slovensko poimenovanje dosledno (govorim za jezikovne družine){{snd}} [[indoevropski jeziki]] in ne mogoče 'indoevropska jezikovna družina', vendar [[:en:Indo-European languages|Indo-European languages]]{{snd}} tako kot tukaj, [[:en:Eskimo–Aleut languages|{{jezik|en|Eskimo–Aleut (languages)]]}}. Nekaj jezikov in družin je npr. navedenih v razdelku [[Glottolog#Jezikovne družine|Jezikovne družine]] v članku o BPZ Glottolog. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 22:17, 22. avgust 2026 (CEST) 28qa9l5nfqne6oap80aigy6zl4fkyed 6741045 6741042 2026-08-22T20:19:09Z XJaM 3 /* Poimenovanje {jezika, jezikovne družine...} */ m/dp/tn 6741045 wikitext text/x-wiki == Poimenovanje {jezika, jezikovne družine...} == Angleška wikipedija ima trenutno naslov{{snd}}eskaleutska jezikovna skupina ({{jezik|en|Eskaleut languages}}). Omenja še vsaj dve poimenovanji{{snd}} eskimsko-aleutska jezikovna družina ({{jezik|en|Eskimo–Aleut ...}}) ali inuitsko-jupiško-unanganska jezikovna družina ({{jezik|en|Inuit–Yupik–Unangan}}). Rabo vezajev v takšnih poimenovanjih zagovarja Gary Holton, kot je tam navedeno: „Zaradi slabšalne narave izraza 'Eskim' v nekaterih krajih in vse večje preference za 'Unangan' v primerjavi z 'Aleut' na Aljaski se ta družina lahko izmenično imenuje inuitsko-jupiško-unanganska . Izraz z vezajem daje nekaj občutka za raznolikost jezikov, ki jih zajema ta družinska oznaka.“ Glede jezikov je slovenščina eden redkih jezikov, ki jezike enakovredno poimenuje v slogu ''slovenščina'' in ''slovenski jezik''. Angleščina in mnogo drugih jezikov praviloma vedno rabi ''language'' ali v množini, če gre za več jezikov ali jezikovno družino. Ni pa slovensko poimenovanje dosledno (govorim za jezikovne družine){{snd}} [[indoevropski jeziki]] in ne mogoče 'indoevropska jezikovna družina', vendar [[:en:Indo-European languages|Indo-European languages]]{{snd}} tako kot tukaj, [[:en:Eskimo–Aleut languages|{{jezik|en|Eskimo–Aleut (languages)}}]]. Nekaj jezikov in družin je npr. navedenih v razdelku [[Glottolog#Jezikovne družine|Jezikovne družine]] v članku o BPZ Glottolog. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 22:17, 22. avgust 2026 (CEST) 1sbj960elao0z3l0pctw1txtmdzg1pz 0 607695 6741059 2026-08-22T21:27:53Z JozefD 5744 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Plemič |name= Janez Friderik grof Attems |image= Attems-Wappen_MK1930.jpg |caption= Izvorni grb plemiške rodbine Attems |birth_date={{birth_date|1593|10|12|df=yes}}|birth_place=[[Gradiška]] |death_date={{death date|1663|12|15|df=yes}}|death_place=[[Ljubljana]] |noble family=[[Attemsi]] |father=baron [[Herman Attems]] (1564–1611) |mother=baronica Ursula roj. Breunner Stubenberška (*1568 †1641) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|(1) Uršula Terenc...« 6741059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Janez Friderik grof Attems |image= Attems-Wappen_MK1930.jpg |caption= Izvorni grb plemiške rodbine Attems |birth_date={{birth_date|1593|10|12|df=yes}}|birth_place=[[Gradiška]] |death_date={{death date|1663|12|15|df=yes}}|death_place=[[Ljubljana]] |noble family=[[Attemsi]] |father=baron [[Herman Attems]] (1564–1611) |mother=baronica Ursula roj. Breunner Stubenberška (*1568 †1641) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|(1) Uršula Terencija grofica Colloredo |1615|end=d}}<br> * {{marriage|(2) Marija Ana grofica Turn-Hofer in Valsassina |1621|end=d}} * {{marriage|(3) Frančiška Marija markiza Strozzi |1640|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732);<br> }} }} [[Slika:Vipavski Križ Castle 03.jpg|thumb|280px|Razvaline gradu Sveti Križ oziroma Vipavski Križ]] ''' Janez Friderik Attems ''' (''nemško'': Johann Friedrich, graf von Attems), * [[12. oktober]] [[1593]], [[Gradiška]] (Italija), † [[15. december]] [[1663]], [[Ljubljana]] (Slovenija), je postal prvi [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Janezu Frideriku, ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v [[Gradiška|Gradiški]] kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (1564–1611). Friderik je služil v cesarski vojski v vojni proti Benetkam (1615–1617) in kot cesarski komisar aktivno sodeloval v mirovnih pogajanjih s to republiko. Sodeloval je v bitki na Beli gori (8. novembra 1620) in pri osvojitvi [[Mantova|Mantove]] (1630). Leta 1626 je bil že polkovnik konjenice, od 1630 do 1636 cesarski vojni svetnik, nato odposlanec na dvorih v Mantovi in Lotaringiji, cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] pa ga je počastil s tem, da je (20. aprila 1626) "njemu, njegovim dedičem in vsem potomcem baronske družine Attems obeh spolov podelil potrditev privilegija svobodnega gradu za njegova gospostva [[Vipavski križ|Sveti križ]], [[Ločnik]] in [[Podgora]] ter mu podelil polno jurisdikcijo v njih". A kmalu še več kot to: z diplomo z dne 6. septembra 1630 v Regensburgu je cesar Ferdinand II. povzdignil vdovo Hermana Attemsa, Uršulo, rojeno baronico Breuner, in njene otroke Friderika, Janeza Jakoba, Ferdinanda, Maksimilijana Hermana in Barbaro, skupaj z "vsemi zakonitimi dediči in dediči istih, moškimi in ženskimi osebami potomcev za vedno in vse veke, v čin, čast in dostojanstvo naših in Svetega rimskega cesarstva grofov in grofic". Vendar niso imeli mesta na grofovski klopi v nemškem državnem zboru (rajhstagu). Friderik je zase in za svoje potomce pridobil članstvo v deželnih stanovih oz. plemiškem stanu avstrijskih dednih deželah, najprej v [[Vojvodina Koroška|Vojvodini Koroški]] 23. januarja 1626, v [[Vojvodina Štajerska|Vojvodini Štajerski]] 12. novembra istega leta, v [[Vojvodina Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] 26. junija in leta 1643 na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]]. Kot vrhovni komornik (1637–1643) cesarja Ferdinanda II. je avgusta 1637 pospremil njegovo hčer, nadvojvodinjo Cecilijo Renato, nevesto poljskega kralja Vladislava, do meja tega kraljestva, leta 1643 je postal vrhovni konjušnik ovdovele cesarice Eleonore Avguste, leta 1649 pa ga je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] imenoval za [[vicedom]]a [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. Po nastopu cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] ga je (1660) spremljal na slovesnosti poklona v [[Gorica|Gorici]]. == Poroka in otroci == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v Gradiški kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (1564–1611). Poročil se je trikrat, leta 1615 se je poročil z Uršulo Terencijo grofico Colloredo. Rodil se jima je sin Alojz, a je žena po porodu umrla. Po smrti žene (†1616) se je leta 1621 drugič poročil z Marijo Ano grofica Turn-Hofer in Valsassina, s katero sta imela dva sinova in tri hčerke. Po smrti druge žene (†1638) se je 1640 poročil tretjič in sicer s Frančiško Marijo markizo Strozzi. Skupaj je imel deset otrok:<br><br> ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732). == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148. [[Kategorija:Attemsi]] iny8w7s3ymudn5hrs0x0bt3m4y0m6y9 6741060 6741059 2026-08-22T21:30:46Z JozefD 5744 /* Življenje */ 6741060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Janez Friderik grof Attems |image= Attems-Wappen_MK1930.jpg |caption= Izvorni grb plemiške rodbine Attems |birth_date={{birth_date|1593|10|12|df=yes}}|birth_place=[[Gradiška]] |death_date={{death date|1663|12|15|df=yes}}|death_place=[[Ljubljana]] |noble family=[[Attemsi]] |father=baron [[Herman Attems]] (1564–1611) |mother=baronica Ursula roj. Breunner Stubenberška (*1568 †1641) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|(1) Uršula Terencija grofica Colloredo |1615|end=d}}<br> * {{marriage|(2) Marija Ana grofica Turn-Hofer in Valsassina |1621|end=d}} * {{marriage|(3) Frančiška Marija markiza Strozzi |1640|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732);<br> }} }} [[Slika:Vipavski Križ Castle 03.jpg|thumb|280px|Razvaline gradu Sveti Križ oziroma Vipavski Križ]] ''' Janez Friderik Attems ''' (''nemško'': Johann Friedrich, graf von Attems), * [[12. oktober]] [[1593]], [[Gradiška]] (Italija), † [[15. december]] [[1663]], [[Ljubljana]] (Slovenija), je postal prvi [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Janezu Frideriku, ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v [[Gradiška|Gradiški]] kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (1564–1611). Friderik je služil v cesarski vojski v vojni proti Benetkam (1615–1617) in kot cesarski komisar aktivno sodeloval v mirovnih pogajanjih s to republiko. Sodeloval je v bitki na Beli gori (8. novembra 1620) in pri osvojitvi [[Mantova|Mantove]] (1630). Leta 1626 je bil že polkovnik konjenice, od 1630 do 1636 cesarski vojni svetnik, nato odposlanec na dvorih v Mantovi in Lotaringiji, cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] pa ga je počastil s tem, da je (20. aprila 1626) "njemu, njegovim dedičem in vsem potomcem baronske družine Attems obeh spolov podelil potrditev privilegija svobodnega gradu za njegova gospostva [[Vipavski križ|Sveti križ]], [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] in [[Podgora]] ter mu podelil polno jurisdikcijo v njih". A kmalu še več kot to: z diplomo z dne 6. septembra 1630 v Regensburgu je cesar Ferdinand II. povzdignil vdovo Hermana Attemsa, Uršulo, rojeno baronico Breuner, in njene otroke Friderika, Janeza Jakoba, Ferdinanda, Maksimilijana Hermana in Barbaro, skupaj z "vsemi zakonitimi dediči in dediči istih, moškimi in ženskimi osebami potomcev za vedno in vse veke, v čin, čast in dostojanstvo naših in Svetega rimskega cesarstva grofov in grofic". Vendar niso imeli mesta na grofovski klopi v nemškem državnem zboru (rajhstagu). Friderik je zase in za svoje potomce pridobil članstvo v deželnih stanovih oz. plemiškem stanu avstrijskih dednih deželah, najprej v [[Vojvodina Koroška|Vojvodini Koroški]] 23. januarja 1626, v [[Vojvodina Štajerska|Vojvodini Štajerski]] 12. novembra istega leta, v [[Vojvodina Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] 26. junija in leta 1643 na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]]. Kot vrhovni komornik (1637–1643) cesarja Ferdinanda II. je avgusta 1637 pospremil njegovo hčer, nadvojvodinjo Cecilijo Renato, nevesto poljskega kralja Vladislava, do meja tega kraljestva, leta 1643 je postal vrhovni konjušnik ovdovele cesarice Eleonore Avguste, leta 1649 pa ga je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] imenoval za [[vicedom]]a [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. Po nastopu cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] ga je (1660) spremljal na slovesnosti poklona v [[Gorica|Gorici]]. == Poroka in otroci == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v Gradiški kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (1564–1611). Poročil se je trikrat, leta 1615 se je poročil z Uršulo Terencijo grofico Colloredo. Rodil se jima je sin Alojz, a je žena po porodu umrla. Po smrti žene (†1616) se je leta 1621 drugič poročil z Marijo Ano grofica Turn-Hofer in Valsassina, s katero sta imela dva sinova in tri hčerke. Po smrti druge žene (†1638) se je 1640 poročil tretjič in sicer s Frančiško Marijo markizo Strozzi. Skupaj je imel deset otrok:<br><br> ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732). == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148. [[Kategorija:Attemsi]] 8jnvpyfy3hc79fna3xcy6kyrzdoyhpo 6741062 6741060 2026-08-22T21:32:25Z JozefD 5744 /* Življenje */ 6741062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Janez Friderik grof Attems |image= Attems-Wappen_MK1930.jpg |caption= Izvorni grb plemiške rodbine Attems |birth_date={{birth_date|1593|10|12|df=yes}}|birth_place=[[Gradiška]] |death_date={{death date|1663|12|15|df=yes}}|death_place=[[Ljubljana]] |noble family=[[Attemsi]] |father=baron [[Herman Attems]] (1564–1611) |mother=baronica Ursula roj. Breunner Stubenberška (*1568 †1641) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|(1) Uršula Terencija grofica Colloredo |1615|end=d}}<br> * {{marriage|(2) Marija Ana grofica Turn-Hofer in Valsassina |1621|end=d}} * {{marriage|(3) Frančiška Marija markiza Strozzi |1640|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732);<br> }} }} [[Slika:Vipavski Križ Castle 03.jpg|thumb|280px|Razvaline gradu Sveti Križ oziroma Vipavski Križ]] ''' Janez Friderik Attems ''' (''nemško'': Johann Friedrich, graf von Attems), * [[12. oktober]] [[1593]], [[Gradiška]] (Italija), † [[15. december]] [[1663]], [[Ljubljana]] (Slovenija), je postal prvi [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Janezu Frideriku, ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v [[Gradiška|Gradiški]] kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (1564–1611). Friderik je služil v cesarski vojski v vojni proti Benetkam (1615–1617) in kot cesarski komisar aktivno sodeloval v mirovnih pogajanjih s to republiko. Sodeloval je v bitki na Beli gori (8. novembra 1620) in pri osvojitvi [[Mantova|Mantove]] (1630). Leta 1626 je bil že polkovnik konjenice, od 1630 do 1636 cesarski vojni svetnik, nato odposlanec na dvorih v Mantovi in Lotaringiji, cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] pa ga je počastil s tem, da je (20. aprila 1626) "njemu, njegovim dedičem in vsem potomcem baronske družine Attems obeh spolov podelil potrditev privilegija svobodnega gradu za njegova gospostva [[Vipavski križ|Sveti križ]], [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] in [[Podgora, Gorica|Podgora]] ter mu podelil polno jurisdikcijo v njih". A kmalu še več kot to: z diplomo z dne 6. septembra 1630 v Regensburgu je cesar Ferdinand II. povzdignil vdovo Hermana Attemsa, Uršulo, rojeno baronico Breuner, in njene otroke Friderika, Janeza Jakoba, Ferdinanda, Maksimilijana Hermana in Barbaro, skupaj z "vsemi zakonitimi dediči in dediči istih, moškimi in ženskimi osebami potomcev za vedno in vse veke, v čin, čast in dostojanstvo naših in Svetega rimskega cesarstva grofov in grofic". Vendar niso imeli mesta na grofovski klopi v nemškem državnem zboru (rajhstagu). Friderik je zase in za svoje potomce pridobil članstvo v deželnih stanovih oz. plemiškem stanu avstrijskih dednih deželah, najprej v [[Vojvodina Koroška|Vojvodini Koroški]] 23. januarja 1626, v [[Vojvodina Štajerska|Vojvodini Štajerski]] 12. novembra istega leta, v [[Vojvodina Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] 26. junija in leta 1643 na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]]. Kot vrhovni komornik (1637–1643) cesarja Ferdinanda II. je avgusta 1637 pospremil njegovo hčer, nadvojvodinjo Cecilijo Renato, nevesto poljskega kralja Vladislava, do meja tega kraljestva, leta 1643 je postal vrhovni konjušnik ovdovele cesarice Eleonore Avguste, leta 1649 pa ga je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] imenoval za [[vicedom]]a [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. Po nastopu cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] ga je (1660) spremljal na slovesnosti poklona v [[Gorica|Gorici]]. == Poroka in otroci == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v Gradiški kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (1564–1611). Poročil se je trikrat, leta 1615 se je poročil z Uršulo Terencijo grofico Colloredo. Rodil se jima je sin Alojz, a je žena po porodu umrla. Po smrti žene (†1616) se je leta 1621 drugič poročil z Marijo Ano grofica Turn-Hofer in Valsassina, s katero sta imela dva sinova in tri hčerke. Po smrti druge žene (†1638) se je 1640 poročil tretjič in sicer s Frančiško Marijo markizo Strozzi. Skupaj je imel deset otrok:<br><br> ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732). == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148. [[Kategorija:Attemsi]] 3xc0vcwukeugdkx0a717tjvcdmvruyt 6741066 6741062 2026-08-22T21:36:21Z JozefD 5744 /* Zgodovina rodbine */ 6741066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Janez Friderik grof Attems |image= Attems-Wappen_MK1930.jpg |caption= Izvorni grb plemiške rodbine Attems |birth_date={{birth_date|1593|10|12|df=yes}}|birth_place=[[Gradiška]] |death_date={{death date|1663|12|15|df=yes}}|death_place=[[Ljubljana]] |noble family=[[Attemsi]] |father=baron [[Herman Attems]] (1564–1611) |mother=baronica Ursula roj. Breunner Stubenberška (*1568 †1641) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|(1) Uršula Terencija grofica Colloredo |1615|end=d}}<br> * {{marriage|(2) Marija Ana grofica Turn-Hofer in Valsassina |1621|end=d}} * {{marriage|(3) Frančiška Marija markiza Strozzi |1640|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732);<br> }} }} [[Slika:Vipavski Križ Castle 03.jpg|thumb|280px|Razvaline gradu Sveti Križ oziroma Vipavski Križ]] ''' Janez Friderik Attems ''' (''nemško'': Johann Friedrich, graf von Attems), * [[12. oktober]] [[1593]], [[Gradiška]] (Italija), † [[15. december]] [[1663]], [[Ljubljana]] (Slovenija), je postal prvi [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva [[Vipavski Križ|Sveti Križ]] zasnoval baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Janezu Frideriku, ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v [[Gradiška|Gradiški]] kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (1564–1611). Friderik je služil v cesarski vojski v vojni proti Benetkam (1615–1617) in kot cesarski komisar aktivno sodeloval v mirovnih pogajanjih s to republiko. Sodeloval je v bitki na Beli gori (8. novembra 1620) in pri osvojitvi [[Mantova|Mantove]] (1630). Leta 1626 je bil že polkovnik konjenice, od 1630 do 1636 cesarski vojni svetnik, nato odposlanec na dvorih v Mantovi in Lotaringiji, cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] pa ga je počastil s tem, da je (20. aprila 1626) "njemu, njegovim dedičem in vsem potomcem baronske družine Attems obeh spolov podelil potrditev privilegija svobodnega gradu za njegova gospostva [[Vipavski križ|Sveti križ]], [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] in [[Podgora, Gorica|Podgora]] ter mu podelil polno jurisdikcijo v njih". A kmalu še več kot to: z diplomo z dne 6. septembra 1630 v Regensburgu je cesar Ferdinand II. povzdignil vdovo Hermana Attemsa, Uršulo, rojeno baronico Breuner, in njene otroke Friderika, Janeza Jakoba, Ferdinanda, Maksimilijana Hermana in Barbaro, skupaj z "vsemi zakonitimi dediči in dediči istih, moškimi in ženskimi osebami potomcev za vedno in vse veke, v čin, čast in dostojanstvo naših in Svetega rimskega cesarstva grofov in grofic". Vendar niso imeli mesta na grofovski klopi v nemškem državnem zboru (rajhstagu). Friderik je zase in za svoje potomce pridobil članstvo v deželnih stanovih oz. plemiškem stanu avstrijskih dednih deželah, najprej v [[Vojvodina Koroška|Vojvodini Koroški]] 23. januarja 1626, v [[Vojvodina Štajerska|Vojvodini Štajerski]] 12. novembra istega leta, v [[Vojvodina Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] 26. junija in leta 1643 na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]]. Kot vrhovni komornik (1637–1643) cesarja Ferdinanda II. je avgusta 1637 pospremil njegovo hčer, nadvojvodinjo Cecilijo Renato, nevesto poljskega kralja Vladislava, do meja tega kraljestva, leta 1643 je postal vrhovni konjušnik ovdovele cesarice Eleonore Avguste, leta 1649 pa ga je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] imenoval za [[vicedom]]a [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. Po nastopu cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] ga je (1660) spremljal na slovesnosti poklona v [[Gorica|Gorici]]. == Poroka in otroci == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v Gradiški kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (1564–1611). Poročil se je trikrat, leta 1615 se je poročil z Uršulo Terencijo grofico Colloredo. Rodil se jima je sin Alojz, a je žena po porodu umrla. Po smrti žene (†1616) se je leta 1621 drugič poročil z Marijo Ano grofica Turn-Hofer in Valsassina, s katero sta imela dva sinova in tri hčerke. Po smrti druge žene (†1638) se je 1640 poročil tretjič in sicer s Frančiško Marijo markizo Strozzi. Skupaj je imel deset otrok:<br><br> ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732). == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148. [[Kategorija:Attemsi]] q17246jx6ngs3e8awtive9qs2hshqsy 6741103 6741066 2026-08-23T04:47:26Z Romanm 13 <!--wikidata--> 6741103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |name= Janez Friderik grof Attems |image= Attems-Wappen_MK1930.jpg |caption= Izvorni grb plemiške rodbine Attems |birth_date=<!--wikidata--> |birth_place=<!--wikidata--> |death_date=<!--wikidata--> |death_place=<!--wikidata--> |noble family=[[Attemsi]] |father=baron [[Herman Attems]] (1564–1611) |mother=baronica Ursula roj. Breunner Stubenberška (*1568 †1641) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|(1) Uršula Terencija grofica Colloredo |1615|end=d}}<br> * {{marriage|(2) Marija Ana grofica Turn-Hofer in Valsassina |1621|end=d}} * {{marriage|(3) Frančiška Marija markiza Strozzi |1640|end=d}} }} |issue={{plainlist| ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732);<br> }} }} [[Slika:Vipavski Križ Castle 03.jpg|thumb|280px|Razvaline gradu Sveti Križ oziroma Vipavski Križ]] ''' Janez Friderik Attems ''' (''nemško'': Johann Friedrich, graf von Attems), * [[12. oktober]] [[1593]], [[Gradišče ob Soči]] (danes Italija), † [[15. december]] [[1663]], [[Ljubljana]] (danes Slovenija), je postal prvi [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. == Zgodovina rodbine == Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva [[Vipavski Križ|Sveti Križ]] zasnoval baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Janezu Frideriku, ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Življenje == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v [[Gradiška|Gradiški]] kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (1564–1611). Friderik je služil v cesarski vojski v vojni proti Benetkam (1615–1617) in kot cesarski komisar aktivno sodeloval v mirovnih pogajanjih s to republiko. Sodeloval je v bitki na Beli gori (8. novembra 1620) in pri osvojitvi [[Mantova|Mantove]] (1630). Leta 1626 je bil že polkovnik konjenice, od 1630 do 1636 cesarski vojni svetnik, nato odposlanec na dvorih v Mantovi in Lotaringiji, cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] pa ga je počastil s tem, da je (20. aprila 1626) "njemu, njegovim dedičem in vsem potomcem baronske družine Attems obeh spolov podelil potrditev privilegija svobodnega gradu za njegova gospostva [[Vipavski križ|Sveti križ]], [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] in [[Podgora, Gorica|Podgora]] ter mu podelil polno jurisdikcijo v njih". A kmalu še več kot to: z diplomo z dne 6. septembra 1630 v Regensburgu je cesar Ferdinand II. povzdignil vdovo Hermana Attemsa, Uršulo, rojeno baronico Breuner, in njene otroke Friderika, Janeza Jakoba, Ferdinanda, Maksimilijana Hermana in Barbaro, skupaj z "vsemi zakonitimi dediči in dediči istih, moškimi in ženskimi osebami potomcev za vedno in vse veke, v čin, čast in dostojanstvo naših in Svetega rimskega cesarstva grofov in grofic". Vendar niso imeli mesta na grofovski klopi v nemškem državnem zboru (rajhstagu). Friderik je zase in za svoje potomce pridobil članstvo v deželnih stanovih oz. plemiškem stanu avstrijskih dednih deželah, najprej v [[Vojvodina Koroška|Vojvodini Koroški]] 23. januarja 1626, v [[Vojvodina Štajerska|Vojvodini Štajerski]] 12. novembra istega leta, v [[Vojvodina Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] 26. junija in leta 1643 na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]]. Kot vrhovni komornik (1637–1643) cesarja Ferdinanda II. je avgusta 1637 pospremil njegovo hčer, nadvojvodinjo Cecilijo Renato, nevesto poljskega kralja Vladislava, do meja tega kraljestva, leta 1643 je postal vrhovni konjušnik ovdovele cesarice Eleonore Avguste, leta 1649 pa ga je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] imenoval za [[vicedom]]a [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. Po nastopu cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] ga je (1660) spremljal na slovesnosti poklona v [[Gorica|Gorici]]. == Poroka in otroci == Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v Gradiški kot prvi sin barona [[Herman Attems|Hermana Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (1564–1611). Poročil se je trikrat, leta 1615 se je poročil z Uršulo Terencijo grofico Colloredo. Rodil se jima je sin Alojz, a je žena po porodu umrla. Po smrti žene (†1616) se je leta 1621 drugič poročil z Marijo Ano grofica Turn-Hofer in Valsassina, s katero sta imela dva sinova in tri hčerke. Po smrti druge žene (†1638) se je 1640 poročil tretjič in sicer s Frančiško Marijo markizo Strozzi. Skupaj je imel deset otrok:<br><br> ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; <br> ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; <br> ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri;<br> ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); <br> ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), <br> ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); <br> ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn;<br> ⦁ (3) [[Franc Anton Attems Svetokriški|Franc Anton, grof Attems Svetokriški]] (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije;<br> ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v [[Samostan Mekinje|samostanu klarisinj v Mekinjah]];<br> ⦁ (3) [[Ignacij Marija Attems|Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški]] (1652−1732). == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in Literatura == * [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]). * DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581. * DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564. * Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148. [[Kategorija:Attemsi]] hcs0hk4ivylgmqbz7olp3haiepa762s 0 607696 6741100 2026-08-23T04:26:35Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Puente Romano (Mérida)]] na [[Puente Romano, Mérida]]: standardizacija 6741100 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Puente Romano, Mérida]] p459e6gncqnzyuewxrr88p1nfdh7h4y 0 607697 6741102 2026-08-23T04:27:06Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Rimsko gledališče (Mérida)]] na [[Rimsko gledališče, Mérida]]: standardizacija 6741102 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Rimsko gledališče, Mérida]] 8635ho3nhnysuo3wt72l4b6gn24pcle 0 607698 6741116 2026-08-23T06:40:36Z Octopus 13285 uvod 6741116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | native_name = 𐰶𐰃𐰺𐰴𐰕<br>Qyrqyz | image = | image_caption = | languages = [[stara turščina]] | religions = [[tengrizem]], [[budizem]] | related_groups = [[Turgeši]], [[Tokuški Oguzi]], [[Gokturki]], [[Šuejantuoji]], [[Šatuoji]] }} '''Jenisejski Kirgizi''' ([[Stara turščina|staroturško]]: 𐰶𐰃𐰺𐰴𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣, Qırğız bodun) so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], ki je od 3. stoletja pr. n. št. do 13. stoletja n. št. živelo ob zgornjem toku reke [[Jenisej]] v južnem delu Minusinske kotline. Srce njihove domovine je bilo gozdnato gorovje Tannu-Ola, v antiki znano kot gorovje Lao ali Kogmen, v današnji [[Tuva|Tuvi]] severno od [[Mongolija|Mongolije]]. V različnih obdobjih je bilo del njihovega ozemlja tudi gorovje Sajani. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] n7fd19t4lwhexz9208tkzke0pypxwzp 6741194 6741116 2026-08-23T10:55:14Z Octopus 13285 zgodovina 6741194 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | native_name = 𐰶𐰃𐰺𐰴𐰕<br>Qyrqyz | image = | image_caption = | languages = [[stara turščina]] | religions = [[tengrizem]], [[budizem]] | related_groups = [[Turgeši]], [[Tokuški Oguzi]], [[Gokturki]], [[Šuejantuoji]], [[Šatuoji]] }} '''Jenisejski Kirgizi''' ([[Stara turščina|staroturško]]: 𐰶𐰃𐰺𐰴𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣, Qırğız bodun) so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], ki je od 3. stoletja pr. n. št. do 13. stoletja n. št. živelo ob zgornjem toku reke [[Jenisej]] v južnem delu Minusinske kotline. Srce njihove domovine je bilo gozdnato gorovje Tannu-Ola, v antiki znano kot gorovje Lao ali Kogmen, v današnji [[Tuva|Tuvi]] severno od [[Mongolija|Mongolije]]. V različnih obdobjih je bilo del njihovega ozemlja tudi gorovje Sajani. ==Zgodovina== Jenisejski Kirgizi so bili povezani s kirgiško [[čaataška kultura|čaataško kulturo]], morda tudi s [[taštiška kultura|taštiško kulturo]].<ref>[http://www.eurasianhistory.com/data/articles/j01/1580.html "Xipoliya Yanke Suo Jian Xiajiesi Monijiao" ("Siberian Rock Arts and Xiajiesi's Manicheism") 1998 Gansu Mingzu Yanjiu]</ref><ref>A. J. Haywood, [https://books.google.com/books?id=YKPaLi1d1O4C Siberia: A Cultural History], Oxford University Press, 2010, str. 203</ref><ref>Christoph Baumer, [https://books.google.com/books?id=yglkwD7pKV8C The History of Central Asia: The Age of the Steppe Warriors], I.B.Tauris, 2012, str. 171</ref> V kitajskih zgodovinskih besedilih se omenjajo kot Džjeguji (結骨), Heguji (紇骨), Hegusi (紇扢斯), Hedžasi (紇戛斯), Huguji (護骨), Čiguji (契骨), Juvuji (居勿) in Šjandžjasi (黠戛斯).<ref>Theobald, Ulrich (2012). [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/kirgizes.html "Xiajiasi 黠戛斯, Qirqiz"] for ''ChinaKnowledge.de - An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art''</ref> Kot Gekuni, Kokuni (鬲昆) ali Džjankuni/Čjenkuni (堅昆) so prvič omenjeni v ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'' in ''[[Knjiga Hana|Knjigi Hana]]''.<ref name="Pulleyblank1990a">Pulleyblank, Edwin G. "The Name of the Kirghiz" in ''Central Asiatic Journal'', Vol. 34, No. 1/2 (1990). Harrassowitz Verlag. str. 98-99</ref> Ime *''Qïrğïz'' < *''Qïrqïz''< *''Qïrqïŕ'' je verjetno izpeljana iz staroturške besede ''qïr'', ki pomeni sivo barvo konja, s pripono ''-q(X)ŕ/ğ(X)ŕ ~ k(X)z/g(X)z''.<ref name="Golden2017">{{cite journal|last= Golden|first= Peter B.|title= The Turkic World in Mahmûd al-Kâshgarî|journal= Türkologiya 4|year= 2017|page= 16|url= https://www.turkologiya.org/saylar/turkologiya-2017-4.pdf}}</ref><ref name="Golden2018">Golden, Peter B. (August 2018). "The Ethnogonic Tales of the Türks". ''The Medieval History Journal'', '''21'''(2): 302.</ref> Okoli leta 202 pr. n. št. je Jenisejske Kirgize, na Kitajskem znane kot Gekuni, Hunjuji, Kuši, Dinglingi in Šinliji, podjarmil [[Modu]], ustanovitelj [[Šiungnu|Šiungnujskega cesarstva]] na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]].<ref>[[Sima Čjan]], ''[[Zapisi velikega zgodovinarja]]''.</ref> Duan Čengši je v svoji knjigi ''[[Joujang zazu]]'' (''Barvita zbirka zgodb z južne strani hriba Jou'') zapisal, da sta bila mitološka prednika kirgiškega plemena bog in krava, za razliko od [[Gokturki|Gokturkov]], katerih mitološka prednica je bila volkulja, ali [[Teleji|Telejev]], katerih mitološka prednika sta bila volk in hči šiungnujskega poglavarja. Izvor Kirgizov je bila podzemna jama severno od gorovja Kuman.ref>Youzang Zazu [https://ctext.org/wiki.pl?if=gb&chapter=223410 vol. 4]</ref><ref>Lee & Kuang (2017) "A Comparative Analysis of Chinese Historical Sources and Y-DNA Studies with Regard to the Early and Medieval Turkic Peoples", Inner Asia 19. str. 204-205</ref><ref>Golden, Peter B. (avgust 2018). "The Ethnogonic Tales of the Türks". ''The Medieval History Journal'', '''21''' (2): 297-304</ref> Gorovje je bilo prepoznano kot [[Sajansko gorovje]] ali [[Tannu-Ola]]. ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja tudi to, da je bila kirgiška vojska nameščena ob Čingšanu (Modre gore). Kitajsko ime izvira iz turškega imena ''Kongman'', se pravi ''Kuman'', in reke Kem.<ref>Kenzheakhmet, Nurlan (2014). "Ethnonyms and Toponyms" of the Old Turkic Inscriptions in Chinese sources". ''Studia et Documenta Turcologica''. '''II'''. str. 299</ref> Ko je Gokturško cesarstvo v 8. stoletju našega štetja propadlo, so Jenisejski Kirgizi ustanovili svojo uspešno državo po gokturškem vzoru. Sprejeli so orhonsko pisavo Gokturkov in vzpostavili trgovske vezi s Kitajsko in [[Abasidski kalifat|Abasidskim kalifatom]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Kirgiški kagani [[Kirgiški kaganat|Kirgiškega kaganata]] so trdili, da so potomci kitajskega generala Li Linga, vnuka slavnega generala Li Guanga iz dinastije [[Dinastija Han|Han]].<ref>{{cite book |access-date= February 8, 2012|title=The role of women in the Altaic world: Permanent International Altaistic Conference, 44th meeting, Walberberg, 26-31 August 2001|editor=Veronika Veit|url=https://books.google.com/books?id=OBEIq8kTQBcC&pg=PA61|edition=illustrated|volume=152 of Asiatische Forschungen|year=2007|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3447055376|page=61}}</ref><ref>{{cite book |access-date= February 8, 2012 |title=Tang China and the collapse of the Uighur Empire: a documentary history |author=Michael Robert Drompp |url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA126|edition=illustrated|volume=13 of Brill's Inner Asian library|year=2005|publisher=BRILL|isbn=9004141294|page=126}}</ref><ref name="Kyzlasov">{{cite book |last=Kyzlasov |first= Leonid R. |date=2010 |title=The Urban Civilization of Northern and Innermost Asia Historical and Archaeological Research |url=http://nbdrx.ru/pdf/bx00000168.pdf |volume=The Urban Civilization of Northern and Innermost Asia Historical and Archaeological Research |id= Florilegium magistrorum historiae archaeologiaeque Antiqutatis et Medii Aevi |series= Curatores seriei VICTOR SPINEI et IONEL CANDE VII |publisher= ROMANIAN ACADEMY INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY OF IAȘI Editura Academiei Romane - Editura Istros |page=245 |isbn= 978-973-27-1962-6 }}</ref> Li Linga so v 1. stoletju pred našim štetjem ujeli [[Šiungnu]]ji, potem pa je pobegnil. Ker je tudi cesarska družina Li iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] trdila, da izvira od Li Guanga, je bil kirgiški kagan priznan za člana cesarske družine Tang.<ref>{{cite book |access-date= February 8, 2012|title=The role of women in the Altaic world: Permanent International Altaistic Conference, 44th meeting, Walberberg, 26-31 August 2001|editor=Veronika Veit|url=https://books.google.com/books?id=OBEIq8kTQBcC&pg=PA61|edition=illustrated|volume=152 of Asiatische Forschungen|year=2007|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3447055376|page=61}}</ref><ref name="Drompp_1999">{{cite journal |author=Michael R. Drompp |year=1999 |title=Breaking the Orkhon tradition: Kirghiz adherence to the Yenisei region after A. D. 840 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=119 |issue=3 |pages=390–403 |doi=10.2307/605932 |jstor=605932}}</ref>{{Rp|394–395}} Cesar [[Džongdzong]] iz dinastije Tang jim je rekel: ''"Vaš in naš narod pripadata istemu predniškemu klanu (Dzong), zato niste kot drugi tujci"''.<ref name="Drompp_2005">{{cite book |title=Tang China and the collapse of the Uighur Empire: a documentary history |author=Michael Robert Drompp |url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA126 |volume=13 |series=Brill's Inner Asian library |year=2005 |publisher=Brill |isbn=9004141294}}</ref>{{rp|126}} Leta 758 so [[Ujguri]] ubili kirgiškega kagana in Kirgizi so postali podložniki [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]. Jenisejski Kirgizi so se večino časa upirali ujgurski oblasti. Leta 840 jim je uspelo izropati ujgursko prestolnico [[Ordu-Balik]] v dolini [[Dolina Orhona|Orhona]] in Ujgure povsem pregnati iz Mongolije.<ref>{{cite book|title=Concise Encyclopedia of Languages of the World|url=https://books.google.com/books?id=F2SRqDzB50wC&pg=PA610|date=April 6, 2010|publisher=Elsevier|isbn=978-0-08-087775-4|pages=610–}}</ref><ref name="NyíriBreidenbach2005">{{cite book|author1=Pál Nyíri|author2=Joana Breidenbach|title=China Inside Out: Contemporary Chinese Nationalism and Transnationalism|url=https://books.google.com/books?id=icZJJN0wYPcC&pg=PA275|year=2005|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-7326-14-1|pages=275–}}</ref> 13. februarja 843 so Kitajci dinastije Tang pri gori Ubij tujce uničujoče porazil vojsko ujgurskega kagana.<ref name="Drompp_2005"/>{{rp|114–}} Jenisejski Kirgizi niso izkoristili priložnosti, da bi nadomestili Ujgure kot gospodarji Mongolije, in so še naprej živeli v svoji tradicionalni domovini kot v prejšnjih stoletjih. Poraz in propad Ujgurskega kaganata sta sprožila množično selitev Ujgurov iz Mongolije v [[Turfan]], [[Kumul]] in [[Gansu]], kjer so ustanovili kraljestvi [[Kočo]] in [[Gandžov]]. Ko je v začetku 13. stoletja v Mongoliji prišel na oblast [[Džingiskan]], so se mu Jenisejski Kirgizi mirno podredili in bili vključeni v njegov imperij. Neodvisna kirgiška država je bila ukinjena. V času [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] je bilo ozemlje Jenisejskih Kirgizov v severni Mongoliji spremenjeno v kmetijsko kolonijo, imenovano Kem-Kemčik. [[Kublajkan]], ustanovitelj dinastije [[Dinastija Juan|Juan]], je skupaj s kolonisti tja poslal tudi mongolske in hanske uradnike, da bi služili kot sodniki v kirgiški in tuvski regiji. [[Džungarji]] so nekaj Jenisejskih Kirgizov preselili v [[Džungarski kanat]]. Ko je dinastija [[Dinastija Čing|Čing]] leta 1761 premagala Džungarje, so del Džungarjev Oeletov deportirali v porečje Nonija na severovzhodu Kitajske ([[Mandžurija]]). Skupaj z njimi je bila deportirana tudi skupina Jenisejskih Kirgizov,<ref>{{cite book|author=Juha Janhunen|title=Manchuria: An Ethnic History|url=https://books.google.com/books?id=vfJiAAAAMAAJ&q=Oelet|year=1996|publisher=Finno-Ugrian Society|isbn=978-951-9403-84-7|pages=111–112}}</ref><ref>{{cite book |url= https://books.google.com/books?id=lFW1BwAAQBAJ&pg=PA831 |title=Atlas of Languages of Intercultural Communication in the Pacific, Asia, and the Americas |date=February 11, 2011 |editor1= Stephen A. Wurm |editor2=Peter Mühlhäusler |editor3=Darrell T. Tryon |page= 831 |publisher= de Gruyter|isbn=9783110819724 }}</ref> ki so postali znani kot Kirgizi Fujuji. Kasneje se se večinoma zlili z mongolskim in kitajskim prebivalstvom.<ref>[https://books.google.com/books?id=AzG5llo3YCMC&pg=PA110 Tchoroev (Chorotegin) 2003], p. 110.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=LbmP_1KIQ_8C&pg=PA113 Pozzi & Janhunen & Weiers 2006, p. 113.]</ref><ref name="StaryPozzi2006">{{cite book|author1=Giovanni Stary|author2=Alessandra Pozzi|author3=Juha Antero Janhunen|author4=Michael Weiers|title=Tumen Jalafun Jecen Aku: Manchu Studies in Honour of Giovanni Stary|url=https://books.google.com/books?id=LbmP_1KIQ_8C&pg=PA112|year=2006|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-05378-5|pages=112–}}</ref> ==Jezik== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] [[Kategorija:Kirgizi]] mb80mtvn0sowbm3470y8cri30bnf7q4 14 607699 6741155 2026-08-23T09:04:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Ta kategorija zajema ribe iz reda Slamoniformes (lososi). Znotraj tega reda obstaja samo ena družina Salmonidae. {{Commons cat|Salmoniformes}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]]« 6741155 wikitext text/x-wiki Ta kategorija zajema ribe iz reda Slamoniformes (lososi). Znotraj tega reda obstaja samo ena družina Salmonidae. {{Commons cat|Salmoniformes}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] 03z7cisztqi74xiuvqyvpseyzmwpwwz 6741176 6741155 2026-08-23T09:54:54Z Pinky sl 2932 6741176 wikitext text/x-wiki Ta kategorija zajema ribe iz reda Slamoniformes (lososi). {{Commons cat|Salmoniformes}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] culqzay7ke1jyvsg5dmt20stzng0315 0 607700 6741198 2026-08-23T11:13:49Z JozefD 5744 nova stran z vsebino: »{{Infobox building | name = Stari grad Gösting (ruševine) | native_name_lang = Burgruine Gösting | former_names = | alternate_names = | status = prosto dostopne ruševine | image = Graz_-_Burgruine_Gösting.JPG | caption = Razvaline Starega gradu Gösting | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = [[grad na hribu]], [[grad na skali]] | architectural_style = različni | cost = | ren_cost = | client = | owner = družina Atte...« 6741198 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Stari grad Gösting (ruševine) | native_name_lang = Burgruine Gösting | former_names = | alternate_names = | status = prosto dostopne ruševine | image = Graz_-_Burgruine_Gösting.JPG | caption = Razvaline Starega gradu Gösting | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = [[grad na hribu]], [[grad na skali]] | architectural_style = različni | cost = | ren_cost = | client = | owner = družina [[Attems|Attemsi]], v najemu mesto Gradec | location = [[Gösting]] v severnozahodnem predmestju Gradca | address = | location_town = Gradec | location_country = {{zastava|Avstrija}} | coordinates = {{koord novi|47|06|02|N|15|23|39|E|region:AT|display=inline,title}} | start_date = 1042 | completion_date = druga polovica 11.stoletja | renovation_date = začetek 15. stoletja do 1461, po 1550, 1707, 1925, konec 60. let 20. stoletja | height = | roof = | top_floor = | other_dimensions = | floor_count = 2 ali 3 | floor_area = | website = | references = }} ''' Stari grad Gösting ''' je bil srednjeveški [[grad]], ki je bil nekoč pomemben [[grad na hribu]], [[grad na skali]] v bližini Gradca. Nahaja se na severozahodu mesta [[Gradec]], nad naseljem [[Gösting]], v 13. okrožju prestolnice avstrijske zvezne dežele [[Avstrija|avstrijske]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]]. Konec druge polovice 11. stoletja zgradili mejni grofje – deželni knezi. V ruševine je bil prepuščen leta 1723, ko je bil precej razrušen in pogorel po eksploziji smodnišnice, zaradi udara strele. == Lokacija == [[Ruševine]] [[Grad ostrog|gradu]], [[grad na skali|gradu na previsni skali]] stojijo na 574 m nadmorske višine na ozkem grebenu na strmi, skoraj navpični, skali nad nekdanjo rimsko cesto: vznožje Steinkogla (742 m nad morsko gladino) se danes imenuje Göstinger Ruinenberg. Zaradi svoje strateško ugodne lege je grad varoval dolinski prehod, vključno z reko [[Mura|Muro]], od Gratkornerja do [[Graška kotlina|Graške kotline]] (Graško polje) ter nadzoroval promet in trgovino do in iz Gradca. Ruševine gradu, ki se nahajajo 200 metrov nad mestom [[Gradec]], so priljubljena destinacija, saj obiskovalcem ponujajo širok razgled na Graško kotlino in Vzhodnoštajersko hribovje. Do gradu je mogoče priti peš v le 30-minutnem pohodu iz Göstinger Schlossplatza. == Zgodovina == [[Slika:Tordurchblick Burgruine Gösting.JPG|thumb|hochkant| Pogled skozi vrata ruševin Starega gradu Gösting s cisterno (2012)]] [[Slika:Gösting Ruine 01.jpg|thumb|Pogled na grajske ruševine z juga (2017)]] [[Slika:Innenbereich der Burgruine Gösting.JPG|thumb| Notranjost ruševin Starega gradu Gösting (2012)]] [[Slika:Gösting Ruine 03.jpg|thumb|Ruševine Starega gradu Gösting (2018)]] Grad je bil zgrajen v 11. stoletju; Prva omemba je znana iz leta 1042. Leta 1042 je cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] mejnemu grofu Gotfridu iz dinastije Wels-Lambach podaril dve kraljevi [[huba|hubi]] okoli območja gradu. Takrat obstajajo poročila o vasi Gostnic, ne pa o gradu. To posest je leta 1050 Gotfried Gösting zapustil svojemu bratu Adalberu Würzburškemu. Med [[Investiturni boj|investiturnim sporom]] je grad verjetno prišel v last rodbine [[Eppensteinci|Eppensteinskih]] , ki so bili zvesti cesarju. Grad je bil verjetno zgrajen pred letom 1100. Ko je vojvoda [[Henrik III. Koroški|Henrik III.]] leta 1122 umrl, je posest prešla na rodbino [[Traungavski]]h, na mejnega grofa [[Otokar II. Štajerski|Otokarja II.]]. Od takrat do 17. stoletja je bil grad vedno v lasti vladarjev - deželnih knezov, ki so za upravljanje na gradu imeli [[gradiščan]]e, upravitelje, najemnike in zastavnike ter zemljiško posest podeljevali v fevd.<ref name="Baravalle">Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, Stasny, Graz, 1961 str: 9–13</ref> Leta 1138 je omenjen “Suitger von Gestenice” kot gradiščan. Grad je takrat imel velik strateški pomen kot deželnoknežja pregradna trdnjava, saj je bilo mogoče od tu nadzorovati ne le cesto, temveč tudi [[Mara|Mure]]. Od leta 1260 dalje je fevd verjetno imela zelo svobodni gospodje [[Vovbržani|Vovbrški]]. Ob koncu 14. stoletja so si položaj gradiščana Göstinga pridobili gospodje Windischgraetz. Na začetku 15. stoletja je prišlo do večje širitve. Takrat je bil očitno zgrajen Zgornji grad. Šele okoli leta 1461 je grad dosegel današnjo velikost. Leta 1480 je Jörg Weissenegger uspešno branil Gösting pred [[Turki]] in Madžari. Po letu 1519 je bil grad in gospoščina večinoma zastavljena, okoli leta 1550 grofom Breunerskim. Glede na nevarnost z vzhoda so okrepili obrambne strukture in postavili gasilsko postajo s kredo. Ko so Turki leta 1532 opustošili okoliško deželo, se je vitez Graßwein von Meyer uspešno upiral. Gradu Gösting je pripadalo le nižje sodstvo. Zadnji zastavnik je bil Maksimilijan baron von Schrottenbach, ki je bil deželni glavar Štajerske od leta 1590 do 1592. Ko je cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] nujno potreboval denar za financiranje tridesetletne vojne na začetku tridesetletne vojne, je leta 1622 prodal posest Ivanu Ulriku baronu Eggenberškemu. Po tem, ko so zaloge streliva na Schlossbergu v Gradcu le komaj rešili v požaru in je mesto komaj ušlo katastrofi, je bil grad začasno uporabljen kot skladišče smodnika in orožarna mesta Gradec. Leta 1707 je posest kupil grof [[Ignacij Marija Attems]] od Janeza Sejfrida vojvode Eggenberškega. Leta 1723 sta strela in eksplozija zalog smodnika povzročila uničujoč požar, v katerem je bil skoraj celoten kompleks uničen, razen stolpa in kapele. Grofje [[Attemsi|Attems]] niso želeli narediti obnove in so dali zgraditi nov grad ob vznožju hriba. Leta 1790 sta v že tako zelo opuščenem kompleksu živela le še grajski kaplan in lovec. Po letu 1790 se je propadanje pospešilo, zlasti po tem, ko so v letih 1843/44 porušili severno steno velike palače, da bi pridobili material za gradnjo južne železnice. Leta 1874 se je zrušil jugovzhodni del stolpa. Do leta 1900 so oblasti zasebnim lovcem na zaklade izdajale dovoljenja za izkopavanje najdišča. Leta 1881 je gradski mojster kovač Anton Rechberger pridobil ruševine in jih začel širiti v zgodovinskem windsorskem slogu. Dve leti kasneje pa je Franz Graf Attems izkoristil pravico do odkupa in ustavil dela. Od leta 1925 naprej je Društvo gradu Gösting izvajalo obsežna varnostna in obnovitvena dela. Leta 1945 je eksplozija zalog streliva povzročila novo škodo. Danes so ruševine, ki so bile obnovljene konec 60. let 20. stoletja, priljubljena izletniška destinacija za prebivalce Gradca, ki imajo od tu čudovit razgled na mesto in okolico. Nekdanji grad in okoliški gozdovi še vedno pripadajo rodbini Attems. == Opis grajskega kompleksa == Grajski kompleks Starega gradu Gösting je sestavljen iz dveh delov, ki ju je prej obdajal zobčast obrambni zid. Od njunih dveh stolpov danes ni ostalo nič. Glavne stavbe Starega gradu, imenovane tudi Spodnji grad, so združene okoli nepravilnega dvorišča. Na njeni severni strani je bila velika palača iz sredine 15. stoletja. Ohranjen je le notranji zid. Na vzhodu se dviga romanski stolp s kapelo pred njim. Obe stavbi sta bili zgrajeni v 11. stoletju in sta zato najstarejša dela gradu. Južno stran zaseda tako imenovani Stari Palas z nekdanjimi stanovanjskimi in pomožnimi prostori. Naslonjena na jugozahodni zid iz 15. stoletja stoji mogočna portalna zgradba z notranjimi grajskimi vrati. Obnovljena je bila v letih 1930/31. [[Grajski stolp]] (bergfried) visok 20 metrov, katerega platforma zdaj služi kot razgledni stolp, je bil prav tako delno obnovljen v letih 1926/27. Je štirinadstropen, ima kvadratni tloris in je okronan z obnovljenimi obzidji. Njegove stene so delno opremljene z obokanimi okni in svetlobnimi režami. Kot kaže dimnik v tretjem nadstropju, je bil delno primeren za bivanje. Njegov nekdanji visok vhod, ozka nizka lokasta vrata, se nahaja na višini približno 8 m. Stolp je obrnjen proti dostopni poti do gradu in s tem proti morebitnim napadalcem. Romanska grajska kapela, posvečena sv. Ani, je visoka trinadstropna dvojna kapela. Oba sakralna prostora sta bila povezana s spiralnim stopniščem. Kapela je povezana s stolpom z ozkim prehodom, vendar je morda sprva stala prosta. V obdobju reformacije je služila obema denominacijama. Nenavadno velika stavba je bila leta 1969 ponovno pokrita z lesenimi skodlami. Na jugozahodnem zidu stoji veličastna vhodna stavba z barbakanom pred njo. Zahodno od Starega gradu leži Zgornji grad na svojem skalnem stožcu, ki je bil verjetno zgrajen tik pred letom 1409 kot zunanji bailey. Jedro tega kompleksa je dvignjen petkotni stolp, obdan z obročastimi zidovi. Ob koncu 17. stoletja je bilo tukaj skladišče smodnika. Obnovljen in razširjen je bila leta 1967/69. Severno od njega so še vedno vidni ostanki nekdanjih topniških bastijonov. Zahodni konec tvori tako imenovana rudarska hiša. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, 1961. * Dr. Konrad Schwach: Die Ruine Gösting bei Graz, 1927. * Herwig Ebner: Burgen und Schlösser Graz, Leibnitz, Weststeiermark, 1967. * Kramer-Drauberg, Barbara / Szakmáry, Heribert: Schlösser, Burgen und Ruinen der Steiermark - Band 2, 1. Aufl., 2011, Gnas * Werner Murgg: Burgruinen der Steiermark, 2009 [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Gösting]] [[Kategorija:Attemsi]] 33ju25p4ieq93d4stdi4gf7ool2bca0 6741208 6741198 2026-08-23T11:25:47Z JozefD 5744 6741208 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Stari grad Gösting (ruševine) | native_name_lang = Burgruine Gösting | former_names = | alternate_names = | status = prosto dostopne ruševine | image = Graz_-_Burgruine_Gösting.JPG | caption = Razvaline Starega gradu Gösting | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = [[grad na hribu]], [[grad na skali]] | architectural_style = različni | cost = | ren_cost = | client = | owner = družina [[Attems|Attemsi]], v najemu mesto Gradec | location = [[Gösting]] v severnozahodnem predmestju Gradca | address = | location_town = Gradec | location_country = {{zastava|Avstrija}} | coordinates = {{koord novi|47|06|13.5|N|15|22|53|E|region:AT|display=inline,title}} | start_date = 1042 | completion_date = druga polovica 11.stoletja | renovation_date = začetek 15. stoletja do 1461, po 1550, 1707, 1925, konec 60. let 20. stoletja | height = | roof = | top_floor = | other_dimensions = | floor_count = 2 ali 3 | floor_area = | website = | references = }} ''' Stari grad Gösting ''' je bil srednjeveški [[grad]], ki je bil nekoč pomemben [[grad na hribu]], [[grad na skali]] v bližini Gradca. Nahaja se na severozahodu mesta [[Gradec]], nad naseljem [[Gösting]], v 13. okrožju prestolnice avstrijske zvezne dežele [[Avstrija|avstrijske]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]]. Konec druge polovice 11. stoletja zgradili mejni grofje – deželni knezi. V ruševine je bil prepuščen leta 1723, ko je bil precej razrušen in pogorel po eksploziji smodnišnice, zaradi udara strele. == Lokacija == [[Ruševine]] [[Grad ostrog|gradu]], [[grad na skali|gradu na previsni skali]] stojijo na 574 m nadmorske višine na ozkem grebenu na strmi, skoraj navpični, skali nad nekdanjo rimsko cesto: vznožje Steinkogla (742 m nad morsko gladino) se danes imenuje Göstinger Ruinenberg. Zaradi svoje strateško ugodne lege je grad varoval dolinski prehod, vključno z reko [[Mura|Muro]], od Gratkornerja do [[Graška kotlina|Graške kotline]] (Graško polje) ter nadzoroval promet in trgovino do in iz Gradca. Ruševine gradu, ki se nahajajo 200 metrov nad mestom [[Gradec]], so priljubljena destinacija, saj obiskovalcem ponujajo širok razgled na Graško kotlino in Vzhodnoštajersko hribovje. Do gradu je mogoče priti peš v le 30-minutnem pohodu iz Göstinger Schlossplatza. == Zgodovina == [[Slika:Tordurchblick Burgruine Gösting.JPG|thumb|hochkant| Pogled skozi vrata ruševin Starega gradu Gösting s cisterno (2012)]] [[Slika:Gösting Ruine 01.jpg|thumb|Pogled na grajske ruševine z juga (2017)]] [[Slika:Innenbereich der Burgruine Gösting.JPG|thumb| Notranjost ruševin Starega gradu Gösting (2012)]] [[Slika:Gösting Ruine 03.jpg|thumb|Ruševine Starega gradu Gösting (2018)]] Grad je bil zgrajen v 11. stoletju; Prva omemba je znana iz leta 1042. Leta 1042 je cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] mejnemu grofu Gotfridu iz dinastije Wels-Lambach podaril dve kraljevi [[huba|hubi]] okoli območja gradu. Takrat obstajajo poročila o vasi Gostnic, ne pa o gradu. To posest je leta 1050 Gotfried Gösting zapustil svojemu bratu Adalberu Würzburškemu. Med [[Investiturni boj|investiturnim sporom]] je grad verjetno prišel v last rodbine [[Eppensteinci|Eppensteinskih]] , ki so bili zvesti cesarju. Grad je bil verjetno zgrajen pred letom 1100. Ko je vojvoda [[Henrik III. Koroški|Henrik III.]] leta 1122 umrl, je posest prešla na rodbino [[Traungavski]]h, na mejnega grofa [[Otokar II. Štajerski|Otokarja II.]]. Od takrat do 17. stoletja je bil grad vedno v lasti vladarjev - deželnih knezov, ki so za upravljanje na gradu imeli [[gradiščan]]e, upravitelje, najemnike in zastavnike ter zemljiško posest podeljevali v fevd.<ref name="Baravalle">Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, Stasny, Graz, 1961 str: 9–13</ref> Leta 1138 je omenjen “Suitger von Gestenice” kot gradiščan. Grad je takrat imel velik strateški pomen kot deželnoknežja pregradna trdnjava, saj je bilo mogoče od tu nadzorovati ne le cesto, temveč tudi [[Mara|Mure]]. Od leta 1260 dalje je fevd verjetno imela zelo svobodni gospodje [[Vovbržani|Vovbrški]]. Ob koncu 14. stoletja so si položaj gradiščana Göstinga pridobili gospodje Windischgraetz. Na začetku 15. stoletja je prišlo do večje širitve. Takrat je bil očitno zgrajen Zgornji grad. Šele okoli leta 1461 je grad dosegel današnjo velikost. Leta 1480 je Jörg Weissenegger uspešno branil Gösting pred [[Turki]] in Madžari. Po letu 1519 je bil grad in gospoščina večinoma zastavljena, okoli leta 1550 grofom Breunerskim. Glede na nevarnost z vzhoda so okrepili obrambne strukture in postavili gasilsko postajo s kredo. Ko so Turki leta 1532 opustošili okoliško deželo, se je vitez Graßwein von Meyer uspešno upiral. Gradu Gösting je pripadalo le nižje sodstvo. Zadnji zastavnik je bil Maksimilijan baron von Schrottenbach, ki je bil deželni glavar Štajerske od leta 1590 do 1592. Ko je cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] nujno potreboval denar za financiranje tridesetletne vojne na začetku tridesetletne vojne, je leta 1622 prodal posest Ivanu Ulriku baronu Eggenberškemu. Po tem, ko so zaloge streliva na Schlossbergu v Gradcu le komaj rešili v požaru in je mesto komaj ušlo katastrofi, je bil grad začasno uporabljen kot skladišče smodnika in orožarna mesta Gradec. Leta 1707 je posest kupil grof [[Ignacij Marija Attems]] od Janeza Sejfrida vojvode Eggenberškega. Leta 1723 sta strela in eksplozija zalog smodnika povzročila uničujoč požar, v katerem je bil skoraj celoten kompleks uničen, razen stolpa in kapele. Grofje [[Attemsi|Attems]] niso želeli narediti obnove in so dali zgraditi nov grad ob vznožju hriba. Leta 1790 sta v že tako zelo opuščenem kompleksu živela le še grajski kaplan in lovec. Po letu 1790 se je propadanje pospešilo, zlasti po tem, ko so v letih 1843/44 porušili severno steno velike palače, da bi pridobili material za gradnjo južne železnice. Leta 1874 se je zrušil jugovzhodni del stolpa. Do leta 1900 so oblasti zasebnim lovcem na zaklade izdajale dovoljenja za izkopavanje najdišča. Leta 1881 je gradski mojster kovač Anton Rechberger pridobil ruševine in jih začel širiti v zgodovinskem windsorskem slogu. Dve leti kasneje pa je Franz Graf Attems izkoristil pravico do odkupa in ustavil dela. Od leta 1925 naprej je Društvo gradu Gösting izvajalo obsežna varnostna in obnovitvena dela. Leta 1945 je eksplozija zalog streliva povzročila novo škodo. Danes so ruševine, ki so bile obnovljene konec 60. let 20. stoletja, priljubljena izletniška destinacija za prebivalce Gradca, ki imajo od tu čudovit razgled na mesto in okolico. Nekdanji grad in okoliški gozdovi še vedno pripadajo rodbini Attems. == Opis grajskega kompleksa == Grajski kompleks Starega gradu Gösting je sestavljen iz dveh delov, ki ju je prej obdajal zobčast obrambni zid. Od njunih dveh stolpov danes ni ostalo nič. Glavne stavbe Starega gradu, imenovane tudi Spodnji grad, so združene okoli nepravilnega dvorišča. Na njeni severni strani je bila velika palača iz sredine 15. stoletja. Ohranjen je le notranji zid. Na vzhodu se dviga romanski stolp s kapelo pred njim. Obe stavbi sta bili zgrajeni v 11. stoletju in sta zato najstarejša dela gradu. Južno stran zaseda tako imenovani Stari Palas z nekdanjimi stanovanjskimi in pomožnimi prostori. Naslonjena na jugozahodni zid iz 15. stoletja stoji mogočna portalna zgradba z notranjimi grajskimi vrati. Obnovljena je bila v letih 1930/31. [[Grajski stolp]] (bergfried) visok 20 metrov, katerega platforma zdaj služi kot razgledni stolp, je bil prav tako delno obnovljen v letih 1926/27. Je štirinadstropen, ima kvadratni tloris in je okronan z obnovljenimi obzidji. Njegove stene so delno opremljene z obokanimi okni in svetlobnimi režami. Kot kaže dimnik v tretjem nadstropju, je bil delno primeren za bivanje. Njegov nekdanji visok vhod, ozka nizka lokasta vrata, se nahaja na višini približno 8 m. Stolp je obrnjen proti dostopni poti do gradu in s tem proti morebitnim napadalcem. Romanska grajska kapela, posvečena sv. Ani, je visoka trinadstropna dvojna kapela. Oba sakralna prostora sta bila povezana s spiralnim stopniščem. Kapela je povezana s stolpom z ozkim prehodom, vendar je morda sprva stala prosta. V obdobju reformacije je služila obema denominacijama. Nenavadno velika stavba je bila leta 1969 ponovno pokrita z lesenimi skodlami. Na jugozahodnem zidu stoji veličastna vhodna stavba z barbakanom pred njo. Zahodno od Starega gradu leži Zgornji grad na svojem skalnem stožcu, ki je bil verjetno zgrajen tik pred letom 1409 kot zunanji bailey. Jedro tega kompleksa je dvignjen petkotni stolp, obdan z obročastimi zidovi. Ob koncu 17. stoletja je bilo tukaj skladišče smodnika. Obnovljen in razširjen je bila leta 1967/69. Severno od njega so še vedno vidni ostanki nekdanjih topniških bastijonov. Zahodni konec tvori tako imenovana rudarska hiša. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, 1961. * Dr. Konrad Schwach: Die Ruine Gösting bei Graz, 1927. * Herwig Ebner: Burgen und Schlösser Graz, Leibnitz, Weststeiermark, 1967. * Kramer-Drauberg, Barbara / Szakmáry, Heribert: Schlösser, Burgen und Ruinen der Steiermark - Band 2, 1. Aufl., 2011, Gnas * Werner Murgg: Burgruinen der Steiermark, 2009 [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Gösting]] [[Kategorija:Attemsi]] 0l9yezipcv2ytifqjk5klo0d50lhcvs 6741226 6741208 2026-08-23T11:53:13Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -nepotrebne np 6741226 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Stari grad Gösting (ruševine) | native_name_lang = Burgruine Gösting | former_names = | alternate_names = | status = prosto dostopne ruševine | image = Graz_-_Burgruine_Gösting.JPG | caption = Razvaline Starega gradu Gösting | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = [[grad na hribu]], [[grad na skali]] | architectural_style = različni | cost = | ren_cost = | client = | owner = družina [[Attems|Attemsi]], v najemu mesto Gradec | location = [[Gösting]] v severnozahodnem predmestju Gradca | address = | location_town = Gradec | location_country = {{zastava|Avstrija}} | coordinates = {{koord novi|47|06|13.5|N|15|22|53|E|region:AT|display=inline,title}} | start_date = 1042 | completion_date = druga polovica 11.stoletja | renovation_date = začetek 15. stoletja do 1461, po 1550, 1707, 1925, konec 60. let 20. stoletja | height = | roof = | top_floor = | other_dimensions = | floor_count = 2 ali 3 | floor_area = | website = | references = }} ''' Stari grad Gösting ''' je bil srednjeveški [[grad]], ki je bil nekoč pomemben [[grad na hribu]], [[grad na skali]] v bližini Gradca. Nahaja se na severozahodu mesta [[Gradec]], nad naseljem [[Gösting]], v 13. okrožju prestolnice avstrijske zvezne dežele [[Avstrija|avstrijske]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]]. Konec druge polovice 11. stoletja zgradili mejni grofje – deželni knezi. V ruševine je bil prepuščen leta 1723, ko je bil precej razrušen in pogorel po eksploziji smodnišnice, zaradi udara strele. == Lokacija == [[Ruševine]] [[Grad ostrog|gradu]], gradu na previsni skali stojijo na 574 m nadmorske višine na ozkem grebenu na strmi, skoraj navpični, skali nad nekdanjo rimsko cesto: vznožje Steinkogla (742 m nad morsko gladino) se danes imenuje Göstinger Ruinenberg. Zaradi svoje strateško ugodne lege je grad varoval dolinski prehod, vključno z reko [[Mura|Muro]], od Gratkornerja do [[Graška kotlina|Graške kotline]] (Graško polje) ter nadzoroval promet in trgovino do in iz Gradca. Ruševine gradu, ki se nahajajo 200 metrov nad mestom [[Gradec]], so priljubljena destinacija, saj obiskovalcem ponujajo širok razgled na Graško kotlino in Vzhodnoštajersko hribovje. Do gradu je mogoče priti peš v le 30-minutnem pohodu iz Göstinger Schlossplatza. == Zgodovina == [[Slika:Tordurchblick Burgruine Gösting.JPG|thumb|hochkant| Pogled skozi vrata ruševin Starega gradu Gösting s cisterno (2012)]] [[Slika:Gösting Ruine 01.jpg|thumb|Pogled na grajske ruševine z juga (2017)]] [[Slika:Innenbereich der Burgruine Gösting.JPG|thumb| Notranjost ruševin Starega gradu Gösting (2012)]] [[Slika:Gösting Ruine 03.jpg|thumb|Ruševine Starega gradu Gösting (2018)]] Grad je bil zgrajen v 11. stoletju; Prva omemba je znana iz leta 1042. Leta 1042 je cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] mejnemu grofu Gotfridu iz dinastije Wels-Lambach podaril dve kraljevi [[huba|hubi]] okoli območja gradu. Takrat obstajajo poročila o vasi Gostnic, ne pa o gradu. To posest je leta 1050 Gotfried Gösting zapustil svojemu bratu Adalberu Würzburškemu. Med [[Investiturni boj|investiturnim sporom]] je grad verjetno prišel v last rodbine [[Eppensteinci|Eppensteinskih]] , ki so bili zvesti cesarju. Grad je bil verjetno zgrajen pred letom 1100. Ko je vojvoda [[Henrik III. Koroški|Henrik III.]] leta 1122 umrl, je posest prešla na rodbino [[Traungavski]]h, na mejnega grofa [[Otokar II. Štajerski|Otokarja II.]]. Od takrat do 17. stoletja je bil grad vedno v lasti vladarjev - deželnih knezov, ki so za upravljanje na gradu imeli [[gradiščan]]e, upravitelje, najemnike in zastavnike ter zemljiško posest podeljevali v fevd.<ref name="Baravalle">Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, Stasny, Graz, 1961 str: 9–13</ref> Leta 1138 je omenjen “Suitger von Gestenice” kot gradiščan. Grad je takrat imel velik strateški pomen kot deželnoknežja pregradna trdnjava, saj je bilo mogoče od tu nadzorovati ne le cesto, temveč tudi [[Mara|Mure]]. Od leta 1260 dalje je fevd verjetno imela zelo svobodni gospodje [[Vovbržani|Vovbrški]]. Ob koncu 14. stoletja so si položaj gradiščana Göstinga pridobili gospodje Windischgraetz. Na začetku 15. stoletja je prišlo do večje širitve. Takrat je bil očitno zgrajen Zgornji grad. Šele okoli leta 1461 je grad dosegel današnjo velikost. Leta 1480 je Jörg Weissenegger uspešno branil Gösting pred [[Turki]] in Madžari. Po letu 1519 je bil grad in gospoščina večinoma zastavljena, okoli leta 1550 grofom Breunerskim. Glede na nevarnost z vzhoda so okrepili obrambne strukture in postavili gasilsko postajo s kredo. Ko so Turki leta 1532 opustošili okoliško deželo, se je vitez Graßwein von Meyer uspešno upiral. Gradu Gösting je pripadalo le nižje sodstvo. Zadnji zastavnik je bil Maksimilijan baron von Schrottenbach, ki je bil deželni glavar Štajerske od leta 1590 do 1592. Ko je cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] nujno potreboval denar za financiranje tridesetletne vojne na začetku tridesetletne vojne, je leta 1622 prodal posest Ivanu Ulriku baronu Eggenberškemu. Po tem, ko so zaloge streliva na Schlossbergu v Gradcu le komaj rešili v požaru in je mesto komaj ušlo katastrofi, je bil grad začasno uporabljen kot skladišče smodnika in orožarna mesta Gradec. Leta 1707 je posest kupil grof [[Ignacij Marija Attems]] od Janeza Sejfrida vojvode Eggenberškega. Leta 1723 sta strela in eksplozija zalog smodnika povzročila uničujoč požar, v katerem je bil skoraj celoten kompleks uničen, razen stolpa in kapele. Grofje [[Attemsi|Attems]] niso želeli narediti obnove in so dali zgraditi nov grad ob vznožju hriba. Leta 1790 sta v že tako zelo opuščenem kompleksu živela le še grajski kaplan in lovec. Po letu 1790 se je propadanje pospešilo, zlasti po tem, ko so v letih 1843/44 porušili severno steno velike palače, da bi pridobili material za gradnjo južne železnice. Leta 1874 se je zrušil jugovzhodni del stolpa. Do leta 1900 so oblasti zasebnim lovcem na zaklade izdajale dovoljenja za izkopavanje najdišča. Leta 1881 je gradski mojster kovač Anton Rechberger pridobil ruševine in jih začel širiti v zgodovinskem windsorskem slogu. Dve leti kasneje pa je Franz Graf Attems izkoristil pravico do odkupa in ustavil dela. Od leta 1925 naprej je Društvo gradu Gösting izvajalo obsežna varnostna in obnovitvena dela. Leta 1945 je eksplozija zalog streliva povzročila novo škodo. Danes so ruševine, ki so bile obnovljene konec 60. let 20. stoletja, priljubljena izletniška destinacija za prebivalce Gradca, ki imajo od tu čudovit razgled na mesto in okolico. Nekdanji grad in okoliški gozdovi še vedno pripadajo rodbini Attems. == Opis grajskega kompleksa == Grajski kompleks Starega gradu Gösting je sestavljen iz dveh delov, ki ju je prej obdajal zobčast obrambni zid. Od njunih dveh stolpov danes ni ostalo nič. Glavne stavbe Starega gradu, imenovane tudi Spodnji grad, so združene okoli nepravilnega dvorišča. Na njeni severni strani je bila velika palača iz sredine 15. stoletja. Ohranjen je le notranji zid. Na vzhodu se dviga romanski stolp s kapelo pred njim. Obe stavbi sta bili zgrajeni v 11. stoletju in sta zato najstarejša dela gradu. Južno stran zaseda tako imenovani Stari Palas z nekdanjimi stanovanjskimi in pomožnimi prostori. Naslonjena na jugozahodni zid iz 15. stoletja stoji mogočna portalna zgradba z notranjimi grajskimi vrati. Obnovljena je bila v letih 1930/31. [[Grajski stolp]] (bergfried) visok 20 metrov, katerega platforma zdaj služi kot razgledni stolp, je bil prav tako delno obnovljen v letih 1926/27. Je štirinadstropen, ima kvadratni tloris in je okronan z obnovljenimi obzidji. Njegove stene so delno opremljene z obokanimi okni in svetlobnimi režami. Kot kaže dimnik v tretjem nadstropju, je bil delno primeren za bivanje. Njegov nekdanji visok vhod, ozka nizka lokasta vrata, se nahaja na višini približno 8 m. Stolp je obrnjen proti dostopni poti do gradu in s tem proti morebitnim napadalcem. Romanska grajska kapela, posvečena sv. Ani, je visoka trinadstropna dvojna kapela. Oba sakralna prostora sta bila povezana s spiralnim stopniščem. Kapela je povezana s stolpom z ozkim prehodom, vendar je morda sprva stala prosta. V obdobju reformacije je služila obema denominacijama. Nenavadno velika stavba je bila leta 1969 ponovno pokrita z lesenimi skodlami. Na jugozahodnem zidu stoji veličastna vhodna stavba z barbakanom pred njo. Zahodno od Starega gradu leži Zgornji grad na svojem skalnem stožcu, ki je bil verjetno zgrajen tik pred letom 1409 kot zunanji bailey. Jedro tega kompleksa je dvignjen petkotni stolp, obdan z obročastimi zidovi. Ob koncu 17. stoletja je bilo tukaj skladišče smodnika. Obnovljen in razširjen je bila leta 1967/69. Severno od njega so še vedno vidni ostanki nekdanjih topniških bastijonov. Zahodni konec tvori tako imenovana rudarska hiša. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, 1961. * Dr. Konrad Schwach: Die Ruine Gösting bei Graz, 1927. * Herwig Ebner: Burgen und Schlösser Graz, Leibnitz, Weststeiermark, 1967. * Kramer-Drauberg, Barbara / Szakmáry, Heribert: Schlösser, Burgen und Ruinen der Steiermark - Band 2, 1. Aufl., 2011, Gnas * Werner Murgg: Burgruinen der Steiermark, 2009 [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Gösting]] [[Kategorija:Attemsi]] 3gu4auextwa1y5qoq6kqud4x6v4mct8 0 607701 6741214 2026-08-23T11:35:53Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz]] 6741214 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz]] 3l7ryulfmvs3xghlstxdoe53bqxgcvx